handbaby

Prišla je skozi mene…

Pred 20 leti sem bila na današnji dan v porodnišnici.

Predihovala sem popadke in pustila curkom vode v banji, da so blažili bolečino, ki jo je moje telo doživljalo z vsakim valom, ki se je dvigoval v moji notranjosti.

Bila sem v svojem svetu, v vzporedni realnosti.
Navodil, ki mi jih je dajala babica sploh nisem razumela. Bilo je kot bi govorila nek tuj jezik.
Vsakič, ko sem slišala glas, sem se obrnila k mojemu moškemu.
On je bil tisti, ki je prevajal vse, kar so hoteli od mene. Njega sem razumela.

Pustili so mi, da sem bila v vodi celo noč.
Že 9 ur sem dihala in plula nekje v svetovih, ki jih pozna samo moja ženska duša.
Babica mi je razložila, da bom lahko rodila v vodi, če ne bo nobenih komplikacij. Drugače bom morala na mizo.
In prosila sem moje telo, da naj vodi ta proces porajanja z inteligenco, ki presega vse, kar sem kadarkoli izkusila.

Ko se je porod čisto zares začel, me je porodničarka pustila v vodi. Le mojo medenico je podložila z nekaj rjuhami in slišala sem, kako je čofnila v vodo.

Svetost trenutka, ko dobiš drobno bitje na svoje trebuh je nekaj, kar me je do konca odprlo in razgalilo mojo dušo. Čudenje, čudežnost trenutka je nekaj, česar ne moreš opisati.
Ničesar nisem pričakovala in hkrati dobila vse.

In v tistem trenutku, ki se je meni zdel kot večnost je mala deklica dvignila glavo in me pogledala v oči. Imela sem občutek, kot da gledam v prostranost vesolja in čutila sem pogled v globinah moje duše.

Prepoznavanje. Ja, poznava se.
Bilo je presunljivo.

Še danes čutim v telesu tisto osuplost, ko sem se spraševala, kako je mogoče, da dvigne glavo, saj dojenček, ne more držati glave pokonci nekje do četrtega meseca. Vsaj tako so mi rekli.

In potem je pogled usmerila čez mojo ramo in pogledala v oči še njega – svojega očeta.
Mojega junaka, ki je bil cel čas z menoj.

Sledila je celotna procedura od prereza popkovnice in porajanja placente.
Jaz pa sem ves čas jokala. Vse je postalo zmeda v mojem Vesolju.

Kot bi se raztreščila na milijone koščkov.
In nihče mi ni povedal, kako jih zbrati nazaj v celoto.
Nihče mi ni povedal, kako poskrbeti za svoje energijsko polje, se ponovno zbrati in obnoviti sveti prostor, ki sem ga za devet mesecev posodila duši, da je v tej čudežni alkemični posodi ustvarila svoje telo.

Takrat nisem vedela, kakšen čudež je telo ženske.
Nisem vedela, da ženska skozi svoje telo opravlja duhovno fotosintezo. Da je ženska vir svetlobe. Posebne svetlobe.

Nihče mi ni povedal, da otrok ni moj. Da sem samo nosilka, varuhinja življenja. Moje telo je vedelo, kako ustvariti prostor v katerem je inteligenca vesolja ustvarila novo bitje. Ja, dala sem vse na voljo. Vendar nikoli ni bila zares moja. Vedno je bila sama svoja.
Bila sem ji vodnica v tem svetu. Varuhinja življenja, ljubezni in svetlobe. Učiteljica. Vse bi naredila zanjo. Vedno pa sem nekje v globini sebe vedela, da mi ne pripada.

Da gre za posvečeni dogovor med nama. Za dušni dogovor, da sva izbrali druga drugo. In da sta najini duši močno povezani, ker je bila v mojem telesu.

Danes vem – Privilegij je biti mama.

Tolikokrat si na preizkušnji, ko jemlješ to lekcijo, da otrok ni tvoj, nikoli ni bil in nikoli ne bo.
Ničesar ti ne dolguje.
Dano ti je , kot mami, da si varuhinja življenja, da poskrbiš za bitje, ki je prišlo na ta planet skozi tebe.
In duši ostajata povezani za vedno.

Ker se imamo, da se povežemo, izmenjamo, se spominjamo, se podpiramo in zdravimo.
Vendar nikoli nihče nikomur ne pripada.

Vem, čudna sem.
Vendar že od prvega diha in prvega pogleda vem, da mi ne pripada, da v resnici ni moja ali od kogarkoli drugega. Sama svoja je – tukaj, da spoznava samo sebe, izraža samo sebe, izkuša in se razvija in se vrača nazaj v celoto same sebe.

Nikoli nisem bila »klasična« mama in zaradi tega sem pogosto poslušala pripombe.
Vendar danes vem, da sem vedno ravnala prav.
Da sta ostali kar sta.

In danes praznujem tudi jaz. Praznujem samozaupanje.
Da sem toliko zaupala vase in sledila sebi, da se nisem dala prepričati v to, kakšna bi kot mama morala biti, kako delati stvari in zakaj.

Ker sem tudi jaz tukaj zgolj na »obisku«. Sama svoja.
Tukaj, da spoznavam sebe, izkušam sebe, izražam sebe in se brezmejno zabavam.
In tega se še vedno učim.

Vem pa eno stvar… Samozaupanje je seksi!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Več delim v 21 dnevnem izzivu Bodi Varuhinja Ljubezni. Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Postani Varuhinja Ljubezni je spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

par5

Močno me drži…

“To je to,” mi je rekel.
“Dovoli mi, da te močno držim. Da te objamem in smo držim v objemu.
Dovoli mi, da se tvoj moški.
Ni ti treba, da si ti moški. Dovoli mi. Dopusti mi, da sem močan moški zate.”

Vedno sem bila prepričana, da mu dajem na voljo ta prostor.
Ampak roko na srce, ko mi je to rekel, so v meni padle vsi obrambni zidovi.
Ležala sem tam, v njegovem objemu razgaljena.
Kar je najbolj grozljiva izkušnja, ki sem jo kadarkoli imela.

Do tega trenutka sem imela tisto romantično predstavo, da bom takrat, ko bom prišla do tega, da se mi bo moški odprl in razgalil svojo dušo, čutila blaženost in bo vse oh in sploh božansko.

In v trenutku, ko sem bila razgaljena do konca sem čutila vso bolečino oskrunjenosti, vse razloge zakaj mu do tega trenutka nisem dovolila blizu.
V trenutku sem razumela vse igrice, ki se jih gremo v partnerskih odnosih.
Ker je to, da si tako surovo razgaljen, kot bi ti slekli živec mielinske ovojnice, ki ga ščiti pred preplavljenostjo z informacijami zunanjega sveta.

V trenutku sem bila soočena z vsemi razlogi, zakaj mu nisem dovolila, da mi pride res blizu.

Dojela sem, kako sem iskala nekoga in prelagala na svojega moškega, da poskrbi zame. Kot bi iskala nadomestnega starša, ki bi mu lahko predala vso svojo bolečino. Vso svojo oskrunjenost. Ves svoj sram.

Mislila sem, da to, da ti moški drži prostor pomeni, da drži posodo v katero se lahko zbruham in povem vse, kar me muči.

Ko me je močno držal v objemu in me je prosil naj se mu predam, sem v delčku sekunde dojela, kaj pomeni, da ti moški drži prostor.

In ja, to je nekaj popolnoma drugega, kar ima v mislih vsaj 99% vseh žensk, ki jih poznam. In sebe štejem zraven, ker do nedavnega pojma nisem imela kaj to čisto zares je.

Držanje prostora je aktivno stanje Biti, ki presega vse, kar so ti kadarkoli povedali o tem, kaj partnerstvo čisto zares je.

Ja vem kako se to sliši »airy-fairy« ali kar nekaj. Ampak to je zaradi tega, ker se tega v resnici ne da opisati. To ni mentalni koncept. To je nekaj, kar občutiš in izkusiš.
Je misterij življenja.
Je povabilo v trenutek življenja, v prisotnost tukaj in zdaj, v polnost, radost, živost, ki jo tvoja ženska duša intimno pozna.
Ko si priča izkušnji. Samo si. Brez mnenja. Brez sojenja. Brez predispozicij kako naj bi bilo ali bi moralo biti.

Olupi te.
Razgali.

Prisotnost moškega pomeni, da ti posveti vso svojo pozornost.
S tabo je. Cel.

In ti si ugledana. Cela. Točno takšna kot si.
Ni se mogoče skriti.
Ne moreš se pretvarjati.
Niti polepšati.

In kljub temu, da je to, če si kot jaz, tvoje srčno hrepenenje, je vse prej kot prijetno.

Ker da si lahko ugledana na tak način, razgaljena v svoji duši, moraš najprej močno držati sebe.
Svoje sranje. Svojo senco. Svoj ka-ka (še vedno me fascinira, kako dobro je to ubesedil Tom Kenyon).

Da bi lahko držala prostor za nekoga drugega, ga moraš najprej znati držati zase.
Še posebej takrat, ko si razgaljena v vseh svojih slabostih, bolečinah, v vsej svoji veličastnosti in sranju, ki ga nosiš s seboj in je del tega paketa, ki ga imenuješ JAZ.

Držanje prostora čisto zares pomeni, da si dopustiš, da si kar si.

Saj vem, simple.
Ki pa je vse prej kot to.

Držanje prostora je tvoja kapaciteta, da si s tem, kar vznika iz tebe, kar se dviga v tvoji notranjosti, brez sojenja in razsojanja kaj je dobro in kaj slabo. Da si temu priča. Da to dopuščaš, da je. Da to sprejemaš, v celoti.

Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da ta prostor držiš v sebi. Da ustvariš povezanost in držiš osebo v svojem zavedanju, točno takšno kot je. Brez pričakovanj. Z empatijo si priča temu, kdo je oseba na drugi strani in kaj počne.

In vsak ima v sebi to kapaciteto, da drži prostor za drugo osebo.

Vendar je zame osebno izkušnja, v kateri je moški popolnoma prisoten in drži prostor zame nekaj, kar popolnoma zasenči izkušnjo, ki jo imam z žensko.

In še danes se spomnim tistega občutka, ko se mi je to zgodilo prvič.
Ko je bil ON tako zelo prisoten z menoj, da je bilo to strašljivo.
Ja, ustrašila sem se tega. Na polno.
Pobegnila sem.
Ker me je erotični naboj, ki se je ustvaril na smrt prestrašil.

In po tej izkušnji, sem hrepenela, da bi se mi to ponovilo.
Ker ko je moški prisoten v svoji moški moči, mi to omogoči, da se sprostim v svoji ženstvenosti.
Danes poznam vso teorijo zadaj. Takrat, ko sem bila soočena z izkušnjo, sem pobegnila.
V moji moški energiji sem se počutila bolj varno.
Nisem mu dovolila blizu.
Nisem mu dovolila, da bi mi bil priča. Da bi bila ugledana.
In hkrati sem po tem vseskozi hrepenela.

Seveda znam biti v moški energiji prisotnosti in usmerjati pozornost, vendar me to stane ogromno energije. Roko na srce, naporno je. Izčrpa me.

In takrat, ko sem z moškim, ki je v svoji polni moški prisotnosti, ki mi posveti vso pozornost, lahko spustim svoj oklep. Sprostim se. Oddahnem si.
Lahko samo sem.

To, da me močno drži je bilo moje srčno hrepenenje leta.
In počasi, mic po mic sem dojela, da potrebujem moškega.
In potem je trajalo še leta, da sem mu to lahko tudi povedala.

Dva dni pred dogodkom o katerem pišem na začetku sem mu prvič rekla:
»Potrebujem te. To je najbolj ranljiva stvar, ki ti jo bom kadarkoli povedala in vendar je resnica.
Potrebujem te. In tega ti še pred mesecem za živo glavo ne bi priznala.
Potrebujem te, da si moj moški. Ker samo ob tebi sem jaz lahko vedno bolj ta ženska, za katero sem se rodila, da sem.

In to, da ti priznam, da ne zmorem sama je zame najbolj neudobna stvar, ki sem jo kadarkoli naredila. Ker bi bilo veliko bolj enostavno, če bi to lahko naredila sama.
Vedno sem mislila, da bom to lahko naredila sama. Ampak ne morem.
Potrebujem tebe.«

In ob tem sem na polno jokala.
Ker sem res verjela, da ga ne potrebujem.
Da bom zmogla sama.
Da lahko rastem in se razcvetam brez njega.
Ker je bilo to, kar je prišlo iz mene nekaj, kar je mene presenetilo še veliko bolj, kot njega.

Danes vem, da je bil to pesek, ki sem ga metala v lastne oči. Ker sem hotela biti samostojna, neodvisna in trdna ženska, ki zmore vse sama.
Vem tudi, da je eno to, da prepoznaš kaj je resnica, nekaj čisto drugega je to, da si to priznaš in si to prisvojiš. Lekcija zase pa je, ko to daš v prakso. In danes praznujem to, da sem končno zmogla.

Dragi moški!
To, da držiš prostor za žensko je nujno potrebno.
Ženska potrebuje tvojo možatost, tvojo prisotnost, tvojo polno pozornost in tvojo moč.
Ko ženska spozna, kako dragoceno je to (in ja, seveda ji lahko to poveš), se bo sprostila.
In to je točno tisto, kar si želiš, da sprosti napetost in se odpre. Da te sprejme in ti dopusti, da jo neguješ, da se stopi.
Morda bo jokala, jaz sem. Morda se bo nasmehnila (to je prišlo vmes med solzami). Ampak to, čemur boš priča, je nekaj, kar so videli le redki, če sploh kdo. Izjemno je.
Moj dragi pravi, da je to, da se lahko stopi z menoj, se zlije ena najlepših izkušenj, ki jo pozna.

Draga ženska!
Ko imaš njegovo polno pozornost je vse, kar moraš narediti to, da se sprostiš, se odpreš in mu pustiš, da igra na ta inštrument, ki ti si.
In vedeti moraš, da je vsak virtuoz, ki je v roke prvič prijel svoj inštrument delal napake, se na njih učil in se mojstril.
Na tebi je, da to, kar ti daje sprejmeš, vsrkaš, pustiš, da te to neguje od znotraj, da te nahrani in napolni. Ker samo iz te polnosti boš lahko v polnosti delila sebe in to kdo ti si. Z njim. Pa tudi z drugimi ljudmi in s svetom.
In verjemi mi, če imaš otroke je to največje darilo, ki ga lahko deliš z njimi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Želiš več? Te zanima kako lahko to izmojstriš?
Postani Varuhinja Ljubezni. Vabim te v spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

sunshine

Tokrat o Mladosti

Ko sem moji hčerki pred dnevi rekla; “Bomo praznovali skupaj, ko imaš rojstni dan 25. maja,” me je grdo pogledala.
»MAMI!?« je bila odločna, »KAJ GOVORIŠ? Jaz nimam rojstnega dne 25.maja.«

Hja to je eden tistih trenutkov, ko se zamisliš. In jaz sem se.
Vzela sem si čas zase in začela tuhtati, kaj je na stvari.

In takoj se mi je pripeljalo.
Moj prvi fant je imel rojstni dan 25. maja.

Ampak ali je to tehten razlog za zmedo v moji glavi?
Iskreno upam, da ne.
Čeprav priznam, da je bila moja prva izkušnja z ljubeznijo, ki jo podeliš z moškim kar intenzivna.

Je pa to datum, ki je bil v moji mladosti pomemben še zaradi nečesa drugega.
Takrat smo praznovali Dan Mladosti.

Ne bom šla v podrobnosti, ki bi utegnile odpreti skrinjico, iz katere bi lahko potegnile navlako preteklosti o kateri bi lahko diskutirale. Ampak to ni čas za čiščenje preteklosti.
Neeeee, ta zapis ni namenjen temu.

Čeprav, roko na srce, Mladost je nekaj, kar je v zadnjem tednu zelo v ospredju v mojem vsakdanu.
Točno pred enim tednom me je kot strela z jasnega zadelo, kaj je tista pici mici mala stvar v celicah, ki bi lahko dramatično vplivala na mladost, pomlajevanje in vitalnost posameznice.
Ampak o tem še ne bom govorila. Obljubim pa, da bom podelila več, ko pride čas za to.

Namignem lahko le, da je povezano s Svetlobo.

Nazaj k Mladosti.
Mladost je kvaliteta duše, ki se uteleša in jo izkušaš skozi svoje telo.
Tako dobro se sliši, da bom ponovila.

Ja, mladost je izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

Tako kot je ljubezen izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

In biti Varuhinja Ljubezni je nekaj, čemur sem se zavezala pred tremi leti, ko sva z mojim dragim delala ritual opuščanja starega (zapis najdeš >>>tukaj<<<).

Varuhinja Ljubezni ve, da je ona tista, ki v svojih rokah drži ključe, ki odpirajo vrata moškega potenciala.
Ženska je tista, ki navdihne moškega, ga opogumlja, ga spodbuja, da preseže samega sebe in postane ta Moški, za katerega se je rodil, da je. Z njo.

Kajti vsak moški ima v sebi potencial, seme avtentičnega, srčnega moškega.
Vendar je potrebno to seme zalivati in ga negovati. In to je naloga ženske.

Varuhinja Ljubezni in Svetlobe pozna svojo dragocenost, pozna svojo moč.
Vendar je ne zlorablja. Uporablja jo za dobro vseh ljudi.

Varuhinja Ljubezni ve, da je bistvenega pomena, da zelo dobro pozna svojo lastno naravo na eni strani, pa tudi kako zelo sta si z moškim različna na drugi.

Statistika ločitev sama zase govori o tem, da ima veliko žensk s tem delom v sebi težave.
Pravzaprav veliko žensk sploh ne ve, da je to del, ki ga imajo v Sebi.

Kam me je tuhtanje o katerem sem govorila nekaj vrstic višje vodilo?
Dobila sem navdih. In navdihe jemljem zeeeelo resno, ker vem, da so to sporočila moje Sofije, tiste modrosti v meni, ki presega razum in vse naučeno, kar nosim v sebi.

Navdih je bil zelo jasen… pripravi 21 dnevni izziv.
Da spomniš ženske, ki se želijo spomniti kdo so.
In da jih vodiš skozi preobrazbo v ljubezenski odnos najprej s seboj.
Ker je to osnova vseh odnosov, ki temeljijo na ljubezni.

In kot sem rekla, navdihe jemljem smrtno resno.
Tako je nastal 21 dnevni izziv Bodi Varuhinja Ljubezni.

Danes Te vabim zraven.
Kdaj? 25.maja
Zdaj veš… Včasih smo praznovali dan Mladosti.
In letos bova praznovali Mladost na čisto poseben način.

Oki, pa dajva!

Pofočkaš se na FB strani Bodi Varuhinja Ljubezni in spremljaj objave, ker 25.5.2018 začnemo s prvim izzivom.
Ja to je >>>tukaj<<< kjer bom s teboj podelila video utrinke, navdihe, zapise in spoznanja o tem kako sem jaz postala Varuhinja Ljubezni in kaj pomeni biti Varuhinja Ljubezni?

Si zraven?

Tvoja vstopnica v skupino je odgovor na tri zastavljena vprašanja.
Ker imajo vse dobre stvari svojo ceno.
In tvoja investicija je radikalna iskrenost.
S Seboj.

S tem se začne.
:)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, potrebuješ spremembo notranjega pogleda, da skozi svoj Srčni kompas nastaviš na novo. prepoznati moraš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

predaja

Karkoli v tvojem življenju manjka, je tisto, česar ne deliš z ljudmi in s svetom.

Vse je že v tebi
Vse v življenju prihaja iz tebe.
Vse se poraja skozi tebe.
Ti si vir tvoje kreacije.

Ne more biti drugače.
Sama sebi si največja ovira v življenju.

Moja pot do razumevanja, čutenja in utelešanja te resnice je bila doooolga.
Dolgo časa sem iskala tam zunaj.
Verjela sem, da me bo rešil nekdo drug.

Še danes se živo spomnim, kako sem vsa pretresena klicala svojo prijateljico, bilo je 1996 ali 1997.
Ko sem bila še mlada in naivna, ker sem dojela, da ne bo nihče prišel po nas.
To so bili časi, ko se je govorilo o Aštar komandi in vnebovzetju.
Jaz sem res mislila, da nas bo nekdo evakuiral iz planeta.

Ko danes gledam nazaj, ne morem verjeti v kaj so me prepričali, v kaj sem verjela.

Če bi danes lahko dala nasvet Taji pri 20-tih bi ji rekla: “Chill out, Baby, Life is tough, but it always turns out better than you thought it will. Just believe in yourself. And never stop smiling.”

Zadnji teden sem ta nasvet krvavo potrebovala tudi pri svojih 40+.
Ko ti vse dela se sploh ne zavedaš, kako tekoče pluješ.
Ko pa ti miš na računalniku zmrzuje vsakih 10 sekund in potem čakaš naslednjih 20, da se odmrzne, je kot bi živčke dala na huuuudo preizkušnjo.

Po sedmih dneh sem pihala, globoko dihala, dokler nisem začela z miško divje udarjati po mizi in je ven prišel čisti kolerik, ki bi ne le miš, ampak tudi računalnik zagnal čez okno. Pravzaprav raje v steno, da bi bilo več škode.
Da bi se razletel na tisoče koščkov (toliko o miroljubnosti, kajti vsake toliko me opomnijo, da se v vsakem skriva uničevalec in tukaj nisem nobena izjema).
Na robu joka sem izjavila, da grem na sprehod, ker nisem mogla poslati maila. Nisem mogla več…

In potem sem naredila najbolj modro stvar, ki jo v stanju hudega stresa lahko narediš.
Šla sem preverit kaj se dogaja na nebu, ker je bilo dogajanje na Zemlji peklensko.

Ja in izvedela sem, da se je odprlo okno v mlaj v Dvojčkih, ki bo spet super intenziven. Kot da ni že zadnjih 6 mesecev kot bi bila na vrtiljaku, ki pospešuje. Tokratni mlaj je za razliko od drugih, ki so namenjeni postavljanju novih idej, bolj uglašen na notranjo dobrobit in čiščenje vsega, kar ti stoji na poti, da bi se to, kar si postavila na začetku leta kot svojo namero, udejanjilo.

Najbolj od vsega me fascinira, kako nas letošnje energije vodijo v to, da najdemo svoj glas in resnično podelimo svoje Darilo. In maj ter junij bosta zelo intenzivno podpirala naše uglaševanje na to, kdo v resnici smo.
Ker resnica je, da je vse že v tebi.

In na tebi je, da to najdeš, aktiviraš, da bi to lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Zase vem, da sem uglašena z dejstvom, da lahko podeliš samo to, kar imaš, česar se zavedaš, kar vidiš. To, kar je zate nevidno, ne moreš podeliti. In če imaš občutek, da ti kaj manjka, je to zato, ker tega ne vidiš in tega ne deliš.

Huda znanost, ki pa jo vedno bolj čutim in utelešam, kar je vau, fenomenalen občutek.

Zakaj?
Ker sem vedno bolj prijazna sama s seboj.
Ker vedno bolj dojemam, da se stvari res ne zgodijo čez noč.
In pa, daje vse odvisno zgolj in samo od mene.

Zelo intenzivne energije, prisotne med zvezdami in planeti na nebu močno vplivajo na težnjo na Zemlji, da se vse preobrazi. Saj poznaš tisto, tako kot je zgoraj, je spodaj.
V ospredju je zdravljenje tistih stvari, tistih ran, ki smo jih zakopali globoko vase, da jih nihče ne bi našel. Preigravajo se naše otroške ranjenosti in deli v naši notranjosti kričijo po pozornosti.

S prijateljico sva v teh dneh ugotavljali, kako močno izvorni načrt tvoje Ženske Duše kliče po prepoznavanju in upoštevanju. Zdravljenje poteka na vseh nivojih in ne moreš se izogniti temu, kar je v tebi.

Včasih smo stvari lahko pometli pod preprogo, ampak če ti jo skrijejo, če ostaneš brez preproge stvari postanejo intenzivne in na trenutke preplavljujoče. Nikamo se ne moreš več skriti. Tako je, kot bi vse reflektorje usmerili vate, vse je vidno.

In v taki situaciji je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš to, kar svetuje Lisa Nichols: »There’s nothing to prove, nothing to protect, nothing for me to hide, nothing to defend.«

Razkrij vse. Bodi transparentna.

Čaka nas torej intenziven konec tedna, ki ga izkoristi za zdravljenje skrbi, strahov, energijskih blokad, stresa, bolečin, skratka vseh ovir, ki jih imaš v sebi.
In še moj nasvet; ne poskušaj tega rezati, se ločevati od tega, to brisati, se s tem boriti, ker bo vse skupaj še bolj intenzivno. Prvi korak je, da se sprostiš in se odpreš. Sledi sprejemanje in to, da se odpreš za negovanje tega, kar je že v tebi.

Vsaka stvar v sebi skriva Dragulje, tisto zlato, ki ga moraš odkriti in je že v tebi.
Pri tem ti lahko pomagajo rituali in ritual ob mlaju v Dvojčkih je že na voljo >>> tukaj <<<.

Uživaj, počivaj, neguj sebe in prisluhni svojemu telesu. Kaj potrebuje, kaj čuti?
Svetujem prakso pregleda.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

woamy

Najprej poskrbi zase

Sediš na letalu.

Stevardesa je pravkar zapečatila glavna vrata.
Vsi sedijo na svojih sedežih, pripeti in pripravljeni na vzlet.
Sledijo varnostna navodila in med njimi slišiš tudi: “V primeru, da pritisk v kabini pade, bodo iz omaric nad vašo glavo padle kisikove maske. Namesti si kisikovo masko na obraz, zategni gumico ob strani. Nato namesti masko otroku ali pomagaj osebi poleg sebe.”

Najprej ti.
Nato sledijo drugi.

Zveni logično. Ni res!?
V resničnem življenju pa velika večina žensk s katerimi delam, najprej poskrbi za druge.
Nato je na tretjem, petem, desetem mestu mogoče tudi sama.

Vedno znova govorim o tem, da je srečna ženska tista, ki vpliva na svojo okolico s svojim zgledom.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Vem kako dobro se to bere.

In vem tudi kakšen izziv sem imela, da sem to lekcijo vzela v praksi.
Kolikokrat sem potrebe otrok dala pred svoje.
Zadnji večer pekla piškote za v šolo.
Nisem šla na ples, ker so se dejavnosti otrok križale z mojimi. Ah ja, še bi lahko naštevala.
Rezultat pa je bil vedno, ko sem nekoga drugega dala pred sebe, identičen… bila sem sitna, izpraznjena, nerazpoložena.

Ko si prazna, so vse aktivnosti, ki jih iz te praznine delaš, enako prazne.

Če hočeš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi, moraš najprej poskrbeti zase.
Napolniti sebe.
Samo, ko si ti polna, lahko iz te polnosti deliš z drugimi.
Samo, ko ti imaš, lahko daš naprej.

Živiš v svetu, ki se nikoli ne ustavi.
V svetu, ki nikoli ne upočasni. Kjer je hitrost vrednota.
In kjer moraš biti pogumna in mora ti biti mar, da upočasniš in najprej poskrbiš zase.

Kako vem?
Ker je to moj dnevni izziv.
Še vedno kdaj pozabim na svojo kisikovo masko.

Pred dvemi leti in pol smo bili na Irskem. In šli smo v Conamaro.
Ustavili smo se pri samostanu Kylemore, kjer me je očarala gotska cerkev s svojo lepoto.
Spomnila me je na mojo potrebo po lepoti.
Vendar si nisem vzela časa zame, da bi se napolnila s tem, kar me je poklicalo.

Zagotovo poznaš trenutek prebujenja… aha moment, ko se v tebi nekaj posveti.
In če nisi budna, prisotna, v tistem trenutku, ne boš ujela potrebe, ki vznikne iz globin tvoje duše.
To, da ujameš trenutek je umetnost, ki jo aktivno mojstrim zadnja leta.

Takrat, tam, pa nisem prepoznala svoje potrebe.
Prišla je za menoj. Kasneje.
Po tem, ko sem šla skozi nerazpoloženje, žalost in jezo, sem prišla do svoje potrebe. Ampak zato sem potrebovala čas.

Najprej mi je trajalo mesece, potem tedne, počasi sem prišla do tega, da sem svoje potrebe odkrila v nekaj dneh.
Danes jo najdem v nekaj minutah.
Praksa.
In ker vem, kje iskati.

Tako sem si vzela čas zame.
In šla na izlet v Conamaro. Sama.
Iskati delček duše, ki sem ga nekoč pustila tam.

Ker verjamem, da si pustiš ključe, ki odklepajo vrata v tvojo dušo na posebnih lokacijah po svetu.
Tokrat sem odklepala vrata v lepoto. Čarobnost. Magičnost.

Čas Zame je pomembna praksa za žensko, ki želi čutiti svobodo, ljubezen, blaginjo.
Ali pa lepoto, kot jaz.

To, da poskrbiš zase je praksa. Dnevna praksa.
Vzemi si svoj čas zame.

Samo, ko poskrbiš zase, lahko poskrbiš za druge.
Zadovoljna. Izpolnjena. Ljubeča.

Počitek in obnova tvoje energije sta ključna, da imas pozitiven vpliv na ljudi okoli sebe.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato poskrbi najprej zase.

Bodi Svetloba, ki jo želis videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako stopiš na pot nazaj Domov, nazaj k Sebi. Če si v ženskem telesu, potem so tvoji možgani zvezani na tak način, da si nesebična. Skozi svoje odraščanje si se naučila, da prednost daješ delu, prijateljem, partnerju, otrokom in družini, običajno na račun sebe in tega, kar si želiš. Večina žensk, ki jih srečam, sebe postavlja na zadnje mesto. Zaradi tega, ker pozabiš sebe dati na prvo mesto čutiš nepovezanost, preplavljenost z delom, nezadovoljstvo in neizpolnjenost. Posledica tega je nezaupanje vase, nespoštovanje sebe in izguba stika z Žensko v Sebi. V skupnosti Razcvet v Žensko za katero si se rodila, da Si, to igro spremenimo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

marjetici

Kako sem prosila za pomoč…

Vedno sem se imela za sposobno in neodvisno žensko, ki zmore vse sama. Seveda nisem potrebovala pomoči. Neodvisnost je v mojih očeh pomenila, da zmorem probleme reševati sama. Prositi za pomoč je bilo v mojih očeh znamenje šibkosti in nemoči.

V odnosu z moškim pa se mi je zdelo celo ponižujoče prositi za pomoč. Dokler nisem prišla do zavedanja in razumevanja, da je za moškega bistvenega pomena, da se počuti koristnega. Vendar sem kar nekaj časa potrebovala, da sem dala v prakso to, da sem svojemu moškemu povedala, da ga potrebujem in da je moj junak. Da sem opazila in mu pustila, da svojo ljubezen izraža skozi stvari, ki jih naredi zame.

In dooolgo časa nisem vedela, da je ravno to, da prosim za pomoč moj velik izziv.

Počasi je prišlo v moje zavedanje, da je nesposobnost, da prosim za pomoč povezana s strahom in sabotiranjem priložnosti, ki jih imam za svoj razcvet.

Soočanje z neprijetnimi občutki, ki so spremljali to, da prosim za pomoč so od mene terjali radikalno iskrenost do sebe.

Samoizpraševanje me je vodilo v globine  strahu pred zavrnitvijo, v jedro strahu pred besedico NE.

Vesolje pa ima izjemen smisel za humor kako te sooči ravno s stvarmi, ki ti predstavljajo največji izziv.
In tako sem bila pred dnevi soočena z neprijetno situacijo, ki je nisem mogla rešiti sama. Ugotovila sem, da potrebujem pomoč onkraj svoje ožje družine, kjer sem se že naučila, da izrazim kaj potrebujem. Tudi na glas.

Tokrat sem izčrpala notranje vire. Ugotovila sem, da potrebujem kovček, ki ustreza meram letalske družbe s katero potujemo na Irsko. Moji kovčki so bili predebeli. In ko sem zavlačevala s tem, da izrazim svojo potrebo v skupini žensk, kjer sem čutila, da bi lahko dobila pomoč, sem zamujala priložnosti.

Na nekem notranjem nivoju sem vedela, da sabotiram sebe. In spet sem se ujela v tistem znanem vzorcu, ko kar čakaš, da ti bo nekdo prebral misli in te bo rešil. Zagotovo poznaš zgodbo o princeski, ki čaka, da jo bo princ rešil.

Vedno znova me osupne, kako se ujamem v dinamike svojega notranjega otroka.

Ko čakam. In upam, da me bo kdo videl. In da bodo moje potrebe ugledane. Tako kot sem upala, da bodo ugledane, ko sem bila majhna.

S hčerko sem se pogovarjala ravno na to temo. Vendar še vedno nisem prepoznala, da to, kar ji govorim v resnici govorim sama sebi.

Bom že kako. Saj bomo, sem se tolažila.

Dnevi pa so kar tekli. In vedno bolj sem se počutila potisnjena v kot. Jezila sem se sama nad seboj, češ kaj zavlačujem in zakaj zaradi ene take majhne stvari delam takšno notranjo dramo.

Pa sem še kar čakala. In se opazovala. Vedela sem, da vse skupaj nekam pelje, čeprav še nisem jasno uzrla kam.

Strah pred zavrnitvijo s strani meni ljubih ljudi. To, da bi mi rekli NE me je vodilo v Pridno punčko. Kjer sem ustregla vsem okoli sebe. Drugi pol tega istega arhetipa je bil ta, da nisem prosila za pomoč. V tem, da sem bila pridna in da nisem ničesar potrebovala v zameno sem videla nekaj plemenitega. Hkrati pa sem vedno znova čutila izkoriščenost, ko sem se razdala čez vse meje in nisem poskrbela zase.

Kar je vključevalo tudi to, da nisem prosila za pomoč.

Moja Pridna punčka se je močno pokazala v odnosu do žensk in v poslovnem svetu. Kar me je vedno znova vodilo na tisto mesto, kjer sem se morala soočiti s svojim steklenim stropom, ki me je vedno znova ustavljal.
Zagotovo jih poznaš.
Tiste nepremagljive ovire, ki si jih v življenju vedno znova postavljaš nad seboj; strah da boš drugim v breme, strah da boš odvisna od drugih ali da boš nekomu drugemu odžrla njegov del, če boš povedala kaj potrebuješ.

Pogosto si mnenja, da bi stvari morala znati sama in zaradi težnje po perfekcionizmu, ki gre z roko v roki z mojo nevidnostjo sem se bala tega, da bom razkrita, da nečesa ne zmorem sama. Ali da nečesa ne znam.

Vsak ima svoje mehanizme, v katere se ujameš in v katerih se zaciklaš kot hrček na svojem kolesu.

Vendar tvoje potrebe nikamor ne gredo, še posebej tiste, ki so temeljne za tvoje preživetje.

In ena pomembnih stvari, ki sem jih odkrila v povezavi s potrebami je, da je to, da prosiš za pomoč nekaj sila ranljivega. V prvi vrsti je potrebno samozavedanje, da svoje potrebe odkriješ. Biti moraš prisotna s seboj, se poslušati in kot sem že rekla biti radikalno iskrena s seboj. Povedati si moraš resnico. In resnica je pogosto nekaj zelo ranljivega.

Terja srčnost, pogum, da jo podeliš. Vendar ravno ta ranljivost, da se odpreš in poveš, kaj potrebuješ vodi v povezanost in sodelovanje, v to, da ti je to, kar potrebuješ omogočeno in dano.

Ko se odpreš
in jasno poveš kaj potrebuješ je drugi povabljen v to, da ti to omogoči.
Vendar je na tebi, da to sprejmeš. In ravno sprejemljivost je velik izziv sodobne ženske.

Vendar se tukaj ne konča, kajti tudi takrat ko sprejmeš ni nujno, da si boš dovolila, da te to nahrani in napolni, da te pomoč, ki si jo prejela neguje od znotraj.

In to je tisti del, ki sem ga doživela včeraj, ko mi je prijateljica, ki sem jo vprašala za pomoč rekla JA valjda. Bila sem ganjena. Radostna. Čutila sem tisto notranje praznovanje ob dejstvu, da sem izrazila svojo potrebo na glas.

In ko sem dobila še nekaj odgovorov na mojo izraženo prošnjo sem dojela, kako veliko lahko dobiš s tem, ko izraziš to, kar potrebuješ. Seveda moraš najprej ti vedeti, to je prvi korak. Drugi korak je, da se jasno izraziš. Tretji je, da se odpreš za to, da to lahko vstopi v tvoj svet. Četrti je, da to sprejmeš, ko ti je dano. In peti je, da pustiš, da se te to dotakne, te nahrani, da vsrkaš občutke, ki jih ob tem čutiš.

Kaj boš pridobila s tem, ko boš prosila za pomoč?

  1. Omogočila si boš premik naprej. Namesto občutka ujetosti in zataknjenosti, ko ne veš, kako se premakniti naprej, boš začutila pretočnost, premikanje. Se spomniš tistega občutka, ko oklevaš ali bi segla ven iz sebe in prosila za pomoč? Iz lastne izkušnje ti povem, da ustvarjaš veliko stresa s tem, ko čakaš. Strah, zaskrbljenost in občutek ujetosti ustvarjajo toksično notranje okolje. Zato se počutiš tako osvobojeno, ko končno dopustiš, da vse steče, s tem, ko izraziš svojo potrebo. To pogosto opisujemo s prispodobo, da ti kamni padejo z ramen.
  2. Dobila boš priložnost za sodelovanje in soustvarjanje. Seveda ni nujno, da bo oseba na drugi strani rekla JA. Tudi ko sem sama vprašala, je bil odgovor najprej; če bi mi povedala včeraj, bi ti ga pripeljala, zdaj pa ni šans, ker je kovček na drugem koncu Slovenije. In v tistem trenutku se začutila obžalovanje, da sem tako dolgo zavlačevala. Vendar se je potem vse obrnilo in dobila sem kovček. Moje veliko spoznanje je bilo povezano s tem, da si ljudje želijo pomagati, če vedo kako. Da je to, da prosiš za pomoč za mnoge znak počaščenosti in da tudi ko prosiš za mnenje ali strokoven nasvet ljudje radi delijo svoje znanje in mnenje s teboj.
  3. Priložnost za rast in razcvet. Globoko ganjena sem bila ob tem, ko sem prosila za pomoč koliko žensk se mi je oglasilo in mi je ponudilo roko. Začutila sem toplino v sebi, ko sem se zavedla, na enem čisto novem nivoju, da nisem sama. Ponujena roka je vsakič priložnost za rast obeh vpletenih. Povezanost in hvaležnost, ki sta prisotni oplemenitita in bogatita življenje na obeh straneh. Opazuj kdo so tisti, ki so pripravljeni pomagati v tvoji okolici in kaj so pripravljeni narediti zate. Dovoli si, da občutiš hvaležnost in blaginjo, ki te obkroža.

Pogosto ti ni problem narediti nekaj za drugo osebo. Ko pa želi nekdo pomagati in nekaj narediti zate, pa kar pozabiš kako dober je občutek, ko lahko pomagaš.

To, da pomoč sprejmeš in dovoliš, da se te dotakne, te neguje.

In to negovanje te širi, omogoči ti, da sebe deliš z drugimi.

In s tem se vrneš nazaj v novo spiralo odpiranja, sprejemanja, negovanja in predaje toku življenja.

Več o tem kako prosiš za pomoč svojega moškega delim v spletnem programu Čas Zame.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v spletnem programu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

sunshine

Ti si moj Sonček…

Ko je bila majhna punčka, so ji vsi rekli sonček. Vedno je bila nasmejana in ne glede na to kaj se je dogajalo okoli nje, je vse sprejemala z nasmehom. Vse okoli sebe je osrečevala in v njeni družbi si se počutil, kot bi hodil po oblakih.

To dekle je zraslo in to, da so vsi okoli nje pričakovali, da jih bo še naprej osrečevala, jo je vedno bolj obremenjevalo.

Vedno bolj se je trudila, da bi dobila potrditev za svojo “pridnost” in lepo obnašanje. Kadarkoli je naredila stvari, ki so druge vznevoljile ali jih razočarale, si je očitala, kaj bi morala in česa ne bi smela narediti.

V šoli se je vse skupaj samo poslabšalo. Prizadevala si je, da bi ustregla drugim. Da bi bili učitelji ponosni nanjo. Trdo je delala in si z dobrimi ocenami prislužila odobravanje in potrditev s strani drugih.

Želela si je, da bi jo imeli ljudje radi. Zato si je prizadevala tudi, da bi ustregla svojim prijateljicam. Potrebovala je dnevno dozo potrditve, občudovanja in priznanja. In tako se je udomačila v to, da je vedno znova naredila stvari za druge, tudi na račun sebe. Da je pomagala, delala stvari namesto drugih, ostajala dlje kot drugi. In na svojem neskončnem seznamu je imela vedno več stvari.

Navada ugajanja in ustrezanja drugim ji je prišla v kri.
Bila je “pridna” punca in ni marala konfliktov. Če se je le dalo se jim je izognila.

Težava je nastala v njenem prvem partnerskem odnosu. Tudi, če ji kaj ni bilo všeč je vseeno pristala, ker se je bala, da bi ostala sama. Pristala je na stvari, ki si jih nikoli ne bi dovolila niti v sanjah, ker se je bala zavrnitve.

Kot odrasla ženska je na velik del sebe enostavno pozabila. Izgubila je stik s seboj, ker si je kupovala pozornost in ljubezen z ugajanjem in ustrezanjem drugim. Njena samopodoba in samozavest sta izpuhteli nekje na poti. In vse skupaj jo je pripeljalo do občutkov ponižanosti, krivde, sramu in zamere.

Zamerila je ljudem, ker niso opazili kaj potrebuje. Za razliko od njih je sama takoj opazila kaj nekdo potrebuje in se ponudila, da stvari naredi zanje, preden je sploh kdo karkoli omenil. In pogosto tudi preden je sama zaznala, kaj se dogaja. Enostavno prehitela je samo sebe.
Tako je ponudila pomoč in usluge drugim, zaradi česar je bila na koncu jezna sama nase. Poskrbela je za vse okoli sebe, na račun sebe.

Bila je prepričana, da bo zamenjava službe to odpravila. In tako je zamenjala najprej eno in nato drugo, vendar se je povsod ponavljalo to, kar jo je najbolj jezilo. Na koncu je bila ona tista pridna deklica za vse.

Preveč časa je posvečala stvarem, ki jih v resnici ni marala početi, kar jo je vedno znova vodilo v to, da nikoli ni ostalo dovolj časa zanjo. Ker je pozabila negovati samo sebe, je imela vedno manj energije, kar je vodilo v izčrpanost, izpraznjenost in nezadovoljstvo, ki se je vedno bolj kazalo tudi navzven.

Če je prej zlahka skrila nezadovoljstvo in bila »sonček« za druge je zdaj to sonce zašlo. In vsi okoli nje, še najbolj pa njen mož so se pritoževali nad tem, da ni več ista oseba.

Počutila se je krivo, vendar ni več znala iz tega začaranega kroga v katerega se je ujela.
Plesala je ples z izgorelostjo.

Veliko žensk s katerimi se srečam mi pove verzijo te zgodbe, ki jo zelo dobro poznam tudi sama. Na trd način sem vzela to lekcijo, da moraš najprej poskrbeti za svoje potrebe in šele iz svoje polnosti lahko deliš svoje darilo z ljudmi in s svetom.

Če si ti prazna, so vsa dejanja in vse, kar deliš z drugimi enako prazna.

Naučila sem se, da ni sebično, če najprej poskrbim zase, ker je to edini način, da lahko iz svoje polnosti in zadovoljstva delim z drugimi.

Naučila sem se, da je ljubezenski odnos s seboj osnova za vse ostale odnose.

Ko si ti utrujena, izčrpana in prazna, ne moreš pomagati nikomur drugemu. Ti moraš najprej držati prostor zase, da bi ga lahko učinkovito držala za druge.

Ob tem je treba vedeti, da je ustežljivost navada, ki je ne moreš kar prekiniti, ko se odločiš, da je dovolj. Ustrežljivka je arhetipska energija v tvoji podzavesti, ki te vedno znova vodi v to, da razprodajaš sebe, svojo energijo, talente in sposobnosti za voljo pozornosti in zunanje potrditve.

Prvi korak na tej poti ven iz mehanizmov ustrežljivosti je samozavedanje.

Prvi korak je vedno, da opaziš kaj se dogaja in da sprejmeš situacijo takšno kot je, da se prenehaš z njo bojevati, se pred njo skrivati ali se delati, da je ni. Ignoranca ti ne služi. Pomembno je, da sprejmeš situacijo takšno kot je. Popolno sprejemanje sebe poznamo tudi kot samospoštovanje.

Šele takrat, ko sprejmeš situacijo, lahko v naslednji situaciji izbereš drugače.

In začne se s tem, da se naučiš reči NE. Kar je za profesionalko v ustrežljivosti pogosto velik izziv. Zame je nedvomno bil. Kajti to, da sem drugemu rekla NE, je bilo povezano z mojim strahom, da bom zapuščena.
Raje sem izbrala, da sem bila nevidna zase in za svoje sposobnosti, kot da bi izgubila povezanost in pozornost s strani druge osebe.

Kot sem rekla je to,, da se tega zavedaš ključnega pomena, da to lahko zavestno spremeniš. In pogosto se moraš potisniti ven iz cone udobja v kateri si ujeta. Zame je bilo to, da sem rekla NE sila neudobno.

Pomagalo mi je spoznanje, da sem vedno, ko sem rekla NE drugim, rekla JA sebi. In to je postal moj opomnik; Ko rečem NE drugim, rečem JA sebi.

Pa tudi opažanje, da se svet ni nehal vrteti. Da ljudje niso kazali s prstom name in se mi posmehovali, če sem rekla NE. To je drugi korak.

Tretji korak je nagovanje sebe. To, da si podariš stvari, v katerih uživaš. Morala sem se opomniti, da ni sebično, da najprej poskrbim zase. Kajti v praksi sem vedno bolj opažala, da sem s tem, ko sem rekla JA sebi postajala vedno bolj prijazna in prijetna. Ko sem delala stvari, ki so polnile mene, sem bila vedno bolj sijoča in magnetično privlačna.

Hkrati pa sem opažala tudi, da to, da poskrbim zase ne pomeni, da mi ni mar za druge. Bolj, ko sem bila dobro razpoložena, bolj sem bila pozorna tudi do drugih. Na zdrav način.

Moja velika lekcija z arhetipom Ustrežljivke je bila, da sem spoznala, kako se razprodajam in kako delčke sebe zamenjam za zunanjo potrditev. Ko sem sprejela njen izziv sem se vedno bolj začela učiti, kako sem lahko prijazna najprej do sebe in nato tudi do drugih. Naučila sem se ceniti sebe. Videti svojo vrednost. Postaviti svojo ceno. Da spoštujem sebe in imam sočutje v prvi vrsti do sebe.

Da znam sebe postaviti na prvo mesto.

Ključ pa je pri celotni stvari zavestna izbira. Več o Ustrežljivki delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Zavedanje Celote, ki jo nosiš v sebi je ključnega pomena za ustarjanje izpolnjujočega partnerstva in  harmonično življenje. Več delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov, ki ga začenjam 23.4.2018. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

O piridni punčki sem pisala v prispevku Pridna in nesrečna v spletnem templju DivineFemme >>>tukaj<<<

jam

Vrelec vitalnosti je v tebi…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega. Ni več vedela kako naprej. Hotela je nazaj. Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega. Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.
Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, te pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.
Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način. To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Neguj Žensko v Sebi, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja. Če te zanima, kako se mi lahko pridružiš in piješ iz svojega notranjega vrelca izvorne esence, si preberi več tukaj…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

handsc

Moški se počuti nemočnega, če je ženska ob njem nesrečna…

»Veš, razmišljam o tem, da mi je v resnici čisto fino, da sem sama.«
Presenečeno sem dvignila obrvi, ker mi zadnje tri leta vedno znova razlaga, kako si želi biti v odnosu z moškim, ki bi jo razume in podprl.

Ni se zmenila za moje presenečenje in je nadaljevala…
»Ko takole poslušam s kakšnimi težavami se soočajo ženske v odnosih. Plus tega vsak teden izvem vsaj za en odnos, ki razpada in vsaj za dva, kjer imata z možem težave, sem hvaležna, da se mi ni treba ukvarjati s tem.«

Ni bila edina, ki mi je pripovedovala o tem. V istem dnevu sem se pogovarjala še z eno žensko o isti temi.
In ob tem bi si želela, da bi imela čarobno paličico s katero bi zamahnila in bi vse ženske imele znanje in razumevanje tega, kaj je potrebno za izpolnjujoče partnerstvo, kar je moj fokus zadnjih devet let.

V vseh teh letih sem se naučila res veliko.
Vendar je ena stvar, ki je konstantna in jo vedno znova slišim od moških iz vseh koncev, da je edina in najpomembnejša stvar, ki si jo želi moški, da je njegova ženska srečna.
In da se počuti globoko nemočnega, če je ženska ob njem nesrečna.

Ob tem vedno znova prihajam do ugotovitev, da ni težava v moških, kar ženske tako zelo rade povemo, ampak v ženskah. Ker ne poznamo svoje izvorne narave. Ker smo pozabile kaj v resnici pomeni biti ženska.

Živo se spominjam popoldneva, ki je moj oče prišel iz službe in zavil s časopisom v roki v dnevno sobo na kavč. In moje mame, ki je takoj zatem prišla za njim v dnevno sobo. In prepira, ki je nastal.
Desetletja mi ni bilo jasno za kaj je šlo.

Danes vem.
Po intenzivnem raziskovanju razlik med moško in žensko naravo vem, da moški potrebuje počitek po tem, ko se je v službi osredotočal na druge, da obnovi svojo zalogo testosterona. In vem tudi, da ženska na drugi strani po celodnevnem razdajanju drugim potrebuje obnoviti svojo zalogo oksitocina. Vendar to naredi na popolnoma drugačen način kot moški.

Moški potrebuje umik vase. Ženska potrebuje pogovor.

In potrebovala sem leta tuhtanja in branja in poslušanja, da sem resnično razumela, da sem to lahko jasno in konkretno podelila z mojim moškim.

Danes on meni razlaga kako to gre in kakšne so razlike.

In zadnja v seriji zgodb, ki jo je delil z menoj je bila o mački v škatli.

Mačka se spravi v škatlo, da se omeji s prostorom. Tako se počuti varno. Mačka je v očeh mojega moškega ženskega spola. In za našo Piko ne morem reči, da ni res, ker je mačka. Ampak tukaj govorim o prenesenem pomenu in prispodobi, ki jo je uporabil.

Ženska potrebuje Dom. Potrebuje svoj prostor, da se počuti varno.

Potrebuje detajle v tem domu, ki ji nudijo oporo in jo spominjajo na to, kar je njej pomembno.

Ženska potrebuje imeti nadzor nad prostorom, nad svojim Domom, da se počuti varno. Zato je upravljanje z energijo in upravljanje s prostorom, kjer ustvarjaš atmosfero za žensko tako zelo pomembno.

Na drugi strani moški potrebuje manevrski prostor, potrebuje prazen prostor. Ker se v premajhnemu prostoru počuti omejenega. In tudi zato je za moškega znamenje velike predanosti in zavezanosti, ko pristane na zakon. Ker na to gleda kot na izgubo manevrskega prostora.

Moški pa se varno počuti ravno nasprotno od ženske v praznem prostoru, zunaj. Potrebuje naravo, fitnes, bife ali delavnico. Z besedami mojega moškega, gre moški na lov ne zato, da bi kaj ujel, temveč zaradi praznega prostora.
Video igrice mu dajo na voljo prazen prostor.
In branje časopisa mu da na voljo prazen prostor.
Kot tudi gledanje televizije.

Vse to širi njegova obzorja, vse to mu daje širino, ki jo nujno potrebuje za svoj obstoj in za to, da se on počuti varno. Kajti v nasprotju z žensko, moškemu varnosti ne daje prostor temveč čas.

Ko sem ga vprašala kaj si moški želi, da bi ženska vedela v odnosu, si je vzel čas za odgovor.

In potem mi je poslal odgovor iz Quore, ker je nekdo zapisal to, kar bi povedal tudi sam, vendar tega ne bi mogel tako lepo ubesediti (njegove besede).

In tole je odgovor:

1. Moški si želi, da ga ženska ceni in občuduje bolj kot vse na svetu.
2. “Zaželen” je vključeno v zgoraj povedanemu.
3. Vse ostale karakteristike: kako dobro kuha, kako je videti, koliko nazivov ima za svojim imenom to kar je povedano v prvi in drugi točki popolnoma zasenči.
4. Moški razume, da nisi več tako lepa kot na dan, ko sta se spoznala, vendar tega nikoli ne bo priznal, tudi če ga mučiš. Konec koncev nisi prestižen konj, zato lepota ni tako pomembna, kot si morda misliš.
5. Ti si center njegovega vesolja in tudi tega ti nikoli ne bo priznal. Mnoge ženske so presenečene, ko vidijo moža jokati, ko je njegovo srce strto.
6. Zmedejo ga nejasni namigi in tišina. Zato povej natančno kaj si želiš, da naredi zate. Ker moški bo to naredil ZaTE! Seveda te želi osrečiti. Preberi si še enkrat točko pet zgoraj.
7. Moški želi biti skrbnik in zaščitnik. Ne glede na to, kako sodoben je. Ne želi, da si TI alfa družine. OK lahko si alfa. Vendar mora biti on bolj Alfa.

Skratka, draga moja Dama. Ni res, da želim spraviti žensko nazaj za štedilnik, kot mi je nonšalantno vrgla naprej ena od žensk, ko sem z njo delila, kako pomemben je Dom za moškega.

Res pa je, da je Dom nekaj, kar ti SI.

V sebi nosiš ta Dom, ki ga iz sebe preslikavaš v zunanji svet. Če mi ne verjameš, se mi pridruži v programu, kjer bom s teboj podelila kakšno moč nosiš v sebi. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Nega tvoje ženske esence je temelj občutka zadovoljstva, vitalnosti, radosti in ljubezni do sebe. Vabim te, da se mi pridružiš v druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer bom podelila več. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

unique

Nočem biti breme…

Od nekdaj sem mislila, da sem zahtevna. Nisem delila svojih potreb in želja, da ne bi bila zahtevna. Bila sem samostojna, vedno sem hotela dokazati, da bom zmogla sama, da nikogar ne potrebujem. Zmorem, je bila moja mantra.

Nisem želela, da bi koga skrbelo. Vedno sem se znašla. Od majhnega so o meni govorili: »Ona ne potrebuje pomoči. Ona se bo znašla.« Bila sem sposobna, samostojna… in tako zelo osamljena. Nisem vedela, da sem svoje srce obdala z oklepom, ki je poskrbel, da so vsi ostali zunaj. Nisem vedela, da sem ščitila samo sebe.

Bila sem odpadnik, nisem bila sprejeta, nisem pripadala, bila sem tako drugačna od svojih vrstnikov. In tako sem večino otroštva preživela zunaj dogajanja, pritisnjena na stran, z nosom na šipi, v opazovanju tistih, ki so bili notri, ki so se zabavali. Čutila sem osamljenost, izolacijo, bolečino v sebi.

Šla sem v dokazovanje, da zmorem. Potrudila sem se, da sem bila zabavna, dekle brez zgodbe, ki se vedno nasmehne in reče: »Vse je v redu, zmorem. Super sem, hvala.«. Dekle, ki jo preganjajo dvomi vase in ki je svoj največji kritik takoj, ko ostane sama.

Verjetno je tudi zaradi tega moje sedanje delo osredinjeno v povezanosti, intimnosti, ki je pravzaprav globoka povezanost, po kateri sem desetletja hrepenela. Moja velika rana je postala vir mojega največjega navdiha. Kajti v življenju vsake ženske pride čas, ko te tvoj oklep ne more več zaščititi. Pride trenutek, ko se ne moreš več pretvarjati. Čas, ko se moraš osvoboditi oklepa, ki stiska tvoje srce. Ko je potrebno prepoznati, da tvoje misli, tvoji občutki, tvoja zgodba štejejo. Da ti šteješ.

Pogosto se primerjamo z drugimi, s tistimi, ki so bili še bolj ranjeni in čakamo, da nam bo nekdo podal mero za bolečino, s katero bomo lahko ovrednotile ali smo vredne pomoči in ljubezni. Imela sem občutek, da nikoli ni dovolj in moja notranjost je vedno znova kričala; Nočem biti breme.

Dolgo časa mi ni bilo jasno od kje izhaja občutek, da sem ljudem v breme. Potem sem imela leta 2010 vizijo najsrečnejše ženske na svetu. Počasi se je sestavila zgodba, ki gre nekako takole; Kot otroci se zelo zgodaj naučimo, da, če je mama srečna, je srečen oče in smo srčni mi. Ko je mami srčna, se igra z menoj, se pogovarja z menoj, je ljubeča in prijazna. Vse, kar si otroci želijo so mir, ljubezen in harmonija. To potrebujejo, da se počutijo varno. In če tega ni, potem poskušajo to doseči s tem, da se trudijo biti boljši otroci.

Otrok je kot spužva, ki vsrkava svoje okolje na čustveni, fizični in intelektualni ravni. Ko je v njegovem okolju nekaj narobe, otrok to vsrka vse in je prepričan, da je z njim nekaj narobe. To poskuša popraviti. Trudi se biti še boljši, da bi dobil pozornost s strani starša. Ob tem se nauči, da ne glede na to, kaj počne, ne more rešiti težav, ki jih imajo njegovi starši. Seveda ni na otroku, da bi lahko rešil težave starša, vendar otrok tega ne ve. Zato poskuša naprej.

To kar otrok misli je: »Nekaj mora biti hudo narobe z mano. Gotovo me je nemogoče ljubiti.« Nase prevzame čustveno prtljago družine in v želji, ko bi le zmogel več, ustvari občutek, da je breme. Počuti se neljubljenega, nepomembnega, zapuščenega. In tako pogosto poskuša postati skrbnik v upanju, da bo s tem odložil občutek bremena, ter občutil, da je v življenju staršev pomemben, da je vključen, da je del družine. Tako otroci začnejo skrbeti za svoje starše, za mlajše brate in sestre, ter prevzemajo nase odgovornost, ki je kot otroci ne zmorejo.

Tako se rodi reševalka, ki rešuje druge, poskrbi zanje, na račun sebe. Pogosto dovoli drugim, da jo izkoristijo in jemljejo kot samo po sebi umevno in to celo spodbuja, da bi začutila, da je pomembna, da je povezana, da je del družine.

»Ampak res, ni treba,« sem bila vztrajna. »Bom sama,« sem pogosto odklanjala pomoč svojega moškega. Ko mi je ponudil, da mi pomaga, z vprašanjem, če pomije posodo, sem to interpretirala kot kritiko, češ da še nisem naredila vsega, sama. Nisem znala povedati, kaj potrebujem, ker me je bilo strah, da sem zahtevna in drugim v breme. To česar nisem slišala je, kako sem v svoji vnemi, da bi dokazala, da zmorem sama, zavračala ljudi in jim dajala občutek neljubljenosti, nepomembnosti in kako sem jih izključevala iz svojega življenja. Ti isti občutki so bili globoko vtisnjeni v moji notranjosti.

Seveda zgolj to, da sem odrasla, ni zagotovilo tega, da bi ugledala vzorce obnašanja, ki sem jih prevzela. Ponotranjeno sporočilo ostaja v tebi. Sami sebe vzgajamo na enak način, kot smo bili vzgajani. Zato sporočilo, da nisem dovolj dobra, ker tega nisem uspela rešiti, ostaja.

Občutki nevrednosti in nezadostnosti nikamor ne gredo. Negativnega sporočila ne moreš povoziti s tem, da si prigovarjaš, da je vse ok. Potrebno se je zazreti globoko vase in si povedati resnico. Soočenje z globoko zakoreninjenimi travmami v celičnem spominu in preobrazba le teh je potrebna, če želimo zaživeti drugačno življenje. To je pot preobrazbe, ki vodi v globino lastne Biti.

Ko sem si dopustila, da sem se odprla, sem dojela, da so ljudje okoli mene, ki želijo biti del mojega življenja. Ljudje, ki jih iskreno zanima, kdo sem. Ni jih zanimala tista zadržana ženska brez zgodbe. Želeli so spoznati žensko s sanjami in strahovi, upanjem in obžalovanjem, bolečino in ljubeznijo.

Dejstvo je, da si, ne glede na to, kje si v svoji zgodbi in kako je tvoja zgodba videti, pomembna. Tvoja bolečina je pomembna. Tvoj glas je pomemben. Tvoj obstoj je pomemben.

Kar želim podeliti s teboj je pomembna resnica; Vredna si. Vredna si, da živiš celoten spekter svoje Biti, da spoznaš tako svoj svetli, kot svoj temni del in vse odtenke vmes. Pomembno je, da osvetliš vsako senco v tvoji notranjosti. Kajti bolj, ko skušaš skriti sence v sebi, bolj se bojujejo s teboj in več tvoje energije dnevno namenjaš temu, da skrivaš dele same sebe.

Ravno ti deli, ki jih v sebi skrivaš, so tisti deli, ki ti onemogočajo, da v polnosti deliš sebe z ljudmi in s svetom. To so tisti deli, ki ti onemogočajo, da ugledaš sebe v vsej svoji veličastnosti in vrednosti. Enostavno ne moreš zasijati v polnosti, če skrivaš dele sebe v sebi.

In potem nekega dne odkriješ, da ko iskreno odgovoriš na vprašanje: »Kako si?« z iskrenim »Ušivo,« dobiš odgovor: »Jaz tudi«.

Največje darilo, ki ga nosiš v sebi, je tvoja zgodba. S tem, ko deliš svojo zgodbo, pomagaš ljudem odkrivati njihovo zgodbo. Ljudje smo pripovedovalci zgodb. Ja, bolečina je različna. Vendar nam je vsem skupno, da se kdaj na svoji poti znajdemo v tunelu in potujemo skozi temne in brezupne čase. In ravno podobnosti nas lahko rešijo, nam pomagajo, nam olajšajo popotovanje skozi notranjo čustveno pokrajino.

Tvoja izkušnja tega, kako si potovala skozi svoje izgube in bolečine pomagajo nekomu, ki se podaja skozi podobno izkušnjo. Si v so-čutenju in veš, kako se počutiš, ko si tam. Povezanost je naša osnovna potreba in to nas pritegne k nekomu, da izmenjamo izkušnje, da delimo svoje Darilo.

Ko deliš svojo zgodbo, odložiš oklepe okoli svojega srca. Ko deliš zgodbo, se osvobajaš bremena. Spoznaš, da si živa. Spoznaš, da so vsa občutenja tukaj z namenom, da jih izkusiš, tako radost kot strah, upanje, ljubezen, kot jeza.

Ti si Bit-je. Obstajaš. Prispevaš. Dihaš. Ljubiš. Čutiš. Si.

In zgolj dejstvo, da obstajaš, zadošča. Tvoj obstoj zadošča.

Zato dovoli svetu, da vidi Žensko z zgodbo, ki jo je vredno deliti.

Tvoja bolečina ni breme.

Ti nisi breme. Si Lučka, svetilnik, opomnik.

Si Ženska. Tukaj z namenom, da narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Pokaži se. Bodi, kar SI!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu odlaganja ščitov, oklepov okoli tvojega srca, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni.  Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html