handwring

Zaobljuba Ljubezni

Vsak dan znova prihajam v stik s pričakovanji, ki jih ženske imamo v medsebojnih odnosih.
Sodobna ženska ogromno pričakuje od svojega intimnega odnosa.

Tudi sama sem že pisala o tem kaj si prebujena ženska zasluži s strani prebujenega moškega. Veliko govorim o tem.
In ja, vem, vse si želimo junaka, bojevnika, kavalirja, mojstra prisotnosti, ki ti namenja svojo nedeljeno pozornost.

Vendar iz izkušenj vem, da moški ni in ne more biti vse to ves čas. In s tem se moraš pomiriti. Ti moraš pri sebi sprejeti, da smo vsi na koncu samo ljudje z vsemi izzivi, s katerimi te življenje sooči.

Večina moških, ki jih srečam so ljubeči, čudoviti moški, zavezani svoji rasti in hkrati z vsemi ranami, ki jih imajo v sebi. In tega ne smeš pozabiti.

In to kar vedno znova vidim je, kako pomembno je, da snameš svoja rožnata očala pričakovanj in se odklopiš o novodobne pravljice o dušah dvojčicah in popolnem odnosu, kjer so na koncu vsi srečni do konca svojih dni. Pričakovanja ubijajo odnose. Vedno.

Na tej točki moram razložiti nekaj ključnega in to je razlika med odnosom, ki ga sklepaš iz svoje osebnosti, kjer glavno vlogo igra ego in odnosom iz pozicije tvoje Biti.

Bistvena razlika med zavezo tvojega ega in zavezo tvoje izvorne Biti je v tem, da se tvoj ego ne bo zavezal ničemur. Pogodbo bo podpisal s figo v žepu, saj verjame, da ga tam zunaj čaka nekaj boljšega (pa naj bo to v zakonu, karieri ali prostoru). Ego se je voljan odpovedati temu, kar v tem trenutku ima za nekaj, kar bi lahko bilo, če ali ko bo.

Tvoja izvorna Bit pa prevzema polno odgovornost za svoje zaveze. Zaobljub ne sklepa za prihodnost, saj ve, da je vse tukaj in zdaj. Enostavno uživa v tem trenutku. Pozornost in ljubezen nameni temu, kar je. In ravno v tem se skriva samo bistvo užitka.

In to je skrivnost zakaj je toliko ljudi nesrečnih. Ego se osredotoča na to, česar ni ali še ni. Raje ima fantazijo, iluzijo, sanje kot realnost.

Sebe ne deliš v polnosti z osebo na drugi strani ker te je strah, da ti ne bo všeč to, v kar se utegne odnos razviti v prihodnosti.

Odnos z moškim raste iz semena, ki ga skupaj posadita.
Večina bi želela imeti sadež, končni rezultat, že na začetku.

Pozabimo na to, da vsaka rastlina potrebuje čas in nego, da zraste in zacveti, ter ustvari plodove. Odnos je potrebno negovati, če želiš izkušati globoko povezanost, intimnost, odprtost in ranljivost.

Potrebno je ustvariti prostor v katerem oba čutita povezanost, domačnost, toplino in nežno sočutje. Vse to moški še posebej potrebuje, da ob tebi postane najboljši moški, ki lahko je.

Rada rečem, da je ženska tista, ki iz svojega moškega izvabi najboljše ali pa najslabše.

Lahko si varuhinja ljubezni ali pa uničevalka ljubezni. To je vedno izbira.
Kamorkoli usmerjaš svojo pozornost, to raste. Tvoja pozornost je kot gnojilo, hranilo za tvoje navade.

Ko stopiš v polni potencial svoje Ženske Duše, ki je svetloba, skozi ljubezen preobražaš in zdraviš to, kar izkušaš kot življenje. Zato je akt ljubezni do sebe tako zelo izjemen.

Vendar zgolj izbira, da si varuhinja Ljubezni ne zadošča.
Zavezati, zaobljubiti se moraš temu, da boš aktivno varovala ljubezen.

Zaobljuba, zaveza nima nič s prihodnostjo in vse s tem, kako globoko si prisotna v tem trenutku, tukaj in zdaj. Vsak trenutek.

Zaobljuba ljubezni pomeni, da si polno prisotna in globoko vključena v zadevi, odnosu, situaciji, trenutku. Tukaj. Zdaj.

Zaobljuba pomeni, da zavestno izbereš, da si polno prisotna, da stopiš v ljubezen z obema nogama. Da igraš igro tukaj, zdaj. Brez zadrževanja, brez obžalovanja.

Da bi ljubila, terja od tebe, da se zaljubiš v realnost tega kar je. Da svojo ljubezen in pozornost nameniš temu, kar je. Ljubezen je mogoča samo v sedanjosti, v tem trenutku.

Zato ego ne pozna ljubezni. Kajti ljubezen je svetloba, ki jo izkušaš v tem trenutku, tukaj in zdaj. Takoj, ko se ego znajde v tem trenutku, zbeži iz njega v preteklost ali pa v prihodnost.

Zaobljuba, zaveza je voljnost, da se zaljubiš v realnost tega kar je. In s tem bomo danes začele 40 dnevni plan za varovanje Ljubezni. S tukaj in zdaj.

Z drugimi besedami, svojo polno pozornost, svojo ljubezen boš usmerila na to, kar je. Tukaj. Zdaj.

Če imaš težavo s tem, da se zavežeš sama sebi v tem trenutku, točno takšni, kot SI, to kaže na prepričanje, da nisi dovolj ali da ni dovolj xyz. Kaj pa če boš karkoli zamudila, če se zavežeš temu, da se 40 dni posvečaš zgolj in samo temu trenutku, v katerem si?

Ego verjame, da to, kar se v tem trenutku dogaja, ni tisto pravo. Da to ni to. Zagotovo je nekje drugje.

In čaka, da ta prava stvar pride. Kajti enkrat vendar mora priti tisti dan, ko se bo vse poravnalo v vrsto in boš končno našla mir, ljubezen, srečo, bogastvo, karkoli je tisto, kar v tem trenutku iščeš.

In dokler to ne pride, se ne moreš zavezati ali zaobljubiti, ker nikoli ne veš, mogoče bo pa tisto, kar te čaka tam nekje boljše od tega, kar imaš na voljo v tem trenutku. Ego je mojster zaslepljenosti. Kajti na nekaj boljšega večina čaka vse življenje.

Ena največjih skrivnosti življenja je, da se stvari nikoli ne poravnajo v linijo, kajti skozi oči ega je življenje nepopolno in nikoli ni idealno. Kajti narava življenja ni popolna. Življenje je namenjeno izkušanju ljubezni. V vseh njegovih izrazih.

Življenje v tvoje življenje pripelje ljudi, situacije in stvari z enim samim namenom, da spoznaš sebe skozi odslikavo, ki ti je na voljo. Ali vzameš lekcijo ali pa je ne vzameš – izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

In največkrat se moraš, ko si soočena s stvarmi, ki so ven iz tvoje cone udobja in zato neprijetne in neudobne, stegniti onkraj znanega. ki te vabi v neznano. In spuščanje v neznano je akt ljubezni. Ljubezen vznika iz neznanega. Vedno, ko se zaljubiš, izkušaš nekaj, kar ni znano. In zato je hkrati strašljivo in vabljivo.

Odnosi, tako kot življenje niso mišljeni, da so enostavni.
Hkrati pa ti odprejo vrata v kompleksnost tvoje lastne narave.

Šele, ko se zavežeš ljubezni si, odpreš vrata v potencial, ki ga odnos nosi v sebi.
Potencial, ki ga skriva v svojih globinah samo zate.

In če nisi voljna odpreti vrat, tega potenciala nikoli ne boš odkrila.

Izbrati moraš izkušnjo in se ji zavezati. S tem odpreš vrata izkušnji, ki jo odnos prinaša zate. S tem odpreš vrata negovanju, ki ti ga ljubezen lahko ponudi.

Zavezanost, zaobljuba ljubezni je tista, ki odpira vrata vsem odtenkom in okusom ljubezni skozi katere lahko ljubezen izkusiš.

In v kolikor izbereš, da se nisi voljna zavezati temu odnosu, nikoli ne boš odkrila potenciala, ki ga skriva zate.

Vse je tukaj zate.
Vsaka oseba, ki ti prihaja nasproti ima zate darilo.

Samo, če si se pripravljena odpreti izkušnji ljubezni, boš to darilo lahko našla in ga odprla.
Kot darilo.

Izziv je v tem, da je 99% zavezanost težka kot sam vrag in 100% zavezanost je lahka kot polet. Kajti resnično svobodo najdeš samo, če si 100% noter, prisotna in vso svojo pozornost in ljubezen nameniš temu, čemur si zavezana.

Življenje je prekratko, da bi čakala z eno nogo zunaj in z drugo noter. Ne moreš biti na pol noseča. Ali si noter ali si zunaj. Izberi in se zaveži… ljubezni, luči in življenju.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ker verjamem, da za varovanje ljubezni potrebuješ orodja in dnevne prakse, s pomočjo katerih boš ljubezen začutila v sebi, te vabim v 40 dnevni plan za varovanje ljubezni, ki sem ga poimenovala Moč Ljubezni. Vabim te v aktivno prakso ljubezni do sebe in ljubezni do svojega partnerja, otroka, ljudi, ki so ti ljubi in dragi.
40 dni boš polnila svoj notranji vodnjak iz izvira ljubezni.
In 40 dni boš prakticirala varovanje ljubezni v svojih odnosih skozi dnevne izzive, ki ti bodo na voljo.Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

friendship

Zakaj tvoj moški nikoli ne bo kot tvoja najboljša prijateljica…

In zakaj ni modro, da to od njega pričakuješ.

»Ti si paranoična,« mi je rekal po tem, ko sem mu v svojem ranljivem trenutku povedala vse, kar se je dogajalo v moji glavi.

Zadelo me je v živo. Bila sem prizadeta, užaljena in v dvomih ali naj sploh nadaljujem ali raje ne.

Tolikokrat sem že ugotovila, da moj moški nima te kapacitete, da bi bil samo priča mojim izpovedim, brez da bi stvari vzel osebno in v zvezi s tem poskušal nekaj narediti na način, ki mi ni pomagal, pa sem še vedno padla na isto foro.

Z njim sem hotela podeliti svojo notranjo kompleksnost, svoja razmišljanja in to, kako je vse med seboj povezano.

Ravno sem začela s tem, kako mi opazka nekoga potegne stvari iz naftalina, tam nekje iz majhnih možganov, kako ena stvar vodi k drugi, skratka, da imam bujno domišljijo. Iz izkušenj vem, da so ženske s katerimi delam enako dojemljive za detajle.

Napaka. Spet sem pozabila, da je moj dragi polnokrvni moški (kar praznujem vsakič znova), da ne deluje kot ženska.

Namesto, da bi čutila povezanost, sem zdaj morala braniti samo sebe. Vedela sem, da sem v stiski, ki nima nobene veze s paranojo.

In v tistem sem se spomnila nanjo, ki je z menoj podelila, kako jo žalosti, ker s svojim moškim ne more deliti vsega, kar bi si želela. Ker se ji redno dogaja, da jo takrat, ko je ranljiva in pove kaj čuti, kaj se v njej dogaja, njen moški napade. Da jo želi poklopiti kot s pokrovom. Zmanjšati dramo s komentarji v stilu… Kaj se pritožuješ!? Ali pa… Saj to ni pa nič takšnega, kaj se sekiraš!?

Ko bi potrebovala podporo in nekoga, ki razume, dobiš pa pokrov na glavo v stiku…Nehaj.

Leta, kaj leta, desetletja nisem razumela v čem je poanta. Potem sem pred nekaj leti s strani mojega mentorja dobila razlago, ki mi vsakič znova pomaga, da grem v razumevanje. Še posebej takrat, ko bi najraje skočila iz svoje kože.

V odnosu je polarnost bistvenega pomena. Če ostaneta brez medsebojne polarnosti, ostaneta brez naboja, brez tiste strasti, ki je kot magnet. Ko si ti v svoji ženstvenosti, lahko on ob tebi izrazi svojo možatost. Prav iz tega izhaja romantika, po kateri tako zelo hrepeniš.

Zato je bolje, da s svojim moškim razvijaš ljubezensko razmerje, ne pa tipičnega ženskega prijateljstva. Vedeti moraš, da bi moški reševal, če bi vedel kaj rešiti – ko pa nima pojma, kaj lahko naredi, poskuša samo zaključiti temo. In to čim hitreje.

Z veliko grenkobe to vedno znova doživljam tudi sama. Kljub temu, da mi je vse jasno, si včasih še vedno želim, da bi lahko z mojim moškim delila vse. In potem dobim nalepko v stilu tiste iz začetka tega zapisa.

Ja, boli.

Hkrati pa poskušam biti razumevajoča. V praksi se vedno znova izkaže, da ene stvari lahko predelam samo s svojo najboljšo prijateljico.

Ženske namreč s svojimi prijateljicami vzpostavimo visoko stopnjo povezanosti zaradi katere lahko skupaj potujemo v globine. In povsem nagonsko si želimo, da bi takšen odnos vzpostavile tudi s svojim partnerjem in z njim počele vse to, kar počnemo s prijateljicami.

Ravno razlike med spoloma so tisto, kar ustvarja potreben električni tok in magnetično privlačnost v odnosu. Vse prepogosto pa izgubljamo tisti dragoceni skrivno­stni pridih, brez katerega v uspešnem odnosu ne gre, ko pričakujemo, da bo moški z nami delil vse. Ali pa me z njim.

In ravno to je lahko razlog, da pri njemu upade nivo testosterona, kar posledično vpliva tudi na polarnost, o kateri sem govorila.

Zato ne glede na to, kako imam svojega moškega rada, vem, da z njim ne morem deliti vsega. Ker nikoli ne bo to, kar moja najboljša prijateljica je – ženska.

Naučila sem se, da stvari prežvečim in jih predelam, jih podelim s svojo prijateljico in nato s svojim moškim delim samo zaključke.

Jasnost. Preprostost. Konkretnost. In majhni odmerki. Ob tem pa mu vedno povem, da mu ni treba ničesar reševati, da potrebujem samo tri minute njegovega časa, da ga obvestim, kako se počutim in kje se nahajam.

To, kar mi je povedal je, da potrebuje od mene, da mu povem kaj potrebujem od njega. Jasno, glasno in pogosto.

Razen takrat, ko mi stiska ugrabi moje možgane in pozabim vse kar vem. V takih situacijah pa grem še en krog, ki me spomni na vse kar že vem. Ponovi vajo, pravim temu.

Čimbolj prijazno in z veliko dozo razumevanja.

In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, ki te čaka na povezavi tukaj >>> http://divine.si/darilo/10vodil.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

skrivn1

Če ne veš, ne boli

Ne vem zate, lahko pa povem zase, da me pogreje in pošteno dvigne pritisk v moji notranjosti, ko moški to reče za svojo partnerko, ženo, punco v povezavi z varanjem.

Moški radi rečejo, da kdaj kakšno stvar pač malo prikrijejo, da koga po nepotrebnem ne prizadenejo.
To me vedno znova osupne in pusti s široko odprtimi usti.

Dejstvo je, da se je nekaj zgodilo. In dejstvo je, da ženske to čutimo. Na neki ravni veš, kaj se je zgodilo. Ali si to priznamo ali ne je druga stvar, vendar je dejstvo, da v tkanini življenja čutiš izdajo zaupanja, ki se je zgodila.

Zase vem, da sem takrat, ko sem bila izdana običajno šla v ignoranco. To je bil moj preživetveni mehanizem. Vendar dolgo časa nisem vedela, da je ignoranca v resnici povezana z izdajo sebe. Izdaš to, kar čutiš, to, kar se dogaja v tvoji notranjosti, v želji, da bi bilo to nevidno zate. Sama pred seboj skriješ stvari.

Vedno, ko se slepiš, ko nočeš videti, ko se pretvarjaš, potiskaš to, kar si prepoznala, nazaj v nevednost.

Vendar ena stvar drži kot pribita… resnica te osvobodi. In ne glede na to ali si stvari prikriješ za en teden, mesec, leto ali več, enkrat se bodo stvari razkrile.
In veš, kaj boš takrat rekla?
»Saj sem vedela.«

Ker si resnično vedela.
Na enem nivoju v sebi si poznala resnico.
Le da si je nisi upala povedati na glas v strahu, da ne boš preživela.

In ko se pogovarjam z ženskami, ki so bile prevarane, vse vedo povedati isto stvar; Vedele so točno kdaj se je zgodilo. Vendar so stvar raje ignorirale, ker je bilo preveč boleče, da bi se soočile z resnico.

Resnica pa ima to tendenco, da slej ko prej pride na dan.
Hočeš nočeš se bodo stvari pokazale.
In to se lahko zgodi na najbolj bizarne mogoče načine.

Zase lahko rečem, da vedno, ampak res vedno, po na-ključ-ju, ki je itak na ključ, odkrijem stvari, brez da bi jih iskala. Pridejo do mene. Lahko bi rekla, da mi padejo v naročje.
Vedno se razkrije tisto, česar pravzaprav nočem vedeti.

In pogosto je tako, da resnico odkriješ spontano, nepripravljena in takrat se moraš, hočeš nočeš soočiti s stvarmi. In precej bolj boleče je, ko ugotoviš, kakšna je resnica, ko ugotoviš koliko časa jo na nekem notranjem nivoju že poznaš. Ker se ob tem zaveš koliko te je stalo, da si stvari prikrivala sama pred seboj.

Ker ti svojo življenjsko energijo, ki bi jo lahko porabila za kreacijo stvari, ki jih želiš kreirati porabljaš za to, da si stvari skrivaš.

To je tako, kot bi imel ogromno napihljivo žogo in bi jo držala pod gladino vode, da je ne bi videla. Žoga je še vedno tam. In to, da jo držiš pod vodo terja ogromno tvoje energije.

Fascinira me, kako se običajno take neprijetne resnice razrijejo takrat, ko enostavno nimaš več dovolj energije, da bi si resnico prikrivala. Ko izgubiš službo, ko kdo umre, ko se nekje v življenju nekaj zalomi je pogosto videti, kot da vse, kar je bilo do takrat skrito pod površino, pride na plano.

Samo zato, ker nečesa ne veš, to še ne pomeni, da te ne bo prizadela, ko se bo razkrila. Ostajanje v varnem mehurčku nevednosti iz strahu pred bolečino je pogosto posledica tega, da nočeš videti in živeti v svetu kakršen je. Vendar nevednost ni dobra taktika, kajti slej ko prej boš morala prevzeti svoj del odgovornosti za nastalo situacijo.

In iz prakse vem, da prevare nikoli niso zgolj enostranske. Nič se ne dogaja tebi. Vse se dogaja zate. Tudi, če to v praksi pomeni, da se moraš soočiti s svojo tendenco, da si stvari prikrivaš in si jih skrivaš, ker se bojiš, da bo preveč boleče.

Tako prikrivanje kot zavestno laganje ne pripeljeta do razrešitve in do resnice.
Oboje kaže na dejstvo, da nočeš ali ne zmoreš prevzeti odgovornosti za svoja dejanja in svoje življenje.

Ampak roko na srce, nisi več stara pet let. Pri svojih tridesetih, štiridesetih ali petdesetih si odrasla oseba. In iskanje nadomestnega starša, ki te bo rešil pred krivicami sveta, se ne obnese. Nihče ne more prevzeti nase tvojih stvari, ker je na tebi, da se z njimi soočiš in jih objameš v sebi.

Meni osebno se zdi nedopustno, da mnogi »nočem je/ga prizadeti z resnico« jemljejo kot izgovor, da vedno znova ponavljajo stvari, za katere vedo, da bodo prizadele osebo na drugi strani.

Prikrivanje uniči zaupanje v odnosu.
In ko stvari prikrivaš, ni mogoče biti povezana.
Ko stvari prikrivaš, ne moreš biti iskrena. To dvoje se izključuje.

Moja zaveza je zaveza radikalni iskrenosti. Kar se precej bolj romantično bere kot izvaja v praksi. In nedolgo nazaj sem svojemu moškemu povedala, da precej raje vidim, da mi pove resnico, tudi če to pomeni, da bom nekaj časa soočena z bolečino in se bom morala s tem soočati in mi bo neudobno, kot da mi skuša stvari prihraniti in mi jih ne pove.

Meni se to ne zdi fer.
Ni fer, da te špara.
Ni fer, tudi če ve, da boš znorela.
Da boš delala scene in boš potrebovala čas, da stvari prežvečiš in jih prebaviš.
Ni fer.

In če obrnemo mizo, enako velja tudi na drugi strani.

Ni fer, da ne poveš kaj bi rada.
Kaj te muči.
Česa ne maraš in kje mu delaš usluge, da ga ne bi prizadela.
Ni fer, da ga šparaš ker te je strah, da tega ne bo mogel sprejeti in bo odšel.

Toliko se govori o intimnem partnerstvu in vsi bi želeli biti v tovrstnem partnerstvu. Ob tem pa se le redki zavedajo, kaj to čisto zares pomeni.

Intimnost je tako sposobnost kot izbira, da si povezana, ljubeča in ranljiva, kar od posameznika zahteva čustveno prebujenost. Zrelost. In zrelost terja, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje. Cel paket. Vse, kar to prinaša s seboj.

Intimnost ustvarja globoko čustveno povezanost, ki je lepilo, ki drži skupaj partnerstvo in ki ga ne moreš ponarediti.

Ali si voljna, da se čustveno odpreš in povežeš ali pa nisi.
Tako kot pravijo; ne moreš biti na pol noseča, ali si ali pa nisi.

Ključna stvar v intimnem partnerstvu je povezanost s seboj. Dokler ti ne veš kdo si, kaj želiš in kakšne so tvoje čustvene potrebe bo izjemno težko, pravzaprav nemogoče, da bi te tvoj partner intimno poznal, te razumel in čutil povezanost s teboj.

Pomembno je, da si sama svoj original, da si izvirna, pristna, da si to kar si, namesto to, kar od tebe pričakujejo drugi. To je bistvenega pomena za intimno partnerstvo.

Intimnost je globok nivo povezanosti, po katerem danes velika večina ljudi hrepeni v svojih odnosih in vendar to s težavo najdejo. Vendar to povezanost lahko ustvariš le, če si pripravljena biti radikalno iskrena najprej s seboj. Si povedati resnico. Tudi, če boli.

Ključnega pomena je, da se končno začneš zavedati pomena intimnosti v svojem življenju in razviješ bolj avtentične, globoke povezave, kajti le tako lahko tvoji osebni odnosi postanejo bolj ljubeči, harmonični in izpolnjujoči.

Intimnost, ta globoka čustvena povezanost je tista, ki izboljša in neguje vse tvoje osebne odnose.
Intimnost je tista, ki pospeši Razcvet Ženske.
Intimnost je tista, ki pripomore k večjemu občutku povezanosti, jasnosti in dobrobiti v življenju.

In krepiš jo v sebi, s seboj, do sebe.

Če čutiš, da potrebuješ pomoč, te vabim v spletno druženje Razcvet Ženske, kjer bom s teboj delila 5 izvornih načrtov tvoje Ženske Duše. Spoznala boš svojo izvorno ranjenost in si povedala resnico v povezavi s tem, kaj je tisto, kar resnično potrebuješ. S teboj bom delila štiri temeljna orodja in tri temeljne prakse v procesu razcveta. Pogledale bomo pet ovir s katerimi se srečuješ na poti razcveta in kako jih preseči. Podelila bom tri moči tvoje Ženske Duše in kako jih uporabiti v praksi. Spoznala boš pet izvornih načinov, kako nahraniš Žensko v sebi, izraziš Žensko v sebi, pozdraviš Žensko v sebi in spoznaš senčne dele, izzive s katerimi te sooča. S teboj bom delila tvoj jezik Ljubezni, tvoj Erotični jezik in Intuitivni jezik. Vsak od teh treh je bistvenega pomena za boljše razumevanje sebe in boljšo komunikacijo z ljudmi in s svetom. Pridruži se mi 12.10. na osem tedenskem spoznavanju Sebe. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Naj zaključim z mislijo, s katero sem začela tale zapis. Če ne veš, ne boli.
Trenutno.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S: Več o tem, kako ignoranca boli si lahko prebereš v zapisu iz leta 2015 >>>tukaj<<<

P.P.S. Ker zate želim da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, ki te čaka na povezavi tukaj >>> http://divine.si/darilo/10vodil.html

jesen

Čas za žetev

Polna luna pred nami je po napovedih mnogih nekaj posebnega. Luna povezana z žetvijo.
To je čas, ki razkriva vse kar je skrito v naših sencah, kot se razkriva tudi senca na kolektivnem nivoju.

In tokratna luna prinaša osvetlitev vsega kar si v tem letu posejala, kajti prihaja čas žetve.

Jesensko enakonočje je čas razumevanja, kaj te ločuje od Celote. Kaj so sprožilci, situacije, tiste stvari, ki prekinejo povezavo v tvoji notranjosti? Kaj je svinec, ki te vleče navzdol? Moraš ga odkriti, da ga lahko trensformiraš v zlato. Zlato je običajno skrito za največjimi strahovi in bolečinami tvojega življenja in žetev prinaša priložnost za vpogled v dragocenost, tvoj notranji zaklad, tvojo lastno vrednost, ki jo čutiš v sebi do sebe.

Jesensko enakonočje vsako leto odpira portale modrosti in razkriva starodavno znanje, ki nam je v tem času na voljo. Odpre se velika knjiga skrivnosti pod Sfingo in na voljo ti je vse, kar si želiš videti kot tudi tisto, kar si ne želiš videti v sebi.

In to se potencira vse do 30.10. ko se na noč čarovnic tančice med portali in vzporednimi svetovi popolnoma ne razpustijo in lahko vstopaš v katerokoli knjižnico svetih znanj.

Zdaj je čas ritualov.
Čas, ko je potrebno ustvariti sveti prostor za spust v svoje globine.
To je čas, ko se oglasijo hrepenenja srca, ki so pogosta tiha kot šepet.
Ujeti jih moraš, biti budna in prisluhniti.

To je čas ženstvenosti, ko te sveta ženstvenost kliče k prebujenju.
Pomembno je spoznati svojo intuitivno, čutno naravo in uporabiti svoje ženske moči za aktivno soustvarjanje z Duhom.

To je čas žetve, ki je aktivna. Vzeti moraš. Pobrati sadeže.
Čas akcije, ko je nujno potrebno iti s tokom, deskati na valovih življenja, namesto da poskušaš veslati proti toku.

Čas med polno luno in mlajem bo čas utelešanja svoje vizije in ustvarjanja novega sveta.
To je čas, ko se je potrebno povezati s svojimi potenciali in pripraviti zemljo za nova semena.

Pred nami je čas, ko bomo prisiljene pogledati svoje nedorečene zadeve.
V odprte in nedokončane stvari veliko bolj pozorno, kajti znamenje tehtnice, ki je pred vrati, bo odpirala številna nova vrata in tehtala tvoje življenje.

Jesen je tradicionalno čas žetve, pa ne le na zunanjih poljih, tudi na notranjih prostranstvih je potrebno iskreno pogledati vase in si priznati, kje se nahajam.
Žetev je skupek tvojih prizadevanj po izpolnitvi. Ženske to običajno asociiramo s tem kako srečne in zadovoljne smo, skozi občutek ljubezn. Moška izpolnjenost prihaja v obliki občutka uspešnosti in občutka svobode.
Pogled navznoter pa bo razkril kako izpolnjena se v resnici počutiš.

Osebno me je presenetila intenzivnost te lune, ki sovpada s številnimi drugimi dogajanji na nebu. Najbolj pa je izziv na področju ženstvenosti, sprejemanja sebe kot ženske, umeščanje svoje vloge v svoje življenje in predvsem v partnerstvu. Saj veš, da je Venera v retrogradnem gibanju na nebu v znamenju Škorpijona, ne!?

Na kolektivni ravni smo ženske soočene z valom, ki prinaša občutke ranjenosti, prizadetosti, izdanosti in prevaranosti, notranje občutke, da je tvoja tkanina življenja strgana in zato je v tem času izjemno pomembno, da si v stiku s seboj in da si priznaš stvari, namesto da jih zanikaš v sebi.
Zdaj ni čas za zanikanje bolečine. Nujno je, da sediš z njo in alkimiziraš notranji svinec v zlato. Kajti tvoja bolečina v sebi skriva najlepše dragulje. Verjemi, da res.

Kako dobra bo žetev v pogledu medsebojnih odnosov, intenzivnega občutenja povezanosti in intimnosti, stika duše z dušo se bo pokazalo v tem jesenskem obdobju. Nedvomno bo luna razkrivala številne stvari, vendar osebno menim, da je to šele uvod v intenzivno jesen, ki je pred nami.

Za september sem napovedala, da bo intenziven v soočanju s sprejemanjem odgovornosti za svoje življenje in polna luna bo izjemno intenzivno pritisnila ravno na ta tvoj notranji gumb. Kajti soočena boš tudi s svojo notranjo žrtvijo. Kje se žrtvuješ za druge in pa z drugim delom, ki stoji v paru z žrtvijo, s svojim notranjim sodnikom, ki kritizira in sodi. Ravno sojenje in obsojenje je največji uničevalec ljubezni v odnosu s seboj in v partnerskem odnosu.

Izjemno pomembna je budnost, da se zavedaš, kdaj eden ali drugi stopita v ospredje, kajti v medsebojnih odnosih se zelo hitro zaštrikamo v enem ali drugem notranjem arhetipu. Mesec pred nami je zelo intenziven. Zato bodi utelešena v svojem telesu, prisotna v svojem življenju in zbrana, namesto razpršena na tisoč koncev.

Dihanje pomaga in hvaležnost za vse kar imaš je še vedno prva izbira iz škatle orodij, ki jih imaš na voljo.

Čas je za Harmonijo. Za povezovanje. Za prepletanje niti v Celoto Biti.

Da objameš Celoto Sebe.

To je čas, ko se oglasi tvoja Duša, ki si želi v polnosti živeti, izkušati, se širiti in se izražati.
Gre za klic tvoje Biti, tvoja izvorne esence, tvojega sebstva, da bi se vrnila nazaj k sebi, nazaj domov.
Je klic k integraciji in edini namen je združevanje v Celoto, ki ti si.

Skozi proces Prebujenja moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam.

V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni. Prispevek je 197€. Moje Darilo je septembrsko srečanje v Salonu Srca, ki je uvod v naša srečanja. Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v SVetu!

Taja Albolena

lovers

Moškega ne moreš naročiti, kot iz kataloga…

Tisto kar lahko narediš pa je, da se uglasiš na kvalitete, ki jih želiš pri svojem moškem in postaneš ta ženska, ki ima moškega, kot si ga želiš.

V čem je razlika?

Ena tistih stvari, ki me vedno znova spravi na obrate, je popularno razmišljanje v stilu knjige »Skrivnost«, da ti v zunanjem svetu spreminjaš stvari, če le jasno veš, kaj hočeš. In da ti stvari potem kar padejo z neba, ko enkrat jasno veš, kaj bi rada.

Vsake toliko se mi zgodi, da se zapletem v pogovor s kakšno žensko o partnerstvu in medsebojnih odnosih, pa prideva do točke, ko mi pove kakšnega moškega bi imela. Našteva kakšen mora biti od velikosti, do barv oči in las, do stanja na bančnem računu in statusa. Točno ve, kakšen mora biti “njen” moški. Našteva lastnosti, kot bi ga naročala iz kataloga. In če ta, ki pride ne bo v redu, bo naročila drugega. Itak jih je nekaj milijard na svetu. (Ta komentar je iz realnega življenja in verjetno mi ni treba posebej omenjati, da sem čeljust pobirala pod mizo.)

In to me vedno znova osupne. Kako je potrošniška miselnost vstopila in kako oblikuje vsa področja življenja vključno s partnerstvom. Kako hitro smo pozabili, da je povezanost, intima, zaupanje, občutek bližine, varnost nekaj, kar je potrebno negovati in vedno znova obnavljati.

To ni nekaj samo-po-sebi-umevnega, do česar si upravičena.

Kot tudi ne to, da imaš ob sebi nekoga, s komer lahko deliš sebe in tisto, kar ti veliko pomeni v življenju.
To, da te nekdo jemlje za samoumevnega je stvar egoizma.

In leta nisem znala ubesediti kaj me pri tovrstnem naročanju in pisanju seznamov kakšen naj bi moški bil čisto zares moti.

In da se razumeva, tudi jaz sem poskušala s pisanjem seznamov, ko sem moškega že imela ob sebi in sem ga poskušala spremeniti s tem, da sem pisala kakšen bi moral biti. Ob tem pa sem vedno znova bila bitke v sebi.

Danes vsaj približno znam ubesediti to kar čutim globoko v svoji notranjosti. Imej potrpljenje z menoj, prideva do samega jedra v nadaljevanju.

Partnerstvo je most do občutkov vključenosti, povezanosti, razumljenosti, intimnosti in sreče. Vsak človek hrepeni po smislu, varnosti, povezanosti in čustveni opori. Čustvena opora je tista, ki nudi zaščito pred stresom vsakdana, zvišuje nivo zadovoljstva v življenju, krepi občutek lastne vrednosti in ljubljenosti.

Ženska takrat, ko opisuje idealnega moškega v resnici opisuje žensko.
Kar je posledica stoletne zgodovine, kjer ženska ni delovala v javnem življenju in je posledično razvila sposobnosti dostopanja do in izražanja svoje notranjosti. In si to želi tudi od svojega partnerja.

Ženska naravno nudi čustveno oporo. To je pri ženski ponotranjeno. Zato se pogosto ujame v terapevtsko vlogo reguliranja čustev tako pri moških kot ženskah. Nudenje čustvene opore ženska jemlje kot nekaj samoumevnega in v resnici ne ceni vloženega časa in energije, ki so zanjo nujno potrebni.

Hkrati pa to pričakuje od svojega moškega. Da jo bo ljubil in ji nudil oporo, toplino, tolažbo in varnost.
Razočaranje ob tem, da moški tega ni sposoben v enaki meri kot to naredi sama, je pogosto tako veliko, da se ženska pred bolečino razočaranja zavaruje s tem, da ščiti sebe in se ne odpre.
Sebe ne podeli s svojim moškim.

In to je bila moja rana dolga leta. Ščitila sem svoje srce. Nisem se odprla in sem čakala na svojega moškega, da bo on naredil prvi korak.

V sebi sem sklepala kupčije v smislu, ko bo pa on naredil to in to, potem bom pa jaz naredila to in to. Ampak partnerski odnos ni trgovina. Tako kot svojega moškega ne moreš naročiti kot iz kataloga tudi ne moreš izbirati kakšne funkcije bo imel in katerih nočeš na svojem “modelu”.

Mit o romantični ljubezni, ki je globoko zakoreninjen v samem jedru pričakovanj kakšen naj bi partnerski odnos bil, obljublja iluzijo o svobodi in o polnem življenju. Izgubljanje v strasti in romantična ljubezen sta razburljiva in sodobna ženska se boji enoličnega, običajnega, vsakdanjega življenja brez strasti in privlačnosti. Ujeta v romantične iluzije ženska ustvari odvisnost od partnerja na drugi strani in on postane vir njenega zadovoljstva in izpolnjenosti.

In ta mit danes močno vpliva na to, kaj se znajde na seznamu idealnega moškega. Ki pa dejansko sploh ne obstaja.
Globoko verjamem, da je vsak odnos posledica dušnega dogovora.

In ta dogovor temelji na tem kako ti duša na drugi strani lahko pomaga, da ti rasteš in se razcvetiš. Vsaka oseba v tvojem življenju je v njem zato, ker ti pomaga, da ti postajaš ta Ženska, za katero si se rodila, da SI.
Življenje ne dela napak. In duša se nikoli ne zmoti.

Vsaka oseba je v tvojem življenju zato, ker ima svoje mesto in svojo vlogo. In življenja ne moreš nadmudriti. NE moreš biti bolj pametna od svoje Duše. Ker ona ve kaj je lekcija, ki jo moraš vzeti na svoji poti.

Ko sem jaz ostala sama, januarja 1994, sem rekla Bogu, da ga lepo prosim, naj mi vsaj naslednji dve leti da mir z moškimi. Nisem bila pripravljena na moškega. Nisem ga hotela. Bilo mi je težko, boleče in preveč surovo, da bi zmogla še en krog.

Sem pa s seboj sklenila dogovor, da bom maksimalno uživala. To je zdaj moj čas, sem si rekla.
In čez štiri mesece sem bila v odnosu, v katerem sem še danes. In on ni bil moški, ki bi ga izbrala skozi oči moje osebnosti. Tudi od daleč ni ustrezal merilom, ki sem jih imela v glavi.
Imel pa je eno “napako”, neustavljivo me je vleklo k njemu.

Zakaj naročanje moškega ne deluje?

Ker moraš ti biti ta Ženska, ki vse to že je in to že živi, če želiš to imeti, doživeti, videti tudi v zunanjem svetu. Ti moraš biti ta Ženska, ki ima tega moškega. Začne se s teboj. V tebi.
Ja, seveda je na mestu, da si napišeš kakšnega moškega bi imela. Vendar ne zato, da bi potem takšnega našla. Na tebi je, da vse to postaneš.

Če želiš, da je zvest, bodi zvesta sebi.
Če želiš, da te spoštuje, ti spoštuj sama sebe.
Če želiš, da je uspešen, objemi svoj uspeh, v sebi.
Če želiš, da je prijazen in ljubeč, bodi prijazna in ljubeča najprej s seboj in do sebe.
Če želiš, da je komunikativen in da ti pogosto pove kaj čuti, bodi najprej ti odprta, v stiku s svojimi čustvi in komunikativna.

Ti bodi mir. In kreativnost. In ljubezen. In varnost.

Strinjam se s tem, da je pomembno, da si zapišeš svoje potrebe v odnosu. Če ti ne veš, kaj potrebuješ, se boš vsakemu moškemu predstavila kot zanj popolna ženska, sproščena in pripravljena, da mu ustreže.

Ja, napiši seznam vrednot in lastnosti brez katerih ne moreš živeti. Ob tem pa se zavedaj, da jih boš v drugem človeku našla le, če jih boš aktivirala tudi v sebi.

Ne moreš imeti nekaj, kar ti nisi.

Poanata ni v tem, da iščeš moškega, ki ima kvalitete, ki jih želiš. Bodi ženska, ki ti si in on bo našel tebe.
Ker se bo prepoznal v tebi.

In ko si v odnosu, se moraš zavedati, da s tem, ko ti odkrivaš nove delčke sebe in vedno bolj postajaš ta Ženska, ki ti SI, tudi moškega na drugi strani vsak dan znova spodbujaš in navdihuješ, da on odstira in spoznava dele, ki jih še ne pozna. To je vzajemna rast, ki si jo želiš in po kateri hrepeniš.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

angry

Tvoja izbira je ali dovoliš, da te drugi razkurijo ter odreagiraš na provokacije ali izbiraš, da ostajaš mirna.

Moč izbire je vedno v tvojih rokah.
Tudi, ko misliš, da nimaš izbire, jo imaš.

Včeraj sem sedela v avtu in se prebijala skozi gužvo v mestu, ob tem pa sem imela na sovoznikovem sedežu tempirano bombo, ki je bila tik na tem, da izbruhne, ker sva zamujali. Ob sopihanju, cepetanju in pritoževanju sem se zavedala, da je v meni prisoten tisti del, ki bi kar ustavil in izstopil iz avta. Vendar to ni bil tisti del mene, ki je vozil.

Ena od stvari, ki jo vem tako jasno kot sedim tukaj je, da se bo vedno znova našel kdo, ki te bo izzval. In s tem sem še enkrat podoživela kako pomembno je, da sem zmogla ostajati mirna ob napetosti, ki je bila tako gosta, da bi jo lahko rezala z nožem.

Ob tem, ko sem se zavedala napetosti in nemira v njej, sem vedela tudi, da je to njeno in ne moje. Ampak če sem res iskrena, mi je bilo težko držati svoj prostor in ne dovoliti, da me vrže iz tira. Vedela sem, da bo izrečeno veliko grdih stvari, ki bi jih kasneje obžalovala, če si bom dopustila, da me potegne v svojo igro. In zato sem vedno znova ostajala v sebi in v stiku s svojim centrom. Kar je vse prej kot lahko, ko si v majhnem prostoru in se nimaš kam umakniti.

Danes vem, da je življenje kot valovanje. Enkrat si na vrhu vala in spet drugič pod njim. Umetnost deskanja na valovih življenja pa je v tem, da usvojiš veščine držanja svojega prostora in dnevne prakse, ki ti pomagajo, da držiš glavo nad vodo takrat, ko se ti zdi, da te življenje preplavlja in je vse res intenzivno.

Takrat, ko prideš do samega roba, je pomembno vedeti, kako navigirati na tem robu
.
In to je tisto, kar me življenje mojstri zadnjih devet let.

Potrpežljivost je ena tistih veščin, ki sem jo začela mojstriti takrat, ko je moje življenje razpadlo v prafaktorje. Vedno znova vidim, kako pomembno je, da zmorem ostati mirna in prisotna takrat, ko bi bilo najlažje znoreti in zliti ves gnev iz svoje notranjosti na nekoga zunaj sebe. Danes vem, da je to del prakse, ki je postala moja navada s tem, ko sem jo dosledno prakticirala. Vem pa tudi, da moraš skozi ta proces znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj.

Vsakič, ko izgubiš nadzor nad svojim življenjem in pustiš notranjemu pritisku in negativnim čustvom, tistemu gnevu v sebi, da se zlije čez rob, se ločiš. Enostavno izgubiš stik s seboj in s tem tudi z okolico, z ljudmi in s svetom.

In to neudobje, ko si na robu je razlog, zaradi katerega toliko ljudi raje poseže po substancah in se skrije v odvisnosti. Pobegnejo v otopelost, da ne čutijo. Pa naj bo to skozi alkohol, odnose, socialne medije, tehnologijo, hrano, nakupovanje ali substance.

Ko izgubiš svojo moč, ki jo takrat, ko se razburiš zliješ v roke nekomu drugemu, jo poskušaš nekako nadomestiti. Vendar ti tovrstni nadomestki ne dajo tega kar upaš, da ti bodo dali. Cena uporabe pa je izjemno visoka.

Ko daš nekomu v roke moč skozi obupa ali potrebo, ki ni izpolnjena, izgubiš stik s svojo močjo in s svojim potencialom v sebi. Izziv pri odvisnostih je v tem, da v resnici iščeš povezanost.

Danes vem, da je to, da čakaš na boljše čase iluzija. Resnica je, da nič ne bo postalo lažje, če se ti ne boš premaknila. Nehaj čakati na zunanje okoliščine, da bo postalo lažje, bolj varno, da boš imela več poguma, da boš končno zaupala vase in naredila stvari drugače. Da boš izrazila sebe.

Vedno boš čutila to, kar čutiš v danem trenutku, glede izbir, ki so ti na voljo, pa naj bo to strah, dvom ali nemoč, dokler se ne boš voljna soočiti s tem zakaj ostajaš zataknjena in kako ti to, da si ločena sama od sebe v resnici služi.

Ko si enkrat povezana s seboj je nemogoče, da bi bila osamljena ali obupana. Bryant McGill

Ko se enkrat povežeš z zaupanjem v sebi, nehaš iskati rešitve v svetu tam zunaj. Vse, kar si v življenju želiš, vključno z mirnostjo in sposobnostjo, da držiš svoj prostor, jasnost, svoboda, vse to lahko najdeš le, če si voljna pogledati kakšen je trenuten zemljevid, po katerem navigiraš svoje življenje.

Če izhajaš iz pozicije pomanjkanja in iščeš to kar ti manjka zunaj sebe, boš našla vse izgovore in razloge, ki jih potrebuješ, da ostajaš tam kjer si.

Fascinantno dejstvo je, da so stvari, ki te najbolj motijo del tvoje identitete in dokler se nisi pripravljena spogledati s tem, kar ti stoji na poti, s svojimi notranjimi ovirami, se bodo stvari ponavljale.

Stik s seboj je intimno povezan z zaupanjem v to, da se vse dogaja z razlogom.
Pa tudi z zavedanjem, da ti izbiraš.
Vedno imaš izbiro.
Le da resnica ni prav popularna izbira.

Vendar samo izbira ne zadošča. Da bi stvari v sebi resnično spremenila se moraš zavezati temu, kar si izbrala. In tukaj prideš do izgovorov, ovir v sebi, s katerimi se enostavno moraš spogledati, ker drugače greš enostavno še en krog.

Ko sem v svojem življenju izbrala, da bom prijazna do sebe in drugih, je s tem prišla tudi zaveza, da bom vsakič, ko bom izzvana tako kot sem bila včeraj, držala svoj prostor za prijaznost in mirnost. Ne glede na vse. Brez zavezanosti prijaznosti in ljubezni znotraj sebe bi zlahka znorela in svoj notranji nemir zlila na osebo na sovoznikovem sedežu.

In ko izbereš in se zavežeš temu, da boš to izbiro ponavljala, moraš biti v tem dosledna. To je moje učenje starševstva. Doslednost. Da sem mejo, ki sem jo postavila tudi držala. Da sem bila dosledna v svoji zavezi in izbiri. Ker če jaz nisem bila dosledna, je vse šlo rakom žvižgat.

In to je velika preizkušnja številnih staršev.
Če drugje lahko nekako voziš, brez da si dosledna, v starševstvu ne moreš.

Ob tem se velika večina ne zaveda, da imaš v sebi otroka, ki od tebe terja, da si mu starš. Da si dosledna v tem, kaj izbiraš zase in da ne iščeš bližnjic samo zato, ker je neudobno.

To kar z gotovostjo lahko trdim je, da samo skozi zavestno izbiro, zavezanostjo tej izbiri in doslednostjo ustvariš novo navado. Če tega ne narediš si na notranji avtomatiki. Razburjaš se. Kritiziraš. Sodiš. Uničuješ ljubezen.

Samo, ko se zavežeš temu, da se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko presežeš destruktivne navade v svoji notranjosti. In to ni stvar sreče ali slučaja. Terja redno prakso in dosledno izbiro.

To je edini način, da se osvobodiš. In da presežeš destruktivne navade, ki jih imaš v sebi. Vedeti moraš, da si ti tista, ki si vedno odgovorna za to, kar čutiš in doživljaš v sebi. Nihče ti ničesar ne dela. Nihče drug ni kriv. Ti si tista, ki izbira, kako se bo odzvala na impulz, ki prihaja od zunaj.

Sprejeti moraš odgovornost za svoje življenje. S tem se vse skupaj čisto zares šele začne. Tvoja odgovornost je, da izbiraš opolnomočenje, da podpiraš sebe, opogumljaš sebe, da si prijazna s seboj, da si varuhinja ljubezni.

Namesto, da se usmerjaš na to, zakaj stvari niso kot ti misliš da bi morale biti tam zunaj, je potrebno pozornost usmeriti vase, na svojo notranjost in izbrati drugače. Izbiri sledi zavezanost, temu sledi doslednost in redna praksa, ki vodi v to, da ustvariš nove navade in novo realnost zase.

Ti si kapitanka svoje usode.
Ti imaš nadzor nad tem kaj čutiš v sebi.
In ja, vem, to je lažje reči kot v praksi izvajati.

Če ponovim kaj so pomembni koraki, ki te osvobajajo na tej poti nazaj k sebi;

1. Poveži se s seboj
– To, da si v svojem telesu in da čutiš kaj se v tebi dogaja je ključnega pomena. Ti moraš poznati sebe. TI moraš vedeti, kaj se dogaja v tebi. Ti moraš poznati svoje potrebe. Samo ko veš kje si, se lahko premakneš tja, kamor želiš iti.

2. Izberi zavestno
– Vprašaj se, kaj me podpira, kaj me opolnomočuje v tej situaciji? Kako mi to lahko pomaga rasti? V moji situaciji na začetku zapisa sem pogledala kaj me podpira in opolnomočuje. Kajti vem eno stvar, če me ne podpira in mi daje moči, potem mi ne služi. To, da sem žrtev okoliščin in situacije mi definitivno ne služi. Ko enkrat to veš, to postane tvoj notranji kompas in svetilka, ki te vodi na tvoji poti.

3. Izrazi se
– Ko si poveš resnico o tem kako se počutiš brez da sodiš in kritiziraš druge se osvobodiš. Odprtost in ranljivost, to, da si poveš resnico vedno zmaga. In to terja pogum, veliko poguma. Pogumna moraš biti, da se izraziš jasno, glasno in pogosto. Ko enkrat veš, kaj je na stvari bo prišlo tudi vodstvo iz tvoje notranjosti. Pomembno je, da veš kdo si in kaj so tvoje potrebe, s tem se uglasiš na to in s svetilko posvetiš v tej smeri.

4. Sooči se z ovirami v sebi – Identificirati moraš strahove v sebi, ki ti preprečujejo, da bi naredila tisto, kar veš, da je edina pravilna izbira zate. Strahovi nikamor ne gredo sami od sebe, tam so z namenom, da se soočiš z njimi. Ker saj veš strah je votel, okrog ga pa ni ni. Vendar se moraš pogumno soočiti z njimi, da bi to odkrila.

5. Zaveži se sama sebi
– Samozavedanje je bistvenega pomena, če želiš vedeti kaj je tisto, kar želiš spremeniti. Prepoznati moraš stvari take kot so in prisluhniti v sebi kaj so navodila tvoje duše. Ker v sebi imaš vedno glas ega, tvoje osebnosti, ki ga skrbi preživetje in glas svoje duše, ki si želi izkušati, uživati in se razcvetati. Pomembno je, da veš kateremu glasu slediš v sebi. Zaveži se temu, da slediš svoji duši, ne glede na vse.

6. Prevzemi odgovornost za svoje življenje – Zavezanost sebi te bo prisilila v to, da boš morala mojstriti doslednost. To je tisto, kar te bo vedno znova osvobajalo. Pomembno je, da se zavedaš, da si v vsakem trenutku 100% odgovorna za to, kje se trenutno nahajaš v svojem življenju. V vsakem trenutku imaš izbiro, da slediš sebi in si dosledna v tej zavezanosti svoji duši. Pomembno je, da se zavedaš izgovorov na poti in da se soočiš s posledicami svojih izbir. Namesto da zanikaš svoje napake na poti, se uči iz njih. Ko prevzameš odgovornost zase, vzameš svojo moč nazaj.

Susan Polis Schutz pravi: “To je tvoje življenje. Tvoja je moč, da izbiraš kaj boš naredila z njim. Izbiraj modro! Tvoja je moč, da ljubiš kaj si želiš v življenju in ljubi iskreno. Tvoja je moč, da hodiš po gozdu in si del narave. Tvoja je moč, da nadziraš svoje življenje. Tega nihče ne more narediti namesto tebe. Tvoja je moč, da ustvariš srečno življenje.”

Ne glede na okoliščine je tvoj čas tukaj omejen. Uporabi ga modro.
Sedi za volan v svojem življenju, namesto, da sediš na zadnjem sedežu in pustiš, da nekdo drug vozi avto tvojega življenja. V tebi je moč, da živiš svoje življenje v polnosti, celostno in kot varuhinja Ljubezni, Luči in Življenja.

Izberi jo. Zaveži se Sebi! Bodi dosledna v tej praksi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni. Dobimo se pod okriljem mlaja v Devici, ki predstavlja svečenico 10.9.2018. Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html

darilo

Zaslužim si, da mi pokaže, da me ima rad…

Živo se spomnim, ko sem v tej smeri razmišljala sama pri sebi. Kako sem se počutila prizadeto in užaljeno, ker mi ni izkazal ljubezni na način, ki sem ga želela od njega.

»Veš kolikokrat sem mu povedala kaj mora narediti in kako?« me je vprašala vsa besna. In ko sem modro molčala, je nadaljevala, »In veš kaj mi je odgovoril nazadnje… da ga vedno znova zmedem, ker mu dam vsakič nova navodila kaj naj naredi in kako. Da mu ne pustim, da bi stvari naredil po svoje.«

Temu je sledilo naslednjih nekaj minut zgražanja, obsojanja in kritiziranja.

Ko je končala sem jo vprašala, če je voljna slišati moje zrno modrosti na to temo.

To, da si zaslužiš nekaj, karkoli, je enosmerna ulica. Ko v sebi čutiš upravičenost do tega, da te ima nekdo rad, v podnapisih izražaš svoje pričakovanje, da je bil tvoj moški, vsaj on, če ne več ljudi v tvojem življenju rojen s tem namenom, da te osreči, da izpolni vsa tvoja pričakovanja.

Se ti ne zdi to preveliko breme za eno osebo?

Pričakovanja se ne izpolnijo sama od sebe.
Nekdo jih mora izpolniti.
Nekdo mora poskrbeti za varnost in zaščito.
Nekdo te vendar mora ljubiti.

To kar me vedno znova presune je, kako samozagledane in samopomembne znamo biti ženske.
In to vem iz prve roke. Bila sem taka.

In ravno ta vikend sem mojemu moškemu rekla; Hvala.

Hvala, da je vztrajal z menoj takrat, ko bi jaz zapustila samo sebe, če bi se videla, kako samopomembna sem bila v svojih pričakovanjih.
Nekje globoko v sebi sem verjela, da je namen mojega moškega povezan s tem, da poskrbi zame, da me ljubi, da je prijazen z menoj in da je na njemu, da poskrbi, da se počutim varno (vem, še vedno mi gre težko z jezika, ampak takšna sem bila včasih).

Veš kaj mi je rekel!?

»Precej lažje je živeti s teboj zdaj, ko si prijazna!«

In to me je spomnilo na mojo pot. Kako sem se leta 2009 zavezala temu, da bom namesto tega, da bi bila pasja in polna pričakovanj raje postala prijazna. Takrat še nisem vedela, da je prijaznost, sočutje do drugih pot iz pokrajine, ki jo Caroline Myss slikovito imenuje Pandora.

Upravičenost je glavno vodilo, ki poganja Pandoro, svet superega, ki verjame, da se vse dogaja zaradi njega. Sveta, kjer so v ospredju moje potrebe po tem, da sem nekaj posebnega, da sem drugačna, da sem nenavadna. In o ja, zelo, zelo dobro poznam to pokrajino. Ko na poti osebnega razvoja prideš v to notranjo pokrajino je ne zapustiš tako zelo zlahka. Ker je tako udobna in ker si v njej upravičena do posebnih pristopov. Upravičena do tega, da so ljudje do tebe vse tisto, kar ti do njih nisi.

Upravičenost potrebuje sistem, ki jo podpira in ji daje gorivo. In ko te podpore ni več, ko razpade ali pa ko ti oseba na drugi strani tovrstne podpore ni voljan dati, te to vodi v bes zaradi zavrnitve.
In o fant, kako sem bila besna na mojega dragega leta 2007.
Cepetala sem od besa, ker sem mislila, da je on tisti, ki bi moral nekaj narediti, da bi bil najin odnos boljši.

To je bil čas, ko sem verjela, da sem upravičena do srečnega odnosa, do velikih zaslužkov, do življenja brez bolezni in nesreč. Verjela sem, da si zaslužim komfort in udobje, razkošje, ki ga življenje lahko ponudi. In ja, življenje mi je dalo velikansko lekcijo. Ogromno klofuto, ki me je naredila ponižno.
In ki me je naučila, da do ničesar nisem upravičena.

Vse je darilo. Vse mi je dano na posodo. Čisto nič mi ne pripada.

In prijaznost, ki sem jo zavestno začela gojiti me je vodila ven iz Pandore. In ravno v tem obdobju sem dojela, da zgolj izbira, da želiš življenje spremeniti ne zadošča. Potrebna je zavezanost temu, da boš to zares naredila. In temu moraš biti zvesta. Ravno nezvestoba do sebe in do svojih zavez je bila trd oreh v katerega sem morala ugrizniti.

Danes vem tako trdno, kot stojim na tem planetu, da mi čisto nič ne pripada. Nisem upravičena do ničesar.

Ko se danes zazrem v njegove tople, ljubeče oči in ko ga opazujem, ko me ne vidi, vem, da nisem upravičena do tega, da me ljubi. V resnici nisem upravičena do tega, da me kdorkoli ljubi. In vendar me ljubi. Moj dragi pravi, da je njegov svet lepši, ker sem v njemu jaz. Da je bolj barvit.
Kako je mogoče, da me ljubi tako globoko?

Tovrstna ljubezen je blagoslov in ne upravičenost. To ni nekaj, kar si zaslužiš. Ljubi me ne zato, ker si to zaslužim, ampak ker sem blagoslovljena, da me ljubi.

Nisem jaz povzročila, da se je ljubezen zgodila, zato ker sem nekaj posebnega. Bila mi je dana. On je tisti, ki mi jo daje.

Ljubezen je darilo.
In v zadnjih devetih letih, od moje zavestne izbire, da ne glede na vse izbiram prijaznost, sem se naučila ljubiti brez pričakovanj, da bi me moral kdorkoli ljubiti nazaj.

Kar je še vedno, vsak dan znova izbira, praksa, ki terja doslednost.

To, da sem se zavezala prijaznosti je vodilo do tega, da se vedno znova vprašam; Kako globoka je lahko ljubezen? Kako ljubeča sem lahko? Kako globoko se lahko odprem v svoji kapaciteti, da ljubim ljudi okoli sebe?

Danes vem tri pomembne stvari;

Prvič
veliko poguma je potrebnega, da izbereš prijaznost in ljubezen ne glede na vse.

Drugič. Samo izbira ni dovolj. Temu se moraš zavezati, kar pomeni, da si zvesta temu, kar si izbrala. Tudi ko postane neudobno. Tudi, ko je težko in bi bilo lažje odnehati. Težava številnih žensk je v odnosih ravno v tem, da se niso voljne zavezati temu, kar so izbrale in iti celo pot, do konca.

Tretjič. Potrebna je doslednost, da to izbiro ponavljaš vsak dan znova. Ker to nikoli ne postane avtomatika. Živeti življenje radosti, ljubezni, blaginje je stvar vsakodnevne prakse. Ne zgodi se samo od sebe. Terja tvojo zavestno prisotnost in soustvarjanje.

Zato je tako zelo pomembno, da postaneš Varuhinja Ljubezni in zavestno ustvarjaš življenje za katerega si se rodila, da ga živiš.

Prebujenje se zgodi, ko te življenje izzove, da opustiš svojo obrambno naravnanost, odložiš ščite, podreš zidove okoli svojega srca, izoliranost in osredotočenost zgolj na preživetje.

Ko se oglasi tvoja Duša, ki si želi v polnosti živeti, izkušati, se širiti in se izražati. Gre za klic tvoje Biti, tvoja izvorne esence, tvojega sebstva, da bi se vrnila nazaj k sebi, nazaj domov. Je klic k integraciji in edini namen je združevanje v Celoto, ki ti si.

In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni. Dobimo se pod okriljem mlaja v Devici, ki predstavlja svečenico 10.9.2018. Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

par5

Najpomembnejši odnos v tvojem življenju….

“Najpomembnejši odnos v tvojem življenju je odnos, ki ga imaš s seboj. Kajti ne glede na to, kaj se zgodi, boš vedno sama s seboj.” — Diane Von Furstenberg

Tisto, kar me vedno znova presune je, kako smo povezanost in odnose zreducirali na zgolj nekaj tistih, ki so nam pomembni. Ponavadi je v dvajsetih tisti eden odnos, ki je pomemben, odnos z enim, izbranim, s tistim tapravim.
V tridesetih postane najpomembnejši odnos z otrokom. Saj vem, posplošujem, ampak potrpi z menoj.
V štiridesetih se ti ponavadi sesuje lista prioritet in tam prti petdesetemu ti počasi postane jasno, da je najpomembnejši odnos v tvojem življenju odnos s seboj. In to je ponavadi tudi čas, ko dojameš, da iz tega najpomembnejšega odnosa vznikajo tudi vsi ostali. S prijatelji, moškim, bratom, sestro, otroci, starši.

Vse vznika iz prvega in najpomembnejšega odnosa – sama s seboj.

In seveda to veš. Veliko se piše in govori o tem. A hkrati je videti, kot da vse zapisano ne pomeni kaj dosti, dokler se ti v življenju ne začnejo dogajati stvari, ki te dobesedno prisilijo v to, da to tudi izkusiš, utelesiš in zaživiš življenje od znotraj navzven.

Moja velika rak-rana je ignoranca s katero sem začela sama stopati po tej poti ljubezni, kot jo imenujem sama. Imela sem občutek, da sem pojedla vso pamet sveta in da jaz bom pa že vedela, kako se stvari streže.

Vendar me čisto nič ni pripravilo na surovost in brezkompromisnost s katero me je duša vodila skozi moje prebujenje.
Ko sem še delala z angeli so me učili, da vse predaš njim in da oni naredijo vse namesto tebe. Ali pa zate. In ko je moje življenje porušila nevihta, ki je nosila moje ime in sem jo že nekaj let opazovala, kako se je približevala sem bila soočena z izbiro – bom žrtev okoliščin in dogajanja? Bom pobegnila pred vsem? Bom šla še enkrat v boj in dokazovanje, da to ni moje? Ali bom končno sprejela dejstvo, da se vse dogaja zame.

Z enim samim namenom… da spoznam sebe, sprejmem sebe, da utelesim kdo sem in to v polnosti zaživim.

Dejstvo je, da si v vseh odnosih, ki jih imaš skupni imenovalec vedno TI. Ne glede na to kako okarakteriziraš odnos, kot dober ali slab, vedno si v odnosu ti.

Način, kako misliš, deluješ, se odzivaš, komuniciraš, govoriš, poslušaš, daješ, sprejemaš, sodiš, reagiraš ali ljubiš, izhaja iz odnosa, ki ga imaš sama v sebi, s seboj.

In tako kot ohranjanje povezanosti z osebo v zunanjem svetu terja svoj čas in vloženo energijo in druge vire, tudi tvoj odnos s seboj potrebuje tvojo energijo in pozornost.

Pomisli za trenutek na ljudi, ki so ti resnično pri srcu, ki jih imaš resnično rada. Človeška narava te vodi v to, da si skrbna, si želiš poskrbeti zanje, jih zavarovati, jih negovati, z njimi preživljati svoj čas, jih osrečevati. Imam prav!?

In pogosto sebe daš na zadnje mesto.

Veš kolikokrat sem z zadnjimi atomi moči kuhala, šivala, pospravljala, pakirala, iskala prenočišča, vozila in naredila stvari za druge ob tem pa stiskala zobe in si prigovarjala, da zmorem. Zamerila sem svojemu moškemu, ki je zlahka ustavil na bencinski črpalki, ker je bil lačen, ker je potreboval toaleto ali ker je bil zaspan in je želel, da ga zamenjam za volanom. Sama nisem znala reči NE, ne zmorem.

Do trenutka, ko me je moja duša spravila na kolena. Raje sem zbolela kot rekla ne. Dokler me ni moja duša soočila s tem, da zapuščam samo sebe. Da sem nezvesta sama sebi in svojim dogovorom. Da drugim bolj zaupam kot sebi. In da iščem potrditev in priznannje zunaj sebe.

Surovost soočenja z realnostjo v kateri so bili vsi drugi, vključno z mojimi strankami in celo neznanci pred menoj mi je razkrila, da za drobtinice tega, kar sem verjela, da je ljubezen, razprodajam sebe kot prostitutka.

2009 je bilo moje leto prebujenja in soočenja. Leto, ki me je sleklo in začelo učiti enega najpomembnejših daril, ki si jih v odnosu s seboj moraš dati… radikalne iskrenosti.

Da lahko pogledaš v oči svoji duši in se povežeš sama s seboj terja od tebe, da si vzameš svoj čas zame. In to je v svetu, kjer si na voljo 24/7 in imaš občutek ultimativne povezanosti preko vseh kanalov, ki so ti na voljo velik izziv. In hkrati je ta stik s seboj nekaj, kar zlahka ignoriraš in podcenjuješ, dokler te ne ustavi življenje.

Z boleznijo. Z izgubo. S krizo identitete. Z ločitvijo. S smrtjo.

To so situacije, ki te ustavijo. Da prisluhneš. Da postaneš dojemljiva za vrnitev nazaj k osnovam. Varuhinja Ljubezni ve, da je preživljanje časa s seboj in negovanje sebe, pot nazaj k sebi.

V samem temelju ustvarjanja odnosa z najpomembnejšo osebo v svojem življenju je pet lekcij, ki mi jih je dalo življenje.

1. Zaupam Vase

Priznam, ta je bila zame najtežja. Zaupanje predstavlja samo osnovo. Je temelj temelja. Kajti ključnega pomena je, da znaš podpreti sebe in se zanesti nase takrat, ko imaš občutek, da ni nikogar nikjer. Verjeti moraš vase, kajti samo ti poznaš svoj zemljevid in samo ti veš, kaj imaš v sebi, da deliš z ljudmi in s svetom. Večina bi si želela, da drugi zaupajo vate in te podprejo, ko ustvarjaš svoje življenje ali posel na novih temeljih, vendar je v resnici to tvoja naloga. Verjeti moraš vase tudi takrat, ko vse razpada, tudi, ko narediš napako, tudi, ko ti zmanjka denarja ali teksta. Zaupanje izhaja iz vedenja, da imaš v sebi sposobnost, da se iz svojih napak učiš. Iz vedenja, da je vse že v tebi. In da se vse v resnici dogaja Zate in ne tebi. Zaupanje je ključnega pomena, da slediš navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti in da se zaneseš na odgovore tvoje duše, ki jih dobiš v sebi, zase. Intuicija je nekaj, kar je že v tebi. Ključ je v tem, da ji začneš zaupati.

2. Ljubim Sebe
Priznam, tudi s to sem imela na začetku nemalo težav. Ker bodiva radikalno iskreni… kaj za vraga to čisto zares pomeni? Ker stavim, da o tem poslušaš in bereš vedno več. Ampak ali resnično veš, kako to dati v prakso? Ljubiti sebe v mojih očeh pomeni, da sem prijazna s seboj in ljubeča, da ohranjam ljubeč odnos s seboj tudi, ko sem soočena s tistimi deli v meni, za katere bi raje videla, da jih ne bi bilo – kritikom, sodnikom, žrtvijo, prostitutko, saboterjem, tiranom, ustrahovalcem. Da poznam sebe, da vem česa sem sposobna v pozitivni smeri in v negativni.
In da čutim milost in svetost tega, da mi je dano izkušati celoto življenja, čutiti ljubezen, biti svetloba. Da vem, da je izbira, da ljubim ali sovražim moja. Vedno. Da je sposobnost ljubiti nekaj, kar mi je v vsakem trenutku na voljo. Verjamem, da je vsako bitje svetloba, ki jo čutiš kot ljubezen in izkušaš kot življenje. Ljubezen samo je. Nič ti ni treba narediti, da bi si jo zaslužila. Samo izbrati jo moraš. In to vsak dan znova. 24/7, vsako sekundo.

3. Negujem Sebe

Tudi to lekcijo sem srkala počasi. In na začetku s stisnjenimi ustnicami. Življenje me je naučilo, da dokler ti nisi polna – česarkoli – ne moreš podeliti z drugimi. Najprej se moraš ti nahraniti, napolniti, negovati sebe, da bi lahko to podelila naprej. Pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, vendar zase vem, da sem kljub temu, da sem vedela, da sem na zadnjih atomih moči poskrbela za druge in ne zase. Počasi, mic po mic sem se naučila, da lahko delim samo to, kar imam. Če sem jaz prazna, ne morem deliti naprej ničesar razen praznine. In naučila sem se tudi, sicer sem bila zelo trmasta učenka v tej šoli, da razdajanje ne koristi nikomur, niti osebi na drugi strani in še manj meni.
Ne moreš dati tega kar nimaš in nihče ti ne more dati tega, po čemer hrepeniš, ker je vse že v tebi. Daj sebi to po čemr srčno hreeniš. Prijaznost. Spoštovanje. Cenjenje. Potrpežljivost. Daj sebi to, kar meniš, da bi ti morali dati drugi. Vse se začne z odnosom do sebe, se spomniš!? Ti učiš ljudi kako naj se vedejo do tebe s tem, kako se ti obnašaš do sebe. Saj veš, da zgledi vlečejo.

4.Izzivam Sebe

Življenje ti vedno znova pokaže kje se nahajaš skozi odnose. Oseba na drugi strani je tvoje ogledalo, ki ti odseva tvoje sence in tvoje zlato. V vsakem odnosu te oseba na drugi strani izzove, da se spogledaš s tem, kaj se skriva v tebi. Naučila sem se izzvati sama sebe. Ne čakam več na to, da bi me izzvali ljudje okoli mene. Ko prepoznam kaj me boli, kje sem v upiranju, kje se borim ali pa sem v ignoranci se ustavim. In prisluhnem, kaj mi situacija sporoča, česa me uči, kaj so moje lekcije. Zavezala sem se razcvetu in zavedam se tega, da razcvet ni udoben in ni prijeten. Terja radikalno iskrenost in vzdržljivost. Da držiš sama sebe in svoj prostor v tem procesu.
Terja, da da si poveš resnico. Kajti resnica je tista, ki te vedno znova osvobaja. Če si resnično želiš zaživeti kot Ženska, za katero si se rodila, da si, se boš morala znati premakniti skozi krize in izzive. Se soočiti z ovirami na poti. Razviti karakter, notranjo moč, potrpežljivost, vzdržljivost, ponižnost, samozaupanje, da boš vedno bolj ta Ženska, katere potencial nosiš v sebi. Potencial je eno. To imaš. Aktivirati ga moreš. Ga objeti v sebi. Ga utelesiti in zaživeti. Zato si tukaj.

5.Držim Sebe
Dober odnos s seboj ni nekaj, kar ti pade z neba, ker si bila pridna in si naredila vse kot je treba. Dober odnos s seboj je vseživljenjsko popotovanje. Ljubezenski odnos s seboj zgradiš skozi izkušnjo. Seveda greš na tej poti skozi številne vzpone in padce. In v praksi se učiš samospoštovanja, cenjenja sebe, samozavedanja, samozaupanja. In da bi to lahko izpeljala v praksi, moraš znati držati sebe. Si dati podporo. Poskrbeti, da se ti počutiš varna in zaščitena v sebi, s seboj. Ustvarjanje svetega prostora je prvi korak, ki je nujen, če želiš hoditi po tej svileni poti ljubezni, ki ji pravimo tudi življenje. Da veš, da imaš na voljo svoj prostor, da ga držiš zase. Da čutiš podporo. Ne glede na to, kaj se v tem prostoru dogaja. Kajti šele, ko ti držiš svoj prostor brez preplavljanja drugih s svojimi čustvi ali skrivanja in držanja nazaj, lahko ustvarjaš partnerstvo v katerem dve Celoti ustvarjata neskončnost. Ti si Celota zase. In oseba na drugi strani je Celota zase.

Pet veščin Varuhinje Ljubezni moraš dati v prakso. Praksa je tista, ki šteje. Kajti na intelektualni ravni ti je lahko vse kristalno jasno. Dokler tega ne utelesiš in v polnosti zaživiš te bo življenje preizkušalo in duša drezala.

Več o praksi bom delila v mini video seriji v petih delih Kdo je Varuhinja Ljubezni?, ki bo na voljo v templju Varuhinje Ljubezni v sredo 29.8.2018. To je na dan devete obletnice, ko se je moj razpad začel, ker sem jaz zapustila samo sebe. S teboj bom delila kaj sem se v devetih letih zavestne hoje po poti ljubezni naučila.
Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

eye

Zamenjana

Ležala je v kotu z objokanimi očmi in skrčena v dve gubi.
»Pomagaj. Prosim pomagaj mi.«
Glas je paral mojo notranjost, ko sem sedla k njej.

Tolikokrat sem se ji izognila. Jo zamenjala. Se borila proti njej z delovanjem, s tem, da sem dokazovala, da zmorem sama. In še posebej, da zmorem brez nje.

Zdaj pa sem sedela na tleh ob njej in v sebi podoživljala obup, otopelost, občutek vdaje, apatičnosti in brezvoljnosti. Bilo je, kot bi vse barve izginile iz sveta.

In resno sem se spraševala, kaj mi je tega treba.
Toliko lažje bi bilo v zvezi z vsem nekaj narediti.
Kot sem že tolikokrat.

Danes pa sem vedela, da ni kaj narediti. In še bolj mi je bilo jasno, da je prišel čas za soočenje s tem, kar me je lomilo že od majhnega.

Ko si zamenjana z nekom drugim. Ko za človeka, ki ti pomeni vse ne obstajaš več.
Ja, boli.

Življenje vedno ve kdaj in kje te stisne v kot.

In po na-ključ-ju, ki je itak vedno na ključ, sem tisto jutro odprla svoj zid na spletu ravno v trenutku, ko se je na njem izpisala novica, da je našla zamenjavo zame.
Seveda ni pisalo na tak način, vendar sem jaz to prebrala na točno tak način.

V trenutku so se mi pred očmi zavrteli vsi filmi in zgodbe, kjer je bil skupni imenovalec, da nisem dovolj dobra.

In spomnila sem se prijateljice, ki mi je pripovedovala o tem, kako je njena dobra prijateljica ostala sama, zamenjana. Pogovor je šel v smeri, kako so ženske po petdesetem pogosto zamenjane z mlajšimi in kako hitro si moški najde zamenjavo.

Takrat sem čutila bolečino, ki je nisem znala opisati, ki pa je kasneje dobila bolj oprijemljive poteze.
Vendar je še vedno nisem znala zares ubesediti.

Do jutra, ko sem gledala v ekran kot tele v nova vrata in opazovala bolečino, ki je rasla v notranjosti.
In potem je prišel prvi spomin, kako sem bila zamenjana s strani fanta. Pa s strani poslovne partnerke. Pa s strani sestre.

In potem me je zalilo. Ko sva sedeli v temni kleti, so prihajali spomini, ki niso bili od tukaj in zdaj.
Zamenjana. Vsakič znova oskrunjena. Ponižana. Razvrednotena.

Ko sem že mislila, da sem na koncu, se je od nekje priplazil še eden in še eden.

Dojela sem, kako sem iz strahu pred tem, da bi bila zamenjana vedno znova šla v ugajanje in prilagajanje.
Delala stvari, ki jih drugače ne bi nikoli.
Poskušala ugoditi z nižanjem cen.
Šla v spolnost, ko mi ni bilo do nje.
Pospravljala in delala takrat, ko bi bilo bolj modro, da bi počivala.

Iskala sem potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu.
Investirala vse kar sem imela v odnose, ki me niso podpirali in hranili.
Držala prostor za druge in kot kanta za smeti pogosto sprejela stvari, ki jih ženska pri zdravi pameti nikoli ne bi.

Končno mi je bilo jasno od kod je izhajalo vse to.

In vedela sem tudi, da nikoli prej nisem imela dovolj moči, da bi vzdržala plaz krivde, ki me je paralizirala vsakič in zaradi katere sem raje izbrala akcijo, delovanje, to, da sem občutke, ki so vznikali v meni raje zamenjala z drugimi.

Kot bi se ustrelila v koleno.

Udarec za moje samozaupanje.
Izdaja same sebe.
Nasilje same nad seboj.
Vendar takrat nisem zmogla, da bi se spogledala z njeno bolečino. Lažje je bilo iti v otopelost kot sedeti v tem svetu iz katerega so izginile vse barve.

Končno sem razumela kakšno moč ima navezanost, otroška odvisnost od pozornosti in potrditve v zunanjem svetu nad teboj. In vedela sem, da ga ni odnosa, ki se ne bi zrušil pod težo takšne odvisnosti in pričakovanj, kot sem mu bila priča.

Iluzija varnosti, popolnost ljudi, ki sem jim v roke dala vse v upanju, da mi bodo dali tisto pikico, ki sem jo potrebovala, vse se je izkazalo za lažno.

In tukaj sem bila, na deski, na velikem čustvenem valu, ki je iz minute v minuto postajal vse večji. Val bolečine, ki je grozil, da se bo zlomil name me je dobesedno prisilil, da sem se ustavila.
Kot preganjana žival sem se presedala iz prostora v prostor. Dokler nisem vzela v roke svojega dnevnika in začela pisati.

In ta val se je zlomil in me vodil v to temno sobo, v kateri sva čepeli vsaka na svoji strani in se gledali z nezaupanjem in zadržanostjo.

Vedela sem, da je čas za spravo.
In da je čas, da jo osvobodim.
Ja, vedela sem, da ji lahko pomagam. In da je na meni, da se z njo spogledam v celoti in jo objamem.
Vedela sem, da je edina pot direktno skozi največjo bolečino, ki me je lomila od znotraj.

Nisem si predstavljala, da je v njej ujeto toliko energije. Toliko bolečine. Toliko vsega.
Dojela sem, kako zelo mi je pomagala, me učila in kakšna darila mi je dala.
Zdaj pa je na meni, da poskrbim zanjo in jo vključim v svoj tim.

Ko sem jo počasi objela in mi je povedala kaj potrebuje od mene, sem v sebi slišala…

To je ljubezen do Sebe.
To pomeni, da resnično sprejemaš vse dele sebe.
Da si prijazna s seboj.
Vse to je ljubezen.
Vse to je življenje.

Ljubezen je življenje v akciji.

Tukaj in zdaj.
Živi ga v polnosti!
In ljubi kot nisi še nikoli doslej.

In potem sem slišala tole pesem…
Darling, please take my hand
Please get up, rise to stand
I can’t be the one to sing your song
‘Cause I believe it’s not your fault
Don’t be scared, you are my rock
Nothing’s gonna hold you down for long

Sometimes we break so beautiful
And you know you’re not the only one
I breathe you in so sweet and powerful
Like a wildfire burning up inside my lungs
I’m burning up, ooh, ooh, ooh, ooh
I’m burning up, ooh, ooh, ooh, ooh
I’m burning up


Divine Timing ;)

V Sistar Salonu je na voljo proces s pomočjo katerega se lahko srečaš s svojo Zamenjano. Na voljo je ob prijavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

pogum

Imelo me je, da bi mu dala lekcijo…

Poznaš tisti občutek, ko se v tebi dvigne temperatura za nekaj stopinj, ko ti kri dobesedno zavre in bi nekoga najraje trikrat okoli ušes?

Ok to se mi ne zgodi prav pogosto, še posebej ne v okoliščinah, kjer so v igri ljudje, ki jih ne poznam.
Ampak pred dnevi smo bili na plaži in skupina mladeničev tam sredi dvajsetih, lahko že proti tridesetim je prišla na plažo opita. Glasno so komentirali in žurersko zasedli svoj prostor ob pomolu.

Fascinira me, ko opazujem, kako alkohol spreminja ljudi. Kako si dovolijo stvari, ki si jih trezni verjetno ne bi. Kako alkohol iz njih na površje povabi senčni del, kako začne senca opletati s svojo glavo in početi neumnosti. Stvari, ki se jih lahko, če te nekdo posname in ti posnetek kasneje spusti, ko si trezen, sramuješ ali jih vsaj obžaluješ.

Nazaj na pomol… to, kar me je pogrelo do vrelišča so bili komentarji enega od njih, ko je začel dekletom, ki so mimo družbe hodile v vodo vpiti; Pička daj pridi bližje, da te primem.

Imam visok prag tolerance ampak ob takšnih komentarjih in priložnostih bi pa mirne duše nekoga ubila. Ja, vem. Močna izjava. To je tisto, kar v meni dvigne mojo Morilko. »Dajte mi bazuko ali še boljše meč, da ga ubijem. Takoj na mestu. Zdajle.«

In ja, imelo me je, da bi odkorakala tja in mu dala lekcijo. Ker z žensko se tako ne pogovarja. In verjetno bi to naredila, če se v tistem trenutku ne bi v moji notranjosti razodela moja lekcija na to temo.

Veš, že leta delam s svojo Senco, ki se oglasi takrat, ko vidim tak prizor v svoji okolici. In zato zelo dobro razumem ples sence. Ko ena senca povabi drugo v ples.

In včasih sem na veliko plesala v takih plesih.
Tokrat pa sem bila opomnjena, da se tole dogaja zame.

In itak, da sem se začela kregati sama s seboj.
»Kako to misliš, da tale idiot tole počne zame. Daj, da ga ustrelim na mestu.«
V trenutku sem postala slabe volje in nerazpoloženje se je kot virus razneslo na vse tiste v moji bližini.

»Kako to, da noben nič ne naredi. In kako so lahko moški tako hladnokrvno mirni. Kako to, da je to vsem sprejemljivo?« sem imela notranji dvogovor.
In v tistem so tri dame v srednjih letih glasno komentirale druga drugi: »A misliš, da je bilo to namenjeno nam? A nismo fejst.«

V meni pa je še vedno vse vpilo. In najraje bi šla bruhat v vodo.
Res me je dalo na obrate. In bila sem milo rečeno razjarjena.
Nisem mogla dojeti, kako je mogoče, da je tovrstno obnašanje vsem sprejemljivo. In da nihče v zvezi s tem nič ne naredi.
Jaz sem čutila v sebi levinjo, ki hoče zaščititi svoje mladiče.
Na mojo veliko žalost imam dve nadebudni mladenki, ki pa ne kažeta, da bi se ju tovrstne pripombe dotaknile.

V tistem trenutku se mi je zdelo, da sem edina, ki ji je mar. In ki se ukvarja s tem.

In verjetno je bilo to resnica. Tega nikoli ne bom zares vedela.

Ob prvi priložnosti sem se odstranila iz tistega dela plaže in se premaknila na čisto drug konec.
Počutila sem se oskrunjeno in napadeno.
In ni mi bilo jasno zakaj sem tako močno odreagirala. Ne navzven, da se razumemo, navznoter, v sebi.

In kot sem rekla, se mi je razkril cel paket.
Prvič; Vse se dogaja zate. Ja, tole je bila moja lekcija. Moj ples. In dojela sem, kako nikoli ne bom mogla spremeniti sveta. Nikoli ne bom mogla spremeniti moških, da bi bolj spoštovali ženske.
Dojela sem, da je na meni, da spoštujem sebe kot žensko.
Ker z besedami mojega moškega; moški spoštuje žensko točno toliko, kot ona spoštuje sebe.
Dogodek je bil opomnik meni, da se spomnim, da se cenim.

Drugič; NI na meni, da kogarkoli poskušam spremeniti. Danes vem, da je alkohol za moškega način, kako poskuša upočasniti svet in preplavljenost z dogajanjem v njegovem življenju. Z alkoholom poskuša ustvariti mir, tišino in praznino. Odpre ventile. In ti ventili omogočijo senci, da pride v ospredje in se pokaže.
Ni na meni, da človeka sodim, da je idiot, ker je tak kot je ali pa da ga poskušam spremeniti. Vsak mora prevzeti odgovornost za svoje življenje. In tukaj sem morala jaz prevzeti odgovornost za svojo Morilko, ki bi ga kar fentala. In za svoj ranjeni del, ki se je počutil ogroženega zaradi njegovih izjav.

Tretjič;
moj dragi pravi, da pes, ki laja , ne grize. Da tisti, ki veliko govorijo ponavadi nimajo jajc, da kaj naredijo. Da iščejo pozornost pri tistih, ki so jim voljni dati energijo.
In to mi je dalo misliti. Globoko sem se zamislila ob tem kolikokrat še vedno hranim s svojo energijo tisto, kar me najbolj jezi. Kako v resnici ravno temu, kar me najbolj daje na obrate namenim največ svoje energije in pozornosti.
Dojela sem, da je na meni, da se zavem kaj hranim in enostavno zaprem pipo za tisto, česar ne želim podpirati.

Četrtič; Nikoli ne veš koga imaš na drugi strani. Po vsej verjetnosti je bila ta oseba ranjena na svoji strani, da je izbrala tako neustrezen (spet iz mojega vidika) način iskanja pozornosti in energije. Ranjeni otrok v njemu verjetno potrebuje ljubezen in pozornost in to, kar se je naučil v svojem otroštvu je bilo, da je pozornost dobil takrat, ko je delal neumnosti.
Oki lahko sem sočutna do tega otroka, ki išče nadomestnega starša.

Petič; Če tebe boli, potem je to tvoja lekcija. Če nihče drug ne odreagira, je to verjetno iz enega od dveh razlogov ali to ignorirajo ali pa jih res ne gane. Ker me je bolelo sem vedela, da je to moja bolečina in da je na meni, da se spogledam z njo v sebi. Kaj mi sporoča? Česa me uči? Kaj moram jaz objeti v sebi?

In šestič; na tebi je, da držiš svoj prostor. Vedno, ko imaš občutek, da je nekdo oskrunil tvoj prostor je to zato, ker si ga spustila blizu, ker ti je prišel do živega. Ker ti ne držiš svojega prostora. In to je bil zame trd oreh. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem vzela to lekcijo. Da takrat, ko sem izzvana najprej pogledam vase, če sem še vedno v sebi ali sem že zapustila svoj prostor, ker se počutim ogroženo. In vedno znova sebe vračam nazaj k sebi. V svoj center.

Skozi ta čisto vsakodnevni dogodek sem bila ponovno opomnjena, da je resnično vse v meni. Sodnik je v meni. Kritik je v meni. Morilka je v meni. Pasja ženska je v meni. Žrtev je v meni. Vse to je moje. In na meni je, da to prepoznam, si priznam, kar je roko na srce včasih zaj*ebano do konca in si to prisvojim. Ja tudi Pozerka je v meni. In Ranjeni otrok tudi. Cel paket.

Vse kar lahko rečem je, da imam srečo, da mi hitro kapne. In da imam na voljo orodja, da v zvezi s tem lahko tudi nekaj naredim.
Ker drugače bi se še vedno pacala v tisti slabi volji in nerazpoloženju v smislu; Kako so ljudje lahko takšni in zakaj se to dogaja meni.

Ja, lekcije imaš povsod. Za vsakim vogalom so. Na vsakem koraku so.
Ključno vprašanje pa je ali jih vidiš. Jih sploh hočeš videti? In Ali veš kako tovrstne v narekovajih »slabe« izkušnje pretopiš v zlato v svoji notranjosti. Da ugledaš lekcije, učenja, vzameš svojo moč nazaj in greš svojo pot pomirjena in radostna. Namesto, da človeka še dneve, tedne ali mesece nosiš s seboj, na hrbtu, kot ruksak.

Saj poznaš tisto zgodbo o dveh menihih, ki sta šla čez vodo…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena