abstract-2352687_1920

Bodi pred časom

Tako enostavno je… pritisneš tipko Delete in vse izgine.
Ne obstaja več.

Strašljivo in hkrati te osvobodi.

Odločila sem se, da zapustim platformo FB.
Zdaj brišem skupine.
Brišem video vsebine.
Brišem stare objave.

Osupljiv je tale virtualni prostor.

Imaš občutek, da je resničen, vendar je vse samo prostor.
Veliko niča.

Misliš, da imaš v njem svoje mesto, vendar je to zgolj tvoj prostor, ki ga držiš in ga oživljaš s svojo življenjsko energijo.

Leto 2021 je bilo zame leto, ko sem se spraševala; Kaj oživljam s svojo energijo?
Čemu dajem svojo življenjsko energijo? Kaj v resnici hranim?

Vedno, ko si postaviš vprašanje, pridejo tudi odgovori.
Pogosto jih ne slišimo, ker nam niso všeč.

Ampak to, kar vedno bolj ugotavljam je, da vedno kreiraš.
S tem kam usmerjaš svojo pozornost. S tem, kaj oživljaš pri sebi. V sebi. In v svetu.

V egipčanski alkimiji sem prvič prišla do tega odgovora, da je vse na voljo kot potencial.
Ti pa s svojo energijo oživiš tisto, čemur nameniš svojo pozornost.
In živo je, dokler to oživljaš, to hraniš.
Odmre, ko temu nehaš namenjati pozornost.

Zato sem že leta 2020 govorila o odklapljanju iz Patriarhata.
Ker mu boj koristi v enaki meri kot mu koristita beg ali ignoranca.
Hrani se s pozornostjo ljudi.

Poslušam o tem, da na tisoče ljudi po vsem svetu spremlja sojenje in zgodbo Novaka Djokoviča v deželi tam spodaj.
In potem komentar, da je Novak postal junak anticepilcev. Ta beseda me vedno strese.
V mojih očeh je junak zdravih ljudi, ki si želijo, da bi bilo zdravje vrednota kot je bila včasih.
Ampak to je že druga zgodba za kdaj drugič.

V resnici tuhtam o temu, kako je bilo pred enim letom na ekranih ameriški napad na Kapitol in priznam, tam sem ure in ure preždela pred ekranom in spremljala novice, ker me je zanimalo kam bo to šlo.

Vendar sem ugotovila, da je, tako kot ponavadi vse skupaj požrlo ogromno naše energije in potem poniknilo nekam v medmrežje.

Zato je tako zelo pomembno, da veš, kaj hraniš s svojo pozornostjo in energijo.
Pa tudi, kaj je tisto, kar v tebi aktivira določene zgodbe in travme.

Tisto, kar opazujem trenutno je, da ko se en pristop ne obnese npr. ustrahovanje skozi to, da je treba zaščititi ranljive, uberejo drugačno pot in drugo zgodbo. Zdaj nas bodo stisnili na denarju, ker smo zdravi tako dragi, ker se moramo testirati vsak dan. Rešitev… no saj jo poznate.

Ampak to kar se mi zdi pomembno, da veš je, da bodo zdaj v ospredju tvoje zgodbe z denarjem. Da pogledaš kakšen je tvoj odnos z denarjem.

Preteklo leto so bile zgodbe na temo skupnosti, druženja, prijateljev, družine.
Aktivirale so se osebne in kolektivne rane na temo pripadnosti skupnosti in na drugi strani izločenosti ali izobčenosti iz skupnosti.

Letos bo igra drugačne, ker bodo v ospredje prišle zgodbe pomanjkanja in ranjenosti v povezavi s tem kako se razprodaš, da si zagotoviš preživetje.

Vedno je nekaj, kar si sistem izbere, da te pritiska in stiska.
Da iz tebe izmolze še malo več energije, tvoje pozornosti.
In če nisi pozorna, hraniš to črno luknjo do konca, dokler te ne izcuza do konca.

In zato vedno znova postavljam to vprašanje… ali resnično živiš ali životariš?

Vprašanje je čemu namenjaš pozornost in ali te to hrani ali te izčrpava?

Simbolični pogled na stvari, zaznavanje arhetipov in tega, kar se dogaja v ozadju ti lahko pomaga, da se pripraviš na to, kam ti bo sistem pritisnil in kje te bo stisnil.
Zato je največja osvobojenost tista, ko res poznaš sebe in svojo notranjo napeljavo in lahko zaznaš kje te bodo stvari stisnile.

Da se lahko pripraviš in zavestno narediš premik v sebi, razpustiš stvari, preden bi to morala preigravati v polni drami v fizičnem svetu.

Da si pred časom, kot temu radi rečejo ljudje.

Osebno sem mnenja, da je v teh časih modro biti pred časom.
To je eden od razlogov, da vodim program Vodi z Zgledom, ker je tako zelo pomembno, da spoznaš svojo zgodbo, ki jo s svojo energijo oživljaš, da resnično dojameš, v kolikšni meri se ti dogaja tisto, kar potrebuješ, da bi ozavestila to kdo si in zakaj si tukaj.

Da znaš poskrbeti zase in se zanesti nase.
To bo velika tema leta 2022.

Ker nas je bila velika večina udomačena v to, da ne vidimo kaj se v resnici dogaja in da nismo zaupanja vredni skrbniki svoje zgodbe in svoje realnosti.
Programirani smo, da potrebujemo nekoga, ki bo poskrbel za nas, da bi preživeli.
Zato je zavesten odnos s svojim notranjim otrokom ključnega pomena.

Ker v nasprotnem primeru tvoj otrok skozi svoje neizpolnjene potrebe vodi tvoje življenje.
In ta odnos s svojim notranjim otrokom moraš zavestno ustvariti, kot vse ostale odnose.
Ker vse življenje temelji na odnosih.

Kakšni so tvoji?

Saj veš… Naj bo Luč. In naj se začne z menoj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Najboljše darilo, ki ga lahko ponudiš svojim otrokom in mlajši generaciji je, da vodiš z zgledom. Kajti starši smo ogledala, v katerih otroci vidijo svoj odsev. In ker je tale čas zdaj izjemna priložnost, da se spogledaš s seboj in zavestno vodiš z zgledom te vabim v 6-mesečno druženje, kjer bom s teboj delila orodja, prakse in izkušnje iz prve roke, ki ti bodo pomagale, da se boš sprostila, se odprla in da boš lahko sprejela kar ti je namenjeno. Da boš kot svetilnik za mlajše generacije, svoje otroke, vnuke ali nečake. Več o programu in kako se mi lahko pridružiš najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Njena zgodba…

Podržala sem jo v roki in se spomnila nanjo.
Spomnila sem se reke, morja, jezera.
Spomnila sem se na mehko zeleno travo.
In na večere v pubu. Na ples in petje.
In na nasmejane obraze.

Spomnila sem se Irske.
Na našem zadnjem potovanju na Irskem je kljukica postala naša sopotnica, ko smo ugotovili, da potrebujemo nekaj za zapiranje vrečke s kosmiči.

Zelena, ker je zelena barva Irske.
In danes sem jo prijela v roko, ko sem si zjutraj pripravljala kosmiče.
Ker še vedno z njo zapiramo vrečko kosmičev.

Veš kolikokrat sem obešala perilo s kljukicami.
S takimi in drugačnimi.
Veliko jih je šlo skozi moje roke.

Vendar one nimajo te zgodbe.
Ona jo ima.

Ko stojim v svoji kuhinji z zeleno kljukico v roki, prinese v prostor vse, kar sem na tistem potovanju doživela.
Taka mala stvarca.

Ja, toži se mi po tistih časih. Po potovanjih.
In hkrati sem tako zelo hvaležna, da sem imela možnost doživeti vse kar sem.

Spomni me na to, da vsi potrebujemo opomnike.
Male stvari, ki imajo to sposobnost, da zate odprejo cele svetove.
Aktivirajo spomine.

V tebi prebudijo občutke. Doživetja.
In ko jih držiš v rokah ali jih občuduješ na polici, te spomnijo, opomnijo na tisto, kar je še vedno v tebi. Še vedno je živo.

Mala zelena kljukica me spomni na svobodo.
Kako je, ko dihaš svež zrak, ki diši po mahu.
Kako je, ko se voziš po avtocesti v topli kabini, ko zunaj brije veter.
Spomni me na udarjanje valov ob klife in pršenje morja v zraku.
Na tisto kosilo ob svečkah, ko je zunaj deževalo in je bilo mrzlo ko pri norcih.

Spomni me na hvaležnost.
Spomni me, da sem živa.
Da diham.
Da čutim.
Da okušam.

Ljubim.
Spomni me na dobroto ljudi.
Na prijaznost.
In na mehkobo, ki jo prebuja.

Mala zelena stvarca.
V resnici je ključ, ki odklepa vrata v notranje svetove.

Prebuja.
Spominja.
Aktivira.

Ja, taka je zgodba male zelene kljukice za obešanje perila.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

lightinhand

Nauči se voditi Sebe

Senzualnost. Mehkoba. Nežnost.
Ko upočasniš.
In začutiš.

Ja, mnoge ženske hrepenimo po tem.
Jaz sem hrepenela po tem.

Čakala na moškega, da bo to prebudil v meni.
Upala, da bo to prišlo od zunaj.

Hkrati pa sem v svojem življenju hitela.
Ker dokler sem bila zaposlena nisem čutila kako zelo sem v resnici žalostna, utrujena, kot bi bila navznoter pretepena.

Svet je ploskal mojim dosežkom, uspehom in je oboževal mojo produktivnost.
Nagrajeval je moje delovanje z napredovanjem, denarjem, prepoznavnostjo, z nagradami za uspešnost.

In ko sem končala en projekt, se nisem znala ustaviti, da bi praznovala.
Takoj sem začela naslednji projekt, da me ne bi ujelo tisto, kar je bilo v meni.

Trudila sem se, da bi delo opravila perfektno, da bi dobila odlične ocene (to je bilo vame vsajeno že zgodaj v otroštvu) in prave stvari.
Obnašanje, ki je bilo destruktivno zame, za skupnost, za planet je bilo nagrajeno.

Fascinacija z rezultati, s tem, da daš vse od sebe, da se preden zaključiš eno stvar že osredotočaš na naslednjo stvar v svojem življenju, ti omogoča, da zapolniš notranji prostor.

Nimaš prostora, da bi v resnici začutila kako se počutiš v tem trenutku.
Nimaš prostora, da bi odkrila kdo si.
Ali pa da bi prepoznala kakšno sled želiš pustiti v življenju.

In vse to sistem, družba, okolje v katerem živimo, podpira.

Podpira ločenost, razdrobljenost, polariziranje, ločevanje na zunanje in notranje, na dobro in slabo, na za in proti. To je del patriarhalnega modela piramide, ki ustvarja hierarhijo uspešnih in neuspešnih. Kjer je perfekcionizem nagrajen, tisti čudni, grdi, zmešani deli v tebi pa niso dobrodošli.

Zato se odrežeš se od dela sebe, od tistega dela v sebi, ki je vir čudenja, čudežnosti, kreativnosti in inovacije.

V želji, da bi ustrezala drugim, zapustiš sebe, se ločiš od sebe in s tem velik del sebe skriješ sama pred seboj. Zanikaš, da si oblikovala identiteto, da bi preživela. Zanikaš, da nosiš maske, da bi ustrezala.

Ob vsem tem pa hrepeniš po pripadnosti. Po svoji jati. Po ljudeh, ki bi te razumeli.
Po tistih, ki bi v tebi ugledali tebe, tvoj resnični, avtentični jaz in ne zgolj podobo, ki jo ustvarjaš.

S tem ustvarjamo osamljenost. Ker ko ne pripadaš, čutiš izločenost in osamljenost.
In živimo v času, ko je osamljenost resnična epidemija.

Ker ne znaš biti s seboj.
Ker se mora v tvojem življenju vedno nekaj dogajati, da sploh preživiš.

Tisto, kar te oblikuje je strah, da bi kdo odkril, da nisi to za kar se izdajaš.
Strah, da bi bila res ugledana, res videna.
Strah, da bi bila prepoznana kot to kdo v resnici si.
In želja po ustrezanju.

Iz te želje ustvariš identiteto, da bi ustrezala, ugajala, da bi bila sprejeta.

Vendar je resnično delo v tem, da sprejmeš sebe.
In da odrasteš.

Da nehaš iskati nadomestnega starša iz prepričanj, ki si jih oblikovala v otroštvu in da postaneš starš sama sebi.
Da nehaš v svetu tam zunaj iskati dokaze, da si dovolj, da pripadaš, da si vredna.
Kajti tega ne moreš najti tam zunaj, vse to je v tebi.

Tako kot nežnost. Mehkoba. In senzualnost.
Vse je v tebi.

Vendar moraš pripadati sebi, stati za sabo in s sabo, da bi to lahko ugledala.
Ustvariti moraš varen prostor, v katerem je vse to kar ti si, dobrodošlo.

To terja, da se naučiš voditi sebe.
Da odkriješ odraslo osebo v sebi.

Da se zavedaš, da če ti izhajaš iz zatrtih, nefunkcionalnih ali pasivno agresivnih odnosov, ki jih preigravaš v sebi, to povsod neseš s seboj. To neseš v vse odnose v svojem življenju.
Odnos je tisto mesto, kjer potisnjene, zatrte, toksične dinamike, ki so v tebi, pridejo na plano.

Ker ne moreš ločiti tisto kar je sprejemljivo od tistega, kar ni sprejemljivo za okolico in svet.

Lahko se trudiš, da ustrezaš, vendar ob tem velik del sebe odrežeš od sebe.
In to je boleče.

In v življenju pride čas, ko vse izbruhne na površje.
Ko se pritiski v svetu povečujejo. Ko pride do krize.
Ko izgubiš nekaj ali nekoga vse kar si uspela skrivati nekje v sebi izbruhne na površje.

In zdaj je tak čas. Zdaj vse, kar je bilo potisnjeno v kleti ljudi, bruha na površje.

Nasilje, jeza, izbruhi, sojenje, vse to je posledica zatrtih zgodb, ki so čakale na prostor, da se pokažejo, da bi jih sprejeli in ugledali.

Je naporno, ja.
Vendar je tukaj izjemna priložnost. To je izjemen čas za vodenje sebe.
Da postaneš oseba, ki ti si. Celota.

Da te ne definira to, kar se ti je zgodilo v preteklosti, temveč da zavestno izbiraš kako želiš delovati v tem trenutku.

Da nehaš ugajati in ustrezati sistemu, šefu, partnerju in da izbereš, da pripadaš najprej sebi. Ker šele takrat, ko pripadaš sebi, ko je tvoja notranjost in zunanjost uglašena, boš k sebi pritegnila ljudi in situacije, po katerih hrepeniš.

Začne se s tabo.
V tebi.

In včasih, ko upočasniš in ko se v svojem življenju končno ustaviš, te najprej zalije greznica vsega pred čemer si bežala. Takrat je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš, da greš v opazovanje. Ker če boš stvari reševala in se trudila, boš tisto, kar je prišlo na površje spet potisnila na stran, skrila, pometla pod preprogo.

Vendar nikamor ne bo šlo.
Počakalo bo na naslednjo priložnost, da bo zopet prišlo na površje.

Danes vem, da so te sile v tvoji notranjosti aktivne, dokler ne ustvariš prostora, da se z njimi spogledaš in jih nasloviš. Zatakneš se v komunikaciji, bojuješ se s temi neozaveščenimi silami v sebi in v svojem življenju ustvarjaš dramo.

Zato je tako zelo pomembno, da si prisvojiš, kar je tvoje.
Da izbereš, da pripadaš sebi.

In to je tisto, kar bomo dale v prakso v naslednjih šestih mesecih v programu Vodi z Zgledom.
Ker način, kako si preživela otroštvo oblikuje tvoj način vodenja – kako vodiš sebe, kako vodiš otroka ali svoj posel.

Ker z besedami Junga, dokler nezavedno ne postane zavestno, bo upravljalo tvoje življenje in to boš imenovala usoda.

Jaz pa zate želim, da zavestno upravljaš s svojim prostorom in vsebinami, ki jih nosiš v sebi ter da vodiš z zgledom.

Pridi bližje. Pridruži se mi v tej posodi, ki te bo držala v tvoji evoluciji in spoznavanju s seboj.
Da se naučiš voditi sebe, da bi vodila z zgledom. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Najboljše darilo, ki ga lahko ponudiš svojim otrokom in mlajši generaciji je, da vodiš z zgledom. Kajti starši smo ogledala, v katerih otroci vidijo svoj odsev. In ker je tale čas zdaj izjemna priložnost, da se spogledaš s seboj in zavestno vodiš z zgledom te vabim v 6-mesečno druženje, kjer bom s teboj delila orodja, prakse in izkušnje iz prve roke, ki ti bodo pomagale, da se boš sprostila, se odprla in da boš lahko sprejela kar ti je namenjeno. Da boš kot svetilnik za mlajše generacije, svoje otroke, vnuke ali nečake. Več o programu in kako se mi lahko pridružiš najdeš na spletni povezavi  >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

zadovoljstvo

Prijaznost dela čudeže

13. november je svetovni dan prijaznosti.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti.
Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur.

Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Dejstvo je, da za prijaznost ne potrebuješ veliko.
Zadostuje nasmeh.
Prijazna beseda.

In v času v katerem živimo je ravno prijaznost tista, ki izumira.

Vendar prijaznost znižuje stres, zaskrbljenost in depresijo.
Sprosti te in v medsebojnih odnosih naredi čudeže.

In to ne glede na to ali ljudi poznaš ali ne.

Prijazna gesta ali to, da človeku nameniš prijazno besedo lahko narediš kjerkoli.

To, da rečeš hvala, dober dan ali nasvidenje te nič ne stane.
Lahko pa naredi bistveno razliko v življenju človeka s katerim si v stiku.

Praksa brez dvoma dela mojstra, tudi na tem področju.

Svoje možgane izuriš v prijaznosti s tem, ko vedno znova izbiraš prijaznost.

Pomembna je razlika med prijetnostjo in prijaznostjo.

Kajti pogosto smo naučene, da smo prijetne in potem poskušamo ustreči, tudi ko nam ni do tega, da bi bile avtentično resnično prijazne. Pomembno je, da vedno izhajaš iz resnice.

Nekaj primerov, kako lahko prijaznost daš v prakso:

1. Prakticiraj prijaznost do sebe.
To je izjemno pomembno, kajti pogosto si do sebe manj prijazna kot do drugih. Celo do neznancev smo bolj prijazne kot do sebe. Pomisli, kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko narediš zase v tem trenutku?

2. Zapomni si, precej lahko je biti prijazna, ko si dobro razpoložena.
Izziv se vedno pojavi, ko si slabe volje, frustrirana, jezna ali ranjena. Takrat je pomembno, da se ustaviš. Si vzameš trenutek. Vdihneš. Opazuješ kaj se dogaja. In izbereš prijaznost, namesto, da odreagiraš.

3. Zavestno izberi, da delaš namerna dejanja prijaznosti.
Prijazno pozdravi poštarja. Se zahvali za dobro delo. Povabi prijatelja ali prijateljico na kavo. Bodi iskrena in si dopusti spontanost. Vnesi prijaznost v svoj vsakdan zavestno!

Svetovni dan prijaznosti lahko obeležiš tako, da s prijazno besedo, dejanjem ali s prijaznim nasmehom nekomu polepšaš dan.

Dejstvo je, da prijaznost nič ne stane, vendar dela čudeže.
Poskusi :)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj katerih 6 ključnih kvalitet se skriva v vsaki ženski. Tudi v tebi so. Težava številnih žensk je v tem, da so se ženske, brez da bi se zavedale, ločile od delov sebe, ki so za strastno in ljubeče partnerstvo ključnega pomena. Pogosto ravno na partnerski odnos projiciramo tisto, kar nam manjka v upanju, da nas bo odnos osrečil. Resnica pa je, da ne moreš imeti tega, kar nisi voljna biti. V programu Koda:Ženska delim 6 ključnih kvalitet, ki so za srčnega moškega neustavljivo privlačne. Več o druženju si lahko prebereš na spletni strani >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

trave

V resnici zastrupljamo sami sebe.

Moč.
Moč je tista, ki jo iščejo tisti, ki jih vodi pohlep.
Moč, tam zunaj.

Vendar je ni večje in bolj veličastne moči od tiste, ki jo nosiš v sebi.
In tisti, ki jo iščejo pri tebi to vedo.

Pripravijo te do tega, da jim jo daš.
Prostovoljno.

Včasih te do tega pripravijo malo bolj na grobo.
Vendar jo še vedno daš. Sama.
Ker v resnici ti je nihče ne more vzeti.
Lahko pa te pripravi do tega, da mu jo daš.

No v resnici te pripravi do tega, da jo ponudiš, potem pa jo vzame.
Zato je tako zelo pomembno, da to ozavestiš v sebi.
Da ozavestiš ta mehanizem v sebi, da ponudiš.

In ponujamo se povsod.
24/7

Pred dnevi sem poslušala pogovor med Žižkom in Varufakisom, ki je bil v Cukrarni (najdeš ga tukaj).

O tem, kako je ustvarjanje blagovne znamke in prodaja, z njo pa tudi razprodaja del današnje miselnosti… ko si na socialnih medijih prisoten, ker moraš biti, ker ko te zaposljujejo gredo preveriti kje si prisoten in kako.
Pa o tem, kako se pričakuje, da si vselej na voljo.
Da ti lahko službene zadeve pošiljajo kadarkoli in se pričakuje, da preverjaš službene maile tudi ponoči.

Ja, na voljo si.
Ponujaš se.
Tudi, če se tega ne zavedaš.

In ko ponudiš, lahko tisti na drugi strani vzame.

In jemljejo kjer se da.

Poznaš koncept 996?
Ko delaš od devetih do devetih, šest dni v tednu dokler ne izgoriš, potem si pa itak za odpis… sodobno suženjstvo.

Zelo se me je dotaknilo, kar je Lea Leonida Mrgole povedala v pogovoru za Onaplus.
“Močna ženska namreč vse zdrži.
Spi lahko samo dve uri, preteče 20 kilometrov pred zajtrkom, vzgaja otroke, vodi podjetje.
Nedvomno tudi moški izgorevajo, a ženske smo »vsemogočnost« dodobra izpilile. In za to plačujemo ceno.
Tako zelo smo odmaknjene od sebe, da ne vemo niti, kdaj smo utrujene.
Niti poznamo se ne dovolj, da bi vedele, kaj so naše specifične potrebe.
Pozabljamo pa, da smo resnično ustvarjalne in produktivne lahko šele takrat, ko se zares začutimo in slišimo. ”

Te dni sem dobila vprašanje kaj pomeni, da se ustaviš?
Kaj čisto zares pomeni, da začutiš? Da se slišiš?

Začne se s tem, da zmanjšaš hitrost. Vsemu.
Mislim, Drvenju skozi dan.
Obilici stvari, ki jih imaš na neskončnem seznamu opravil.

Ker dokler drviš, se ne slišiš.
Ne moreš se.

In dokler drviš, si na voljo vsem okoli sebe, zase pa ne.
Nisi na voljo sebi.

Že več kot desetletje v druženjih vedno znova ponavljam, da ženski hitrost služi, ker beži od sebe. Beži od svoje bolečine.
Beži sama pred seboj.

Ker ko se ustaviš in se srečaš s tem, kar je ostalo od tebe, to ponavadi ni nekaj, kar bi ti bilo všeč.

Ponavadi je boleče, ko ugotoviš, da si se razprodala.
In predvsem kako zelo poceni si se dala na voljo.

In veš, za to nisi kriva sama.
To je nekaj, v kar je ženska udomačena.
Da je na voljo.

Kolonializacija mame Gaie je sovpadala s kolonializacijo ženske.
Ženska je že davno nazaj izgubila svojo dragocenost in veličastnost.

In ta čas zdaj te kliče.

Kliče k temu, da se spomniš svoje veličastnosti in kapacitete, ki jo nosiš v svojem čutenju, v mehkobi, v prožnosti, v meandriranju skozi življenje.

Vse to je nekaj, česar se je potrebno spomniti.
Kot potencial obstaja in ti je na voljo.

Vendar je to potrebno utelesiti.

Sveta Ženska ima v tem času pomembno nalogo.
Da pomaga mami Gaji.

Zemlja ima svojo modrost in vsi elementi, ki so del njenega sistema se razkrojijo, da jih Zemlja lahko ponovno uporabi.
To je lepota tega časa jeseni in kompostiranja.

Kar pomeni, da vse pesticide, škodljive snovi, ki so del elementov mineralnega kraljestva Zemlja zna razkrojiti.
Res, je da za nekatere potrebuje res veliko časa.
Vendar jih na koncu razkroji.

Resnično opustošenje za Zemljo pomenijo frekvence človeških bolezni, zlobe in vojn, kajti mama Gaia nima ničesar s čimer bi te čustvene frekvence lahko razgradila.

To lahko storimo le ljudje.

Zato ljudje zaznamo polja, kjer so se dogajale vojne bitke, lahko zaznamo polja bolezni in pretekle kontaminacije s sifilisom, tuberkulozo in ostalimi boleznimi.

Zemlja je onesnažena z našimi mislimi, boleznimi in akcijami, narejenimi iz zlobe.

In ker živimo v polju eteričnega telesa Zemlje, je miselnost mase postala del zemljine.

Te bolezni lahko spremenimo samo ljudje.

Vse te vplivi na Zemljo, ki so naši in smo jih mi naprtili Zemlji, bomo morali preobraziti MI!

Zato je tako izjemno pomembno energetsko čiščenje prostora, osvobajanje ujetih duš, čiščenje prekletstev in urokov, ker tega Zemlja ne more narediti za nas. To moramo storiti mi sami!

Dejstvo je, da se epidemije širijo z našim onesnaženjem eteričnega polja mame Zemlje.

V resnici zastrupljamo sami sebe.
In vendar to lahko spremenimo.
Sveta Ženska to ve.

Povezava s svojim ženskim telesom.
Z lepoto. Z ljubeznijo. Z vitalnostjo in življenjem.

To je tisto, kar je v teh časih zdaj potrebno.

Ker verjamem, da ženske vemo kako, če se spomnimo in to damo v prakso, sem v oknu Samhaina, starodavnega keltskega praznika prehoda v najtemnejši del leta pripravila druženje Sveta Ženska, kjer bom s teboj podelila kako to narediš.

Spomnila te bom.

In v soustvarjanju z drugimi ženskami bomo stopile na mrežo luči.
V ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.
Da preobrazimo balast, ki ti onemogoča, da čutiš, da dihaš s polnimi pljuči in da v polnosti zaživiš.

Ker ko to narediš zase, to narediš za ves svet. In za mamo Gaio.
In skupaj letimo hitreje.
In dlje.

V teh časih zdaj vsa bitja na Zemlji delajo tisto, kar je del njihovega dušnega dogovora. Osvobajamo se skupaj.
Čas je, da naredimo svoj del dogovora.

Si zraven?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Če te zanima več o spletnem intenzivu Sveta Ženska, pokukaj >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

leaf

Suverenost

Dan Suverenosti

Danes se mi zdi kot posmeh.
Ker te lekcije v resnici nikoli nismo vzeli.

In danes se mi zdi bolj kot kadarkoli prej jasno, da smo daleč od suverenosti. Še najboj tiste, ki največ šteje. Osebne suverenosti.

Usta polna sladkih in lepih besed.
Ja, um vse ve.
Mental ruži svoje in premleva dokaze za in proti.
Telo pa… ja, telo ve, da od suverenosti ne živi niti s-ja.

Ampak kaj to sploh pomeni… suverenost!?

Poglejmo kaj je v zvezi s tem pojmom zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:

– suverénost – 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja (op. 2)

Izpeljana je iz latinske besede ”suveralus” in pomeni najvišji. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju.

V sistemu dominance je skozi to lečo suverenost mogoče interpretirati kot vzvišenost ali avtoriteto.

V resnici pa suverenost pomeni, da ti v sebi čutiš, da imaš stik z vsemi deli sebe in da znaš upravljati z vsemi deli sebe.
Vodenje sebe vodi v suverenost.
Mojstrstvo sebe vodi v suverenost.

Ko si samostojna, samosvoja in upravljaš s svojim svetom in s seboj. Ko poznaš sebe in svoje odzive in zato veš kako upravljati in namesto, da reagiraš, eksplodiraš ali si v samo-sovraštvu.

Zavestno izbiraš. Sebe. In zase.
Si suverena. V sebi.

Z ostalimi oblikami se sploh ne bom ukvarjala, ker to ni moje področje, čeprav tudi v smislu državne suverenosti tudi približno nismo suverena država.

Ampak osebna suverenost.
V resnici je ta tista, ki sestavlja suvereno družino, družbo ali pa državo.

Začne se pri osebni suverenosti.
Ki terja, da odrasteš.

Ne moreš biti suverena, brez da si odrasla.
Ne moreš biti suverena, dokler tvoj notranji otrok išče nadomestnega starša. Ker v trenutku, ko najdeš nekoga, ki vsaj približno ustreza znanim kriterijem se podrediš.

Ne moreš biti suverena, če se počutiš žrtev življenja, otroštva, družbe, sistema, denarja ali politike.

Ne moreš biti suverena, če se vedno znova razprodajaš najvišjemu ponudniku za najbolj ugodno ceno.

Ne moreš biti suverena, če svojo moč vedno znova daješ v roke drugim, sabotiraš priložnosti za svoj razcvet in iščeš krivca za stanje tvojega osebnega življenja tam zunaj.

Suverenost je notranja drža.
Dostojanstvenost. Samospoštovanje. Cenjenje sebe.
Vse to sestavlja suverenost.

In občutek suverenosti vznika iz notranjosti.
V resnici je ne moreš kupiti ali si jo prisvojiti tam zunaj.
Ne glede na to koliko titul si nalepiš na prsi.
Ne glede na to koliko stvari narediš ali ne narediš.

Gre za izvorno kvaliteto duše, ki jo ali čutiš, ali pa ne.
Tvoja duša je suverena.
Vprašanje je ali jo zmoreš utelesiti in čisto zares zaživeti.

Suverenost je tako kot suženjstvo notranja drža.
In morda bi bilo modro na današnji praznik suverenosti razmisliti o tem v kolikšni meri jo zares čutiš, si povezana z njo in jo živiš.

Ker v teoriji se lepo sliši.
Na koncu, po vseh preizkušnjah in v izzivih pa vedno znova šteje zgolj praksa.

Notranja suverenost. Kjer se čutiš.
Kjer si povezana s seboj.
Kjer veš, ne glede na zunanje okoliščine, da boš celo sebe nesla s seboj, kamorkoli boš šla.

In da si tukaj zato, da boš celo sebe z vsemi izkušnjami skozi katere te vodi duša, nesla s seboj, namesto da se razdrobiš in raztreščiš na milijone koščkov.

Danes te vabim, da razmisliš o svoji suverenosti. Kje si?
In predvsem, da jo začutiš. Jo občutiš. V sebi in zase.

Bodi Suverena.
Bodi TI!

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

stardust-photo1

Zunanja podoba

Dogodki zadnjih dni so se me globoko dotaknili.
Me pretresli.

Smrt mlade ženske, Katje, odmeva nekje po prostranstvih duše.
Verjetno se me vse skupaj dotika toliko bolj, ker sem tudi sama mama.
In moji dve sta danes šli na faks, vsaka na svoj konec.

Tukaj pa je pogoj, da sploh lahko greš na faks, ki mnoge mlade ljudi danes spravlja v stisko.

Osupljivo mi je opazovati to zunanjo podobo, ki jo tisti na vrhu, že leto in pol ustvarjajo.

Tudi zato se ne govori o mnogih, ki imajo težave, podobne kot jih je imela Katja.
Ravno včeraj sem izvedela za 17- letno dekle, ki leži na Jesenicah v bolnici z identičnimi simptomi.
Pa o tem ne beremo v medijih, ki pomagajo držati in ohranjati zunanjo podobo sistema.

Ampak če si del sistema, moraš v teh časih držati z njimi.
Hudičeva pogodba.

Moja hči je včeraj, ko sva se pogovarjali o aktualnih dogodkih rekla; »Ampak ljudje umirajo.«

In sem ji rekla, da JA, ampak sistem in denar zadaj vodi svojo igro.

In je še enkrat ponovila: »Ampak ljudje umirajo.«

Ja, slišim jo.
Vendar sistema ne zanimajo ljudje.
Za sistem so ljudje potrošnji material.

Ljudi zanimajo ljudje.
Človek. Posameznik.
Dragocen je zate in zame.

Za sistem pa je posameznik zgolj številka.
In to ni nič novega.

Vsi imamo to izkušnjo na tak ali drugačen način.
Kar je boleče.

Po drugi strani pa vsi podpiramo sistem.
Vsi mi ustvarjamo zunanjo podobo.
Identiteto izgradiš, da se z njo kažeš v svetu.

Identiteto ustvariš, da bi preživela v svetu, ki ga ne zanima avtentični posameznik s svojo edinstvenostjo in enkratnostjo.

In zase vem, da sem iz te igre stopila tisti trenutek, ko sem se sama pri sebi odločila, da bom iskrena s seboj. In da bom zvesta sebi.
Kar je v tem času in svetu vse prej kot enostavno.

Se spomniš Čarovnika iz Oza?
Doroteja je bila tista, ki je čarovnika razkrinkala.
Ker je želela priti nazaj domov.

Čarovnik, ki je ustvarjal iluzijo svoje moči se je skrival za črno zaveso.
Ustrahoval je celoten svet.

In potem je prišla deklica, ki je želela Domov.
In razkrila iluzijo, zunanjo podobo velikega voditelja in čarodeja.

Veš, pravljice in zgodbe v sebi skrivajo ključe, če imaš oči, da jih vidiš in ušesa, da jih slišiš.

Pot Domov je pot nazaj k sebi.
Ko se spomniš kdo v resnici si, onkraj iluzije in zunanje podobe, ki jo ustvarjaš.
Ko izbereš, da se ne boš več podrejala in posnemala, se prilagajala, da bi preživela.

Ko ugotoviš, da se životarjenje ne izplača.
In da je pristen stik s seboj in s svojo dušo tisto, kar te vodi v svobodo.

Poznaš tisti občutek, ko ti nekdo pove resnico, ne glede na to, kako neprijetna je.
Resnica te sprosti. Tudi, če je boleča.
Sprostiš se ob njej.

Laž je tista, ki zateguje.
Bolj, ko stiska in ustvarja v tebi stisko, večja sila je potrebna, da iluzijo drži skupaj.

Vsi vemo koliko energije terja laž, ko se nekomu zlažeš, da to laž potem držiš pri življenju.
Na eni točki se zlomiš in ne moreš več s svojo življenjsko energijo podpirati laži.

Če se nisi voljna spogledati z resnico, te v to prisili bolezen, ker počepne najšibkejši člen.

Veliko vas je, ki me sprašujete koliko časa še!?
Do kdaj se bomo šli tole farso?
Kdaj se bo zares pokazalo tisto, kar se skriva za skrbno ustvarjeno zunanjo podobo?

Ko bo tistim, ki jo pomagajo držati, zmanjkalo energije.
Ko bo počil najšibkejši člen.

In tisti ZA in PROTI hranijo ta sistem.
Sistem se hrani z energijo ljudi.
S tistimi, ki so zanj zgolj kolateralna škoda.
Številka.

Zato sem osebno mnenja, da je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš v teh časih, da ta sistem spustiš v sebi. Da ga nehaš hraniti znotraj sebe.

Da namesto strah začneš krepiti Ljubezen.
V sebi in zase.

V druženju Razpuščanje sistema Dominance sem podelila orodja, kako lahko to narediš.
V programu Osebna Mandala Arhetipov pa te vodim, da spoznaš svoj notranji tim, ki si ga izbrala za to življenje in za ta čas, zdaj. Ker tukaj si z namenom. In pomembno je, da spoznaš svoj namen in svoj osebni tim, ki ti pomaga tvoj namen uresničevati in ga zaživeti.

Na tebi je, da spustiš zunanjo podobo, ki jo ustvarjaš.

Na tebi je, da se povežeš s svojo dušo in narediš tisto, kar je tvoj dušni dogovor za ta čas zdaj.

Ker je v tebi.

En del tebe ga pozna.
In ta del ve tudi, da moraš okrepiti sebe in biti stabilna, osrediščena v svojem centru in priklopljena na Ljubezen namesto na strah, da bi ta svoj načrt, ki je v tebi tudi zaživela.

Čas je zdaj.

Nihče ne ve, kdo bo Doroteja, tista deklica, ki je razkrinkala čarodeja.
Morda si to ti.

Če potrebuješ pomoč, da se povežeš s sabo, zaupaš vase, se zaneseš nase in res zaživiš svoj dušni dogovor, me pocukaj za rokav. Z mandalo arhetipov začnemo v petek 8.10.2021.
Vabljena zraven.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

love

Nič ne more ustaviti Ljubezni

Nič ne more ustaviti ljubezni.
Nič.

Nobena ovira.
Nobena prepreka.
Niti meje.
Niti hudobija.
Čisto nič.

Ljubezen je.
Obstaja.

Na dosegu prstkov ti je… VEDNO.

Samo, če jim uspe, da na to pozabiš, začneš verjeti, da je strah močnejši.

Moč ljubezni preseže vse.

In vendar ni samo-po-sebi umevna.
V sebi jo moraš aktivirati.
In jo živeti.
Vsak dan znova.

Pred vso to sago v kateri smo, sem dobila navdih, da je varovanje Ljubezni tisto, kar je moje delo.
Takrat nisem razumela kaj to v resnici pomeni.

Danes razumem.
Danes mi je jasno.

Ker nič ne more ustaviti ljudi, ki ljubijo.
Nič.

To živim.
To diham.
To je moja molitev.

Ljubezen.

In v praksi ni čisto nič osladna.

Je pa prostrana.
Pomirja.
Radosti.

In to kar srčno želim čisto vsakomur je, da jo doživi.
In da jo živi.

Najprej v sebi in s seboj.
Ker šele, ko je živa v tebi in si jo polna v svoji notranjosti, jo lahko iz sebe širiš v svet. In jo iz sebe deliš z drugimi.
Ko si je ti polna.
Ko si jo prisvojiš in ji dovoliš, da te nahrani in napolni.
Najprej tebe.

Potem jo siješ iz sebe.
Izžarevaš jo.

Brez siljenja.
Brez truda.

Tvoj obstoj zadošča.

In Ljubezen… Ljubezen živi.
SKozi tebe se izraža kot TI.

Zato bodi Ljubezen.
Vsak dan znova.

To. TO je ultimativni upor.
Zaradi tega smo tukaj….

Varuhinje Ljubezni.

Bodi.
Samo bodi.

Bodi Ljubezen, ki ti SI.

Bodi Ljubezen, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

mermaidcro

Stiska

To čemur smo priča in še bomo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih je zategovanje.

Na eni strani tehnosfera povečuje svoj vpliv in s tem zateguje zanko, na drugi strani kot posledica sistematičnega ustrahovanja in propagande ljudje čutijo vedno večjo nemoč.

Ko sem se pogovarjala s sorodnico, mi je rekla, da bo naredila vse kar pravijo, da pomaga, ker ne želi biti nemočna in prepuščena sama sebi brez pomoči.

Osupljivo mi je opazovati, kako se s privijanjem ukrepov povečuje bolečina.
In s tem v ospredje prihaja vse tisto, kar smo prej potiskali v podzavest, ker se je dalo.

Ko zanikaš boleče dele sebe, se ločuješ in nepozdravljene dele sebe skrivaš, ustvarjaš razdrobljenost v sebi.

Ko stvari tlačiš v senco, si v glavi, ker tam ne čutiš.
Zanikaš telo in občutke. In ti zatrti deli pridejo v ospredje ob nepravem času in na neprav način kot žival, ki je pobegnila iz kletke.

To imamo priložnost opazovati povsod okoli sebe.
Vendar vsak čas ponuja možnost za zdravljenje in prebujenje.
Vsak dan.

Stiska v sebi nosi semena priložnosti.

Priložnost za spoznavanje sebe.
Priložnost za sprejemanje delov v sebi, s katerimi si v boju.
Priložnost za premik onkraj znanega.

Vendar pritiska ne moreš odmeditirati stran ali ga s pozitivno držo in manifestacijo odstraniti.

Žal ali pa na srečo, kakor želiš to videti je tole čas, ki razkriva načine, s katerimi smo se poskušali izogniti bolečini.

In ko kladiva postajajo vedno večja, s tem raste tudi bolečina.

Ob tem je vedno bolj jasno, da z besedami Viktorja Frankla, kar daje svetlobo mora vzdržati gorenje.

Biti z vročino ognja ne pomeni samo, da sediš s težkimi stvarmi v meditaciji, temveč da greš vase, v samo jedro težkih stvari in da si intimna s tem, kar je tam, ne glede na to, kako strašljivo, travmatično, žalostno ali surovo je.

Celovitost, vitalnost in svoboda terjajo spust vase.
Da se spogledaš z zmaji v sebi.
Soočenje s travmami, bolečino in svojo lastno senco je tisto, kar te bo osvobodilo.

Vedno.

Zakaj?
Ker bo naredilo prostor.

In tole jesensko enakonočje opominja, da je potrebno narediti prostor.
Tako zunaj, kot znotraj.

In če v teh dneh čistiš dom, pisarno ali svojo notranjost, si uglašena s tem kar je v zraku.

Prizemljenost in utelešenost sta ključni, ko si v stiski.
Stiska vedno razkrije, kako pomemben je stik s telesom, s posodo, ki te drži.
In da je ta posoda čvrsta.

Telo je darilo.
Živeti v telesu je darilo.
V polnosti naseliti svoje telo in ob tem čutiti celovitost je darilo.

To kar dela tale čas in vse z njim je, da povzroča vedno večjo odtujenost od telesa.
Da nimaš stika s tem, kar čutiš.

Otopelost je vedno bolj prisotna.
In z njo apatija.

Razlog tiči v tem, da je prag bolečine pri ljudeh majhen in zato imamo raje rešitve, ki vodijo v otopelost.
Da otopiš bolečino, ne glede na trpljenje, ki ga to ustvari.

Otopelost ustvarjamo z odvisnostmi – karkoli, kar ti pomaga, da ne čutiš bolečine, pa naj bo to alkohol, droge, zdravila, hrana, internet, igre na srečo ali pa duhovnost.

Uporabiš karkoli, kar otopi tvoje čute, da ne čutiš.

Čas pa kliče po prizemljenosti, namesto odzemljenosti.
Kliče po soočanju z bolečino, namesto da se z njo bojuješ, pred njo bežiš ali pa ostajaš v otopelosti.

Ko greš ven iz otopelosti, ti postaja vedno bolj udobno v neudobju.

To potovanje pa terja ranljivost in razgaljenost, ki je vse prej kot udobna. Terja to, da objameš ranjenosti v sebi.

In k temu te vabi tale intenziven čas.
No, v resnici tole ni več povabilo, vleče te v situacije, ki prebujajo.
Slači te. Razgalja.

To pa terja močno posodo.
Da lahko zdržiš napetosti.

Zato je pomembno, da krepiš svoje telo in neguješ svojo Dušo.
Poskrbi zase.
In zanesi se nase.

Ko si v stiski, je modro, da…

1. Globoko dihaš. Ostani prisotna in utelešena.
2. Poiščeš nekoga, s komer se lahko pogovoriš, da izraziš in ubesediš to, kar čutiš. Da narediš prostor.
3. Prepoznaš, kaj je tvoja potreba in poskrbiš zanjo.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

taja_4522

Dvanajst daril z nasmehom

Za darilo sem dobila bonbonjero Baci.
Od moje sestrice.

In prvi bonbon, ki sem ga odprla je vseboval naslednje sporočilo…. Ljudje, ki se smejijo, so mojstri sveta. – Giacomo Leopardi

Usta mi je raztegnilo v nasmeh.
In spomnila sem se, da je nasmeh ena tistih stvari, ki je v zadnjem desetletju bolj del mojega vsakdana, kot je bilo pred tem.

Ravno nekaj dni nazaj me je ena od žensk vprašala, kaj je zdaj po dvanajstih letih drugače.

Letos je ravno dvanajst let od mojega prebujenja leta 2009.
Ravno v tem jesenskem času se je začelo dogajati to, kar je vodilo v najtežjo temno noč v mojem življenju.
Kriza identitete, ko je razpadala moja ustvarjena persona.
Proces je trajal kar nekaj časa.

Precej manj sem potrebovala za razmislek, da sem odgovorila na njeno vprašanje.

“Več se smejim,” sem začela.
Tisti, ki me poznajo še iz prejšnjega življenja pred razpadom leta 2009, redno komentirajo, da sem bolj nasmejana in da nisem več tako resna.

Res sem bila resna, včasih.
Zdelo se mi je, da me bodo ljudje jemali bolj resno, če bom resna. Takrat nisem vedela, da z resnostjo in strogostjo pride v paketu tudi zategnjenost in zakrčenost.

V zadnjih letih precej bolj izkušam sproščenost in lahkotnost tudi zaradi smeha.

Naslednja stvar, ki sem jo izpostavila je bilo to, da bolj zaupam vase.
Kar ima za posledico, da sem bolj suverena vase.
Da se bolj zanesem nase. In to se izkazalo za ključnega pomena v zadnjih 18 mesecih.

Tretja stvar, ki jo opažam je, da se postavim zase. In da postavim mejo.
Redno, vsak dan, tudi v najbolj intimnih odnosih.
Z večjo lahkoto rečem JA. Pa tudi NE.
In ob tem čutim, da ostajam zvesta sama sebi.

Četrta stvar, ki sem jo izpostavila je, da sem bolj drzna v izbirah in sledim svoji duši.
Brez dvomov in omahovanja.
Duša me je strenirala, da jo poslušam tudi, ko stvari nimajo smisla in v resnici ne vem, kam me pelje.

Prej se mi je tolikokrat zgodilo, da sem slišala navodila, naj nekaj nesem s seboj ali pokličem nekoga in sem ignorirala, ker ni imelo nobenega smisla. Pa se je vedno izkazalo, da bi to morala narediti.
Sčasoma sem začela poslušati.

In danes poslušam. Pozorno.
In sem prisotna z globinami, iz katerih vznikajo sporočila.

Peta stvar je, da sem pogumna in srčna. Pravzaprav srčnost pomeni, da si pogumna.
Delam navdihnjene akcije, ker iz izkušenj vem, da je najbolj modra stvar, ko dobiš navdih, da ga daš v prakso.
Brez zavlačevanja.

Šesta stvar; Izkoristim priložnosti, ko se pojavijo.
Tolikokrat sem čakala, da bom najprej dobila zagotovilo, da se bodo stvari izšle in sem zamujala priložnosti, ki so mi bile dane. Zdaj vem, da se vse dogaja zame. Vedno.

Sedma; Sledim srcu. Ta lekcija je bila ena težjih.
Vedno počakam na usmeritev, ki pride v obliki ideje, navdiha od znotraj.
Vem, da me vodi sila ljubezni, zato sem opustila siljenje, potiskanje in to, da se trudim s stvarmi, katerih čas še ni prišel.
Divine timing, božanska časovna usmeritev je postala moje vodilo.

Osma; Cenim in spoštujem svoje telo.
Brez njega ne bi mogla izkušati in ustvarjati vsega, kar ustvarjam. Danes vem iz prve roke, da je telo resnično tempelj.
In tudi, ko se spreminja in ko me želi zavarovati skozi mehanizme, ki jih ima, sem hvaležna.
Kljub temu, da me včasih še vedno spravlja v nelagodje.

Deveta; Spoštujem ljudi in njihove izbire.
Brez prepričevanja in siljenja v moj prav. Na tej poti sem spoznala sem, da ima vsak svoj prav. In včasih moram zadrževati svoj dolgi jezik, se ugrizniti vanj in biti modro tiho. Vidim, da se izplača.

Deseta; Obožujem žensko družbo. To je zame novo.
Prej sem imela z ženskami vedno znova slabe izkušnje.
Bolj, ko sem se potopila vase in v svojo žensko naravo, bolj ko sem sprejemala svoje sence in kolektivno predane vzorce in programe, bolj sem osvobajala sebe kot žensko, bolj se je to poznalo v ženskah s katerimi soustvarjam.

In z besedami Robin Benway obstaja samo ena stvar, močnejša od čarovnije: Sestrstvo.

Enajsta; Odrasla sem. Prevzemam odgovornost zase. Hkrati pa bolj, kot kadarkoli prej čutim, povezanost s svojo malo punčko v sebi. Njena navihanost, radovednost in igrivost me navdihujeta in razveseljujeta.

Tudi zaradi nje imam večkrat nasmeh na svojem obrazu.

In tisto, kar sem odkrila v zadnjih letih in kar je verjetno najbolj dragoceno spoznanje tega dvanajstletnega obdobja je, da sem svetilnik za druge, brez potrebe, da bi kogarkoli reševala.

Reševalko sem upokojila.
Naučila sem se najprej poskrbeti zase.
Prepoznati svoje potrebe.

In poskrbeti zase.
Brez slabe vesti.

Ker je to, da sem jaz nasmejana, dobro razpoložena in v stiku s seboj tisto, kar mi omogoči, da lahko karkoli naredim za druge.

Najin pogovor sem zapustila z nasmehom na obrazu.
Ja res je, mojstrstvo življenja te pušča z nasmehom na ustih.

In s sladkobo v ustih.

Dvanajst daril mojega dvanajstletnega obdobja je Zate.
Z nasmehom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena