lovers

Moškega ne moreš naročiti, kot iz kataloga…

Tisto kar lahko narediš pa je, da se uglasiš na kvalitete, ki jih želiš pri svojem moškem in postaneš ta ženska, ki ima moškega, kot si ga želiš.

V čem je razlika?

Ena tistih stvari, ki me vedno znova spravi na obrate, je popularno razmišljanje v stilu knjige »Skrivnost«, da ti v zunanjem svetu spreminjaš stvari, če le jasno veš, kaj hočeš. In da ti stvari potem kar padejo z neba, ko enkrat jasno veš, kaj bi rada.

Vsake toliko se mi zgodi, da se zapletem v pogovor s kakšno žensko o partnerstvu in medsebojnih odnosih, pa prideva do točke, ko mi pove kakšnega moškega bi imela. Našteva kakšen mora biti od velikosti, do barv oči in las, do stanja na bančnem računu in statusa. Točno ve, kakšen mora biti “njen” moški. Našteva lastnosti, kot bi ga naročala iz kataloga. In če ta, ki pride ne bo v redu, bo naročila drugega. Itak jih je nekaj milijard na svetu. (Ta komentar je iz realnega življenja in verjetno mi ni treba posebej omenjati, da sem čeljust pobirala pod mizo.)

In to me vedno znova osupne. Kako je potrošniška miselnost vstopila in kako oblikuje vsa področja življenja vključno s partnerstvom. Kako hitro smo pozabili, da je povezanost, intima, zaupanje, občutek bližine, varnost nekaj, kar je potrebno negovati in vedno znova obnavljati.

To ni nekaj samo-po-sebi-umevnega, do česar si upravičena.

Kot tudi ne to, da imaš ob sebi nekoga, s komer lahko deliš sebe in tisto, kar ti veliko pomeni v življenju.
To, da te nekdo jemlje za samoumevnega je stvar egoizma.

In leta nisem znala ubesediti kaj me pri tovrstnem naročanju in pisanju seznamov kakšen naj bi moški bil čisto zares moti.

In da se razumeva, tudi jaz sem poskušala s pisanjem seznamov, ko sem moškega že imela ob sebi in sem ga poskušala spremeniti s tem, da sem pisala kakšen bi moral biti. Ob tem pa sem vedno znova bila bitke v sebi.

Danes vsaj približno znam ubesediti to kar čutim globoko v svoji notranjosti. Imej potrpljenje z menoj, prideva do samega jedra v nadaljevanju.

Partnerstvo je most do občutkov vključenosti, povezanosti, razumljenosti, intimnosti in sreče. Vsak človek hrepeni po smislu, varnosti, povezanosti in čustveni opori. Čustvena opora je tista, ki nudi zaščito pred stresom vsakdana, zvišuje nivo zadovoljstva v življenju, krepi občutek lastne vrednosti in ljubljenosti.

Ženska takrat, ko opisuje idealnega moškega v resnici opisuje žensko.
Kar je posledica stoletne zgodovine, kjer ženska ni delovala v javnem življenju in je posledično razvila sposobnosti dostopanja do in izražanja svoje notranjosti. In si to želi tudi od svojega partnerja.

Ženska naravno nudi čustveno oporo. To je pri ženski ponotranjeno. Zato se pogosto ujame v terapevtsko vlogo reguliranja čustev tako pri moških kot ženskah. Nudenje čustvene opore ženska jemlje kot nekaj samoumevnega in v resnici ne ceni vloženega časa in energije, ki so zanjo nujno potrebni.

Hkrati pa to pričakuje od svojega moškega. Da jo bo ljubil in ji nudil oporo, toplino, tolažbo in varnost.
Razočaranje ob tem, da moški tega ni sposoben v enaki meri kot to naredi sama, je pogosto tako veliko, da se ženska pred bolečino razočaranja zavaruje s tem, da ščiti sebe in se ne odpre.
Sebe ne podeli s svojim moškim.

In to je bila moja rana dolga leta. Ščitila sem svoje srce. Nisem se odprla in sem čakala na svojega moškega, da bo on naredil prvi korak.

V sebi sem sklepala kupčije v smislu, ko bo pa on naredil to in to, potem bom pa jaz naredila to in to. Ampak partnerski odnos ni trgovina. Tako kot svojega moškega ne moreš naročiti kot iz kataloga tudi ne moreš izbirati kakšne funkcije bo imel in katerih nočeš na svojem “modelu”.

Mit o romantični ljubezni, ki je globoko zakoreninjen v samem jedru pričakovanj kakšen naj bi partnerski odnos bil, obljublja iluzijo o svobodi in o polnem življenju. Izgubljanje v strasti in romantična ljubezen sta razburljiva in sodobna ženska se boji enoličnega, običajnega, vsakdanjega življenja brez strasti in privlačnosti. Ujeta v romantične iluzije ženska ustvari odvisnost od partnerja na drugi strani in on postane vir njenega zadovoljstva in izpolnjenosti.

In ta mit danes močno vpliva na to, kaj se znajde na seznamu idealnega moškega. Ki pa dejansko sploh ne obstaja.
Globoko verjamem, da je vsak odnos posledica dušnega dogovora.

In ta dogovor temelji na tem kako ti duša na drugi strani lahko pomaga, da ti rasteš in se razcvetiš. Vsaka oseba v tvojem življenju je v njem zato, ker ti pomaga, da ti postajaš ta Ženska, za katero si se rodila, da SI.
Življenje ne dela napak. In duša se nikoli ne zmoti.

Vsaka oseba je v tvojem življenju zato, ker ima svoje mesto in svojo vlogo. In življenja ne moreš nadmudriti. NE moreš biti bolj pametna od svoje Duše. Ker ona ve kaj je lekcija, ki jo moraš vzeti na svoji poti.

Ko sem jaz ostala sama, januarja 1994, sem rekla Bogu, da ga lepo prosim, naj mi vsaj naslednji dve leti da mir z moškimi. Nisem bila pripravljena na moškega. Nisem ga hotela. Bilo mi je težko, boleče in preveč surovo, da bi zmogla še en krog.

Sem pa s seboj sklenila dogovor, da bom maksimalno uživala. To je zdaj moj čas, sem si rekla.
In čez štiri mesece sem bila v odnosu, v katerem sem še danes. In on ni bil moški, ki bi ga izbrala skozi oči moje osebnosti. Tudi od daleč ni ustrezal merilom, ki sem jih imela v glavi.
Imel pa je eno “napako”, neustavljivo me je vleklo k njemu.

Zakaj naročanje moškega ne deluje?

Ker moraš ti biti ta Ženska, ki vse to že je in to že živi, če želiš to imeti, doživeti, videti tudi v zunanjem svetu. Ti moraš biti ta Ženska, ki ima tega moškega. Začne se s teboj. V tebi.
Ja, seveda je na mestu, da si napišeš kakšnega moškega bi imela. Vendar ne zato, da bi potem takšnega našla. Na tebi je, da vse to postaneš.

Če želiš, da je zvest, bodi zvesta sebi.
Če želiš, da te spoštuje, ti spoštuj sama sebe.
Če želiš, da je uspešen, objemi svoj uspeh, v sebi.
Če želiš, da je prijazen in ljubeč, bodi prijazna in ljubeča najprej s seboj in do sebe.
Če želiš, da je komunikativen in da ti pogosto pove kaj čuti, bodi najprej ti odprta, v stiku s svojimi čustvi in komunikativna.

Ti bodi mir. In kreativnost. In ljubezen. In varnost.

Strinjam se s tem, da je pomembno, da si zapišeš svoje potrebe v odnosu. Če ti ne veš, kaj potrebuješ, se boš vsakemu moškemu predstavila kot zanj popolna ženska, sproščena in pripravljena, da mu ustreže.

Ja, napiši seznam vrednot in lastnosti brez katerih ne moreš živeti. Ob tem pa se zavedaj, da jih boš v drugem človeku našla le, če jih boš aktivirala tudi v sebi.

Ne moreš imeti nekaj, kar ti nisi.

Poanata ni v tem, da iščeš moškega, ki ima kvalitete, ki jih želiš. Bodi ženska, ki ti si in on bo našel tebe.
Ker se bo prepoznal v tebi.

In ko si v odnosu, se moraš zavedati, da s tem, ko ti odkrivaš nove delčke sebe in vedno bolj postajaš ta Ženska, ki ti SI, tudi moškega na drugi strani vsak dan znova spodbujaš in navdihuješ, da on odstira in spoznava dele, ki jih še ne pozna. To je vzajemna rast, ki si jo želiš in po kateri hrepeniš.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

angry

Tvoja izbira je ali dovoliš, da te drugi razkurijo ter odreagiraš na provokacije ali izbiraš, da ostajaš mirna.

Moč izbire je vedno v tvojih rokah.
Tudi, ko misliš, da nimaš izbire, jo imaš.

Včeraj sem sedela v avtu in se prebijala skozi gužvo v mestu, ob tem pa sem imela na sovoznikovem sedežu tempirano bombo, ki je bila tik na tem, da izbruhne, ker sva zamujali. Ob sopihanju, cepetanju in pritoževanju sem se zavedala, da je v meni prisoten tisti del, ki bi kar ustavil in izstopil iz avta. Vendar to ni bil tisti del mene, ki je vozil.

Ena od stvari, ki jo vem tako jasno kot sedim tukaj je, da se bo vedno znova našel kdo, ki te bo izzval. In s tem sem še enkrat podoživela kako pomembno je, da sem zmogla ostajati mirna ob napetosti, ki je bila tako gosta, da bi jo lahko rezala z nožem.

Ob tem, ko sem se zavedala napetosti in nemira v njej, sem vedela tudi, da je to njeno in ne moje. Ampak če sem res iskrena, mi je bilo težko držati svoj prostor in ne dovoliti, da me vrže iz tira. Vedela sem, da bo izrečeno veliko grdih stvari, ki bi jih kasneje obžalovala, če si bom dopustila, da me potegne v svojo igro. In zato sem vedno znova ostajala v sebi in v stiku s svojim centrom. Kar je vse prej kot lahko, ko si v majhnem prostoru in se nimaš kam umakniti.

Danes vem, da je življenje kot valovanje. Enkrat si na vrhu vala in spet drugič pod njim. Umetnost deskanja na valovih življenja pa je v tem, da usvojiš veščine držanja svojega prostora in dnevne prakse, ki ti pomagajo, da držiš glavo nad vodo takrat, ko se ti zdi, da te življenje preplavlja in je vse res intenzivno.

Takrat, ko prideš do samega roba, je pomembno vedeti, kako navigirati na tem robu
.
In to je tisto, kar me življenje mojstri zadnjih devet let.

Potrpežljivost je ena tistih veščin, ki sem jo začela mojstriti takrat, ko je moje življenje razpadlo v prafaktorje. Vedno znova vidim, kako pomembno je, da zmorem ostati mirna in prisotna takrat, ko bi bilo najlažje znoreti in zliti ves gnev iz svoje notranjosti na nekoga zunaj sebe. Danes vem, da je to del prakse, ki je postala moja navada s tem, ko sem jo dosledno prakticirala. Vem pa tudi, da moraš skozi ta proces znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj.

Vsakič, ko izgubiš nadzor nad svojim življenjem in pustiš notranjemu pritisku in negativnim čustvom, tistemu gnevu v sebi, da se zlije čez rob, se ločiš. Enostavno izgubiš stik s seboj in s tem tudi z okolico, z ljudmi in s svetom.

In to neudobje, ko si na robu je razlog, zaradi katerega toliko ljudi raje poseže po substancah in se skrije v odvisnosti. Pobegnejo v otopelost, da ne čutijo. Pa naj bo to skozi alkohol, odnose, socialne medije, tehnologijo, hrano, nakupovanje ali substance.

Ko izgubiš svojo moč, ki jo takrat, ko se razburiš zliješ v roke nekomu drugemu, jo poskušaš nekako nadomestiti. Vendar ti tovrstni nadomestki ne dajo tega kar upaš, da ti bodo dali. Cena uporabe pa je izjemno visoka.

Ko daš nekomu v roke moč skozi obupa ali potrebo, ki ni izpolnjena, izgubiš stik s svojo močjo in s svojim potencialom v sebi. Izziv pri odvisnostih je v tem, da v resnici iščeš povezanost.

Danes vem, da je to, da čakaš na boljše čase iluzija. Resnica je, da nič ne bo postalo lažje, če se ti ne boš premaknila. Nehaj čakati na zunanje okoliščine, da bo postalo lažje, bolj varno, da boš imela več poguma, da boš končno zaupala vase in naredila stvari drugače. Da boš izrazila sebe.

Vedno boš čutila to, kar čutiš v danem trenutku, glede izbir, ki so ti na voljo, pa naj bo to strah, dvom ali nemoč, dokler se ne boš voljna soočiti s tem zakaj ostajaš zataknjena in kako ti to, da si ločena sama od sebe v resnici služi.

Ko si enkrat povezana s seboj je nemogoče, da bi bila osamljena ali obupana. Bryant McGill

Ko se enkrat povežeš z zaupanjem v sebi, nehaš iskati rešitve v svetu tam zunaj. Vse, kar si v življenju želiš, vključno z mirnostjo in sposobnostjo, da držiš svoj prostor, jasnost, svoboda, vse to lahko najdeš le, če si voljna pogledati kakšen je trenuten zemljevid, po katerem navigiraš svoje življenje.

Če izhajaš iz pozicije pomanjkanja in iščeš to kar ti manjka zunaj sebe, boš našla vse izgovore in razloge, ki jih potrebuješ, da ostajaš tam kjer si.

Fascinantno dejstvo je, da so stvari, ki te najbolj motijo del tvoje identitete in dokler se nisi pripravljena spogledati s tem, kar ti stoji na poti, s svojimi notranjimi ovirami, se bodo stvari ponavljale.

Stik s seboj je intimno povezan z zaupanjem v to, da se vse dogaja z razlogom.
Pa tudi z zavedanjem, da ti izbiraš.
Vedno imaš izbiro.
Le da resnica ni prav popularna izbira.

Vendar samo izbira ne zadošča. Da bi stvari v sebi resnično spremenila se moraš zavezati temu, kar si izbrala. In tukaj prideš do izgovorov, ovir v sebi, s katerimi se enostavno moraš spogledati, ker drugače greš enostavno še en krog.

Ko sem v svojem življenju izbrala, da bom prijazna do sebe in drugih, je s tem prišla tudi zaveza, da bom vsakič, ko bom izzvana tako kot sem bila včeraj, držala svoj prostor za prijaznost in mirnost. Ne glede na vse. Brez zavezanosti prijaznosti in ljubezni znotraj sebe bi zlahka znorela in svoj notranji nemir zlila na osebo na sovoznikovem sedežu.

In ko izbereš in se zavežeš temu, da boš to izbiro ponavljala, moraš biti v tem dosledna. To je moje učenje starševstva. Doslednost. Da sem mejo, ki sem jo postavila tudi držala. Da sem bila dosledna v svoji zavezi in izbiri. Ker če jaz nisem bila dosledna, je vse šlo rakom žvižgat.

In to je velika preizkušnja številnih staršev.
Če drugje lahko nekako voziš, brez da si dosledna, v starševstvu ne moreš.

Ob tem se velika večina ne zaveda, da imaš v sebi otroka, ki od tebe terja, da si mu starš. Da si dosledna v tem, kaj izbiraš zase in da ne iščeš bližnjic samo zato, ker je neudobno.

To kar z gotovostjo lahko trdim je, da samo skozi zavestno izbiro, zavezanostjo tej izbiri in doslednostjo ustvariš novo navado. Če tega ne narediš si na notranji avtomatiki. Razburjaš se. Kritiziraš. Sodiš. Uničuješ ljubezen.

Samo, ko se zavežeš temu, da se zaneseš nase in zaupaš vase, lahko presežeš destruktivne navade v svoji notranjosti. In to ni stvar sreče ali slučaja. Terja redno prakso in dosledno izbiro.

To je edini način, da se osvobodiš. In da presežeš destruktivne navade, ki jih imaš v sebi. Vedeti moraš, da si ti tista, ki si vedno odgovorna za to, kar čutiš in doživljaš v sebi. Nihče ti ničesar ne dela. Nihče drug ni kriv. Ti si tista, ki izbira, kako se bo odzvala na impulz, ki prihaja od zunaj.

Sprejeti moraš odgovornost za svoje življenje. S tem se vse skupaj čisto zares šele začne. Tvoja odgovornost je, da izbiraš opolnomočenje, da podpiraš sebe, opogumljaš sebe, da si prijazna s seboj, da si varuhinja ljubezni.

Namesto, da se usmerjaš na to, zakaj stvari niso kot ti misliš da bi morale biti tam zunaj, je potrebno pozornost usmeriti vase, na svojo notranjost in izbrati drugače. Izbiri sledi zavezanost, temu sledi doslednost in redna praksa, ki vodi v to, da ustvariš nove navade in novo realnost zase.

Ti si kapitanka svoje usode.
Ti imaš nadzor nad tem kaj čutiš v sebi.
In ja, vem, to je lažje reči kot v praksi izvajati.

Če ponovim kaj so pomembni koraki, ki te osvobajajo na tej poti nazaj k sebi;

1. Poveži se s seboj
– To, da si v svojem telesu in da čutiš kaj se v tebi dogaja je ključnega pomena. Ti moraš poznati sebe. TI moraš vedeti, kaj se dogaja v tebi. Ti moraš poznati svoje potrebe. Samo ko veš kje si, se lahko premakneš tja, kamor želiš iti.

2. Izberi zavestno
– Vprašaj se, kaj me podpira, kaj me opolnomočuje v tej situaciji? Kako mi to lahko pomaga rasti? V moji situaciji na začetku zapisa sem pogledala kaj me podpira in opolnomočuje. Kajti vem eno stvar, če me ne podpira in mi daje moči, potem mi ne služi. To, da sem žrtev okoliščin in situacije mi definitivno ne služi. Ko enkrat to veš, to postane tvoj notranji kompas in svetilka, ki te vodi na tvoji poti.

3. Izrazi se
– Ko si poveš resnico o tem kako se počutiš brez da sodiš in kritiziraš druge se osvobodiš. Odprtost in ranljivost, to, da si poveš resnico vedno zmaga. In to terja pogum, veliko poguma. Pogumna moraš biti, da se izraziš jasno, glasno in pogosto. Ko enkrat veš, kaj je na stvari bo prišlo tudi vodstvo iz tvoje notranjosti. Pomembno je, da veš kdo si in kaj so tvoje potrebe, s tem se uglasiš na to in s svetilko posvetiš v tej smeri.

4. Sooči se z ovirami v sebi – Identificirati moraš strahove v sebi, ki ti preprečujejo, da bi naredila tisto, kar veš, da je edina pravilna izbira zate. Strahovi nikamor ne gredo sami od sebe, tam so z namenom, da se soočiš z njimi. Ker saj veš strah je votel, okrog ga pa ni ni. Vendar se moraš pogumno soočiti z njimi, da bi to odkrila.

5. Zaveži se sama sebi
– Samozavedanje je bistvenega pomena, če želiš vedeti kaj je tisto, kar želiš spremeniti. Prepoznati moraš stvari take kot so in prisluhniti v sebi kaj so navodila tvoje duše. Ker v sebi imaš vedno glas ega, tvoje osebnosti, ki ga skrbi preživetje in glas svoje duše, ki si želi izkušati, uživati in se razcvetati. Pomembno je, da veš kateremu glasu slediš v sebi. Zaveži se temu, da slediš svoji duši, ne glede na vse.

6. Prevzemi odgovornost za svoje življenje – Zavezanost sebi te bo prisilila v to, da boš morala mojstriti doslednost. To je tisto, kar te bo vedno znova osvobajalo. Pomembno je, da se zavedaš, da si v vsakem trenutku 100% odgovorna za to, kje se trenutno nahajaš v svojem življenju. V vsakem trenutku imaš izbiro, da slediš sebi in si dosledna v tej zavezanosti svoji duši. Pomembno je, da se zavedaš izgovorov na poti in da se soočiš s posledicami svojih izbir. Namesto da zanikaš svoje napake na poti, se uči iz njih. Ko prevzameš odgovornost zase, vzameš svojo moč nazaj.

Susan Polis Schutz pravi: “To je tvoje življenje. Tvoja je moč, da izbiraš kaj boš naredila z njim. Izbiraj modro! Tvoja je moč, da ljubiš kaj si želiš v življenju in ljubi iskreno. Tvoja je moč, da hodiš po gozdu in si del narave. Tvoja je moč, da nadziraš svoje življenje. Tega nihče ne more narediti namesto tebe. Tvoja je moč, da ustvariš srečno življenje.”

Ne glede na okoliščine je tvoj čas tukaj omejen. Uporabi ga modro.
Sedi za volan v svojem življenju, namesto, da sediš na zadnjem sedežu in pustiš, da nekdo drug vozi avto tvojega življenja. V tebi je moč, da živiš svoje življenje v polnosti, celostno in kot varuhinja Ljubezni, Luči in Življenja.

Izberi jo. Zaveži se Sebi! Bodi dosledna v tej praksi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni. Dobimo se pod okriljem mlaja v Devici, ki predstavlja svečenico 10.9.2018. Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html

darilo

Zaslužim si, da mi pokaže, da me ima rad…

Živo se spomnim, ko sem v tej smeri razmišljala sama pri sebi. Kako sem se počutila prizadeto in užaljeno, ker mi ni izkazal ljubezni na način, ki sem ga želela od njega.

»Veš kolikokrat sem mu povedala kaj mora narediti in kako?« me je vprašala vsa besna. In ko sem modro molčala, je nadaljevala, »In veš kaj mi je odgovoril nazadnje… da ga vedno znova zmedem, ker mu dam vsakič nova navodila kaj naj naredi in kako. Da mu ne pustim, da bi stvari naredil po svoje.«

Temu je sledilo naslednjih nekaj minut zgražanja, obsojanja in kritiziranja.

Ko je končala sem jo vprašala, če je voljna slišati moje zrno modrosti na to temo.

To, da si zaslužiš nekaj, karkoli, je enosmerna ulica. Ko v sebi čutiš upravičenost do tega, da te ima nekdo rad, v podnapisih izražaš svoje pričakovanje, da je bil tvoj moški, vsaj on, če ne več ljudi v tvojem življenju rojen s tem namenom, da te osreči, da izpolni vsa tvoja pričakovanja.

Se ti ne zdi to preveliko breme za eno osebo?

Pričakovanja se ne izpolnijo sama od sebe.
Nekdo jih mora izpolniti.
Nekdo mora poskrbeti za varnost in zaščito.
Nekdo te vendar mora ljubiti.

To kar me vedno znova presune je, kako samozagledane in samopomembne znamo biti ženske.
In to vem iz prve roke. Bila sem taka.

In ravno ta vikend sem mojemu moškemu rekla; Hvala.

Hvala, da je vztrajal z menoj takrat, ko bi jaz zapustila samo sebe, če bi se videla, kako samopomembna sem bila v svojih pričakovanjih.
Nekje globoko v sebi sem verjela, da je namen mojega moškega povezan s tem, da poskrbi zame, da me ljubi, da je prijazen z menoj in da je na njemu, da poskrbi, da se počutim varno (vem, še vedno mi gre težko z jezika, ampak takšna sem bila včasih).

Veš kaj mi je rekel!?

»Precej lažje je živeti s teboj zdaj, ko si prijazna!«

In to me je spomnilo na mojo pot. Kako sem se leta 2009 zavezala temu, da bom namesto tega, da bi bila pasja in polna pričakovanj raje postala prijazna. Takrat še nisem vedela, da je prijaznost, sočutje do drugih pot iz pokrajine, ki jo Caroline Myss slikovito imenuje Pandora.

Upravičenost je glavno vodilo, ki poganja Pandoro, svet superega, ki verjame, da se vse dogaja zaradi njega. Sveta, kjer so v ospredju moje potrebe po tem, da sem nekaj posebnega, da sem drugačna, da sem nenavadna. In o ja, zelo, zelo dobro poznam to pokrajino. Ko na poti osebnega razvoja prideš v to notranjo pokrajino je ne zapustiš tako zelo zlahka. Ker je tako udobna in ker si v njej upravičena do posebnih pristopov. Upravičena do tega, da so ljudje do tebe vse tisto, kar ti do njih nisi.

Upravičenost potrebuje sistem, ki jo podpira in ji daje gorivo. In ko te podpore ni več, ko razpade ali pa ko ti oseba na drugi strani tovrstne podpore ni voljan dati, te to vodi v bes zaradi zavrnitve.
In o fant, kako sem bila besna na mojega dragega leta 2007.
Cepetala sem od besa, ker sem mislila, da je on tisti, ki bi moral nekaj narediti, da bi bil najin odnos boljši.

To je bil čas, ko sem verjela, da sem upravičena do srečnega odnosa, do velikih zaslužkov, do življenja brez bolezni in nesreč. Verjela sem, da si zaslužim komfort in udobje, razkošje, ki ga življenje lahko ponudi. In ja, življenje mi je dalo velikansko lekcijo. Ogromno klofuto, ki me je naredila ponižno.
In ki me je naučila, da do ničesar nisem upravičena.

Vse je darilo. Vse mi je dano na posodo. Čisto nič mi ne pripada.

In prijaznost, ki sem jo zavestno začela gojiti me je vodila ven iz Pandore. In ravno v tem obdobju sem dojela, da zgolj izbira, da želiš življenje spremeniti ne zadošča. Potrebna je zavezanost temu, da boš to zares naredila. In temu moraš biti zvesta. Ravno nezvestoba do sebe in do svojih zavez je bila trd oreh v katerega sem morala ugrizniti.

Danes vem tako trdno, kot stojim na tem planetu, da mi čisto nič ne pripada. Nisem upravičena do ničesar.

Ko se danes zazrem v njegove tople, ljubeče oči in ko ga opazujem, ko me ne vidi, vem, da nisem upravičena do tega, da me ljubi. V resnici nisem upravičena do tega, da me kdorkoli ljubi. In vendar me ljubi. Moj dragi pravi, da je njegov svet lepši, ker sem v njemu jaz. Da je bolj barvit.
Kako je mogoče, da me ljubi tako globoko?

Tovrstna ljubezen je blagoslov in ne upravičenost. To ni nekaj, kar si zaslužiš. Ljubi me ne zato, ker si to zaslužim, ampak ker sem blagoslovljena, da me ljubi.

Nisem jaz povzročila, da se je ljubezen zgodila, zato ker sem nekaj posebnega. Bila mi je dana. On je tisti, ki mi jo daje.

Ljubezen je darilo.
In v zadnjih devetih letih, od moje zavestne izbire, da ne glede na vse izbiram prijaznost, sem se naučila ljubiti brez pričakovanj, da bi me moral kdorkoli ljubiti nazaj.

Kar je še vedno, vsak dan znova izbira, praksa, ki terja doslednost.

To, da sem se zavezala prijaznosti je vodilo do tega, da se vedno znova vprašam; Kako globoka je lahko ljubezen? Kako ljubeča sem lahko? Kako globoko se lahko odprem v svoji kapaciteti, da ljubim ljudi okoli sebe?

Danes vem tri pomembne stvari;

Prvič
veliko poguma je potrebnega, da izbereš prijaznost in ljubezen ne glede na vse.

Drugič. Samo izbira ni dovolj. Temu se moraš zavezati, kar pomeni, da si zvesta temu, kar si izbrala. Tudi ko postane neudobno. Tudi, ko je težko in bi bilo lažje odnehati. Težava številnih žensk je v odnosih ravno v tem, da se niso voljne zavezati temu, kar so izbrale in iti celo pot, do konca.

Tretjič. Potrebna je doslednost, da to izbiro ponavljaš vsak dan znova. Ker to nikoli ne postane avtomatika. Živeti življenje radosti, ljubezni, blaginje je stvar vsakodnevne prakse. Ne zgodi se samo od sebe. Terja tvojo zavestno prisotnost in soustvarjanje.

Zato je tako zelo pomembno, da postaneš Varuhinja Ljubezni in zavestno ustvarjaš življenje za katerega si se rodila, da ga živiš.

Prebujenje se zgodi, ko te življenje izzove, da opustiš svojo obrambno naravnanost, odložiš ščite, podreš zidove okoli svojega srca, izoliranost in osredotočenost zgolj na preživetje.

Ko se oglasi tvoja Duša, ki si želi v polnosti živeti, izkušati, se širiti in se izražati. Gre za klic tvoje Biti, tvoja izvorne esence, tvojega sebstva, da bi se vrnila nazaj k sebi, nazaj domov. Je klic k integraciji in edini namen je združevanje v Celoto, ki ti si.

In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. V programu, kjer bom s teboj delila 9 pomembnih ključev s pomočjo katerih boš v polnosti zaživela kot Varuhinja Ljubezni. Dobimo se pod okriljem mlaja v Devici, ki predstavlja svečenico 10.9.2018. Več informacij najdeš na spletni strani http://divine.si/program/prebujenje.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

par5

Najpomembnejši odnos v tvojem življenju….

“Najpomembnejši odnos v tvojem življenju je odnos, ki ga imaš s seboj. Kajti ne glede na to, kaj se zgodi, boš vedno sama s seboj.” — Diane Von Furstenberg

Tisto, kar me vedno znova presune je, kako smo povezanost in odnose zreducirali na zgolj nekaj tistih, ki so nam pomembni. Ponavadi je v dvajsetih tisti eden odnos, ki je pomemben, odnos z enim, izbranim, s tistim tapravim.
V tridesetih postane najpomembnejši odnos z otrokom. Saj vem, posplošujem, ampak potrpi z menoj.
V štiridesetih se ti ponavadi sesuje lista prioritet in tam prti petdesetemu ti počasi postane jasno, da je najpomembnejši odnos v tvojem življenju odnos s seboj. In to je ponavadi tudi čas, ko dojameš, da iz tega najpomembnejšega odnosa vznikajo tudi vsi ostali. S prijatelji, moškim, bratom, sestro, otroci, starši.

Vse vznika iz prvega in najpomembnejšega odnosa – sama s seboj.

In seveda to veš. Veliko se piše in govori o tem. A hkrati je videti, kot da vse zapisano ne pomeni kaj dosti, dokler se ti v življenju ne začnejo dogajati stvari, ki te dobesedno prisilijo v to, da to tudi izkusiš, utelesiš in zaživiš življenje od znotraj navzven.

Moja velika rak-rana je ignoranca s katero sem začela sama stopati po tej poti ljubezni, kot jo imenujem sama. Imela sem občutek, da sem pojedla vso pamet sveta in da jaz bom pa že vedela, kako se stvari streže.

Vendar me čisto nič ni pripravilo na surovost in brezkompromisnost s katero me je duša vodila skozi moje prebujenje.
Ko sem še delala z angeli so me učili, da vse predaš njim in da oni naredijo vse namesto tebe. Ali pa zate. In ko je moje življenje porušila nevihta, ki je nosila moje ime in sem jo že nekaj let opazovala, kako se je približevala sem bila soočena z izbiro – bom žrtev okoliščin in dogajanja? Bom pobegnila pred vsem? Bom šla še enkrat v boj in dokazovanje, da to ni moje? Ali bom končno sprejela dejstvo, da se vse dogaja zame.

Z enim samim namenom… da spoznam sebe, sprejmem sebe, da utelesim kdo sem in to v polnosti zaživim.

Dejstvo je, da si v vseh odnosih, ki jih imaš skupni imenovalec vedno TI. Ne glede na to kako okarakteriziraš odnos, kot dober ali slab, vedno si v odnosu ti.

Način, kako misliš, deluješ, se odzivaš, komuniciraš, govoriš, poslušaš, daješ, sprejemaš, sodiš, reagiraš ali ljubiš, izhaja iz odnosa, ki ga imaš sama v sebi, s seboj.

In tako kot ohranjanje povezanosti z osebo v zunanjem svetu terja svoj čas in vloženo energijo in druge vire, tudi tvoj odnos s seboj potrebuje tvojo energijo in pozornost.

Pomisli za trenutek na ljudi, ki so ti resnično pri srcu, ki jih imaš resnično rada. Človeška narava te vodi v to, da si skrbna, si želiš poskrbeti zanje, jih zavarovati, jih negovati, z njimi preživljati svoj čas, jih osrečevati. Imam prav!?

In pogosto sebe daš na zadnje mesto.

Veš kolikokrat sem z zadnjimi atomi moči kuhala, šivala, pospravljala, pakirala, iskala prenočišča, vozila in naredila stvari za druge ob tem pa stiskala zobe in si prigovarjala, da zmorem. Zamerila sem svojemu moškemu, ki je zlahka ustavil na bencinski črpalki, ker je bil lačen, ker je potreboval toaleto ali ker je bil zaspan in je želel, da ga zamenjam za volanom. Sama nisem znala reči NE, ne zmorem.

Do trenutka, ko me je moja duša spravila na kolena. Raje sem zbolela kot rekla ne. Dokler me ni moja duša soočila s tem, da zapuščam samo sebe. Da sem nezvesta sama sebi in svojim dogovorom. Da drugim bolj zaupam kot sebi. In da iščem potrditev in priznannje zunaj sebe.

Surovost soočenja z realnostjo v kateri so bili vsi drugi, vključno z mojimi strankami in celo neznanci pred menoj mi je razkrila, da za drobtinice tega, kar sem verjela, da je ljubezen, razprodajam sebe kot prostitutka.

2009 je bilo moje leto prebujenja in soočenja. Leto, ki me je sleklo in začelo učiti enega najpomembnejših daril, ki si jih v odnosu s seboj moraš dati… radikalne iskrenosti.

Da lahko pogledaš v oči svoji duši in se povežeš sama s seboj terja od tebe, da si vzameš svoj čas zame. In to je v svetu, kjer si na voljo 24/7 in imaš občutek ultimativne povezanosti preko vseh kanalov, ki so ti na voljo velik izziv. In hkrati je ta stik s seboj nekaj, kar zlahka ignoriraš in podcenjuješ, dokler te ne ustavi življenje.

Z boleznijo. Z izgubo. S krizo identitete. Z ločitvijo. S smrtjo.

To so situacije, ki te ustavijo. Da prisluhneš. Da postaneš dojemljiva za vrnitev nazaj k osnovam. Varuhinja Ljubezni ve, da je preživljanje časa s seboj in negovanje sebe, pot nazaj k sebi.

V samem temelju ustvarjanja odnosa z najpomembnejšo osebo v svojem življenju je pet lekcij, ki mi jih je dalo življenje.

1. Zaupam Vase

Priznam, ta je bila zame najtežja. Zaupanje predstavlja samo osnovo. Je temelj temelja. Kajti ključnega pomena je, da znaš podpreti sebe in se zanesti nase takrat, ko imaš občutek, da ni nikogar nikjer. Verjeti moraš vase, kajti samo ti poznaš svoj zemljevid in samo ti veš, kaj imaš v sebi, da deliš z ljudmi in s svetom. Večina bi si želela, da drugi zaupajo vate in te podprejo, ko ustvarjaš svoje življenje ali posel na novih temeljih, vendar je v resnici to tvoja naloga. Verjeti moraš vase tudi takrat, ko vse razpada, tudi, ko narediš napako, tudi, ko ti zmanjka denarja ali teksta. Zaupanje izhaja iz vedenja, da imaš v sebi sposobnost, da se iz svojih napak učiš. Iz vedenja, da je vse že v tebi. In da se vse v resnici dogaja Zate in ne tebi. Zaupanje je ključnega pomena, da slediš navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti in da se zaneseš na odgovore tvoje duše, ki jih dobiš v sebi, zase. Intuicija je nekaj, kar je že v tebi. Ključ je v tem, da ji začneš zaupati.

2. Ljubim Sebe
Priznam, tudi s to sem imela na začetku nemalo težav. Ker bodiva radikalno iskreni… kaj za vraga to čisto zares pomeni? Ker stavim, da o tem poslušaš in bereš vedno več. Ampak ali resnično veš, kako to dati v prakso? Ljubiti sebe v mojih očeh pomeni, da sem prijazna s seboj in ljubeča, da ohranjam ljubeč odnos s seboj tudi, ko sem soočena s tistimi deli v meni, za katere bi raje videla, da jih ne bi bilo – kritikom, sodnikom, žrtvijo, prostitutko, saboterjem, tiranom, ustrahovalcem. Da poznam sebe, da vem česa sem sposobna v pozitivni smeri in v negativni.
In da čutim milost in svetost tega, da mi je dano izkušati celoto življenja, čutiti ljubezen, biti svetloba. Da vem, da je izbira, da ljubim ali sovražim moja. Vedno. Da je sposobnost ljubiti nekaj, kar mi je v vsakem trenutku na voljo. Verjamem, da je vsako bitje svetloba, ki jo čutiš kot ljubezen in izkušaš kot življenje. Ljubezen samo je. Nič ti ni treba narediti, da bi si jo zaslužila. Samo izbrati jo moraš. In to vsak dan znova. 24/7, vsako sekundo.

3. Negujem Sebe

Tudi to lekcijo sem srkala počasi. In na začetku s stisnjenimi ustnicami. Življenje me je naučilo, da dokler ti nisi polna – česarkoli – ne moreš podeliti z drugimi. Najprej se moraš ti nahraniti, napolniti, negovati sebe, da bi lahko to podelila naprej. Pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, vendar zase vem, da sem kljub temu, da sem vedela, da sem na zadnjih atomih moči poskrbela za druge in ne zase. Počasi, mic po mic sem se naučila, da lahko delim samo to, kar imam. Če sem jaz prazna, ne morem deliti naprej ničesar razen praznine. In naučila sem se tudi, sicer sem bila zelo trmasta učenka v tej šoli, da razdajanje ne koristi nikomur, niti osebi na drugi strani in še manj meni.
Ne moreš dati tega kar nimaš in nihče ti ne more dati tega, po čemer hrepeniš, ker je vse že v tebi. Daj sebi to po čemr srčno hreeniš. Prijaznost. Spoštovanje. Cenjenje. Potrpežljivost. Daj sebi to, kar meniš, da bi ti morali dati drugi. Vse se začne z odnosom do sebe, se spomniš!? Ti učiš ljudi kako naj se vedejo do tebe s tem, kako se ti obnašaš do sebe. Saj veš, da zgledi vlečejo.

4.Izzivam Sebe

Življenje ti vedno znova pokaže kje se nahajaš skozi odnose. Oseba na drugi strani je tvoje ogledalo, ki ti odseva tvoje sence in tvoje zlato. V vsakem odnosu te oseba na drugi strani izzove, da se spogledaš s tem, kaj se skriva v tebi. Naučila sem se izzvati sama sebe. Ne čakam več na to, da bi me izzvali ljudje okoli mene. Ko prepoznam kaj me boli, kje sem v upiranju, kje se borim ali pa sem v ignoranci se ustavim. In prisluhnem, kaj mi situacija sporoča, česa me uči, kaj so moje lekcije. Zavezala sem se razcvetu in zavedam se tega, da razcvet ni udoben in ni prijeten. Terja radikalno iskrenost in vzdržljivost. Da držiš sama sebe in svoj prostor v tem procesu.
Terja, da da si poveš resnico. Kajti resnica je tista, ki te vedno znova osvobaja. Če si resnično želiš zaživeti kot Ženska, za katero si se rodila, da si, se boš morala znati premakniti skozi krize in izzive. Se soočiti z ovirami na poti. Razviti karakter, notranjo moč, potrpežljivost, vzdržljivost, ponižnost, samozaupanje, da boš vedno bolj ta Ženska, katere potencial nosiš v sebi. Potencial je eno. To imaš. Aktivirati ga moreš. Ga objeti v sebi. Ga utelesiti in zaživeti. Zato si tukaj.

5.Držim Sebe
Dober odnos s seboj ni nekaj, kar ti pade z neba, ker si bila pridna in si naredila vse kot je treba. Dober odnos s seboj je vseživljenjsko popotovanje. Ljubezenski odnos s seboj zgradiš skozi izkušnjo. Seveda greš na tej poti skozi številne vzpone in padce. In v praksi se učiš samospoštovanja, cenjenja sebe, samozavedanja, samozaupanja. In da bi to lahko izpeljala v praksi, moraš znati držati sebe. Si dati podporo. Poskrbeti, da se ti počutiš varna in zaščitena v sebi, s seboj. Ustvarjanje svetega prostora je prvi korak, ki je nujen, če želiš hoditi po tej svileni poti ljubezni, ki ji pravimo tudi življenje. Da veš, da imaš na voljo svoj prostor, da ga držiš zase. Da čutiš podporo. Ne glede na to, kaj se v tem prostoru dogaja. Kajti šele, ko ti držiš svoj prostor brez preplavljanja drugih s svojimi čustvi ali skrivanja in držanja nazaj, lahko ustvarjaš partnerstvo v katerem dve Celoti ustvarjata neskončnost. Ti si Celota zase. In oseba na drugi strani je Celota zase.

Pet veščin Varuhinje Ljubezni moraš dati v prakso. Praksa je tista, ki šteje. Kajti na intelektualni ravni ti je lahko vse kristalno jasno. Dokler tega ne utelesiš in v polnosti zaživiš te bo življenje preizkušalo in duša drezala.

Več o praksi bom delila v mini video seriji v petih delih Kdo je Varuhinja Ljubezni?, ki bo na voljo v templju Varuhinje Ljubezni v sredo 29.8.2018. To je na dan devete obletnice, ko se je moj razpad začel, ker sem jaz zapustila samo sebe. S teboj bom delila kaj sem se v devetih letih zavestne hoje po poti ljubezni naučila.
Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

eye

Zamenjana

Ležala je v kotu z objokanimi očmi in skrčena v dve gubi.
»Pomagaj. Prosim pomagaj mi.«
Glas je paral mojo notranjost, ko sem sedla k njej.

Tolikokrat sem se ji izognila. Jo zamenjala. Se borila proti njej z delovanjem, s tem, da sem dokazovala, da zmorem sama. In še posebej, da zmorem brez nje.

Zdaj pa sem sedela na tleh ob njej in v sebi podoživljala obup, otopelost, občutek vdaje, apatičnosti in brezvoljnosti. Bilo je, kot bi vse barve izginile iz sveta.

In resno sem se spraševala, kaj mi je tega treba.
Toliko lažje bi bilo v zvezi z vsem nekaj narediti.
Kot sem že tolikokrat.

Danes pa sem vedela, da ni kaj narediti. In še bolj mi je bilo jasno, da je prišel čas za soočenje s tem, kar me je lomilo že od majhnega.

Ko si zamenjana z nekom drugim. Ko za človeka, ki ti pomeni vse ne obstajaš več.
Ja, boli.

Življenje vedno ve kdaj in kje te stisne v kot.

In po na-ključ-ju, ki je itak vedno na ključ, sem tisto jutro odprla svoj zid na spletu ravno v trenutku, ko se je na njem izpisala novica, da je našla zamenjavo zame.
Seveda ni pisalo na tak način, vendar sem jaz to prebrala na točno tak način.

V trenutku so se mi pred očmi zavrteli vsi filmi in zgodbe, kjer je bil skupni imenovalec, da nisem dovolj dobra.

In spomnila sem se prijateljice, ki mi je pripovedovala o tem, kako je njena dobra prijateljica ostala sama, zamenjana. Pogovor je šel v smeri, kako so ženske po petdesetem pogosto zamenjane z mlajšimi in kako hitro si moški najde zamenjavo.

Takrat sem čutila bolečino, ki je nisem znala opisati, ki pa je kasneje dobila bolj oprijemljive poteze.
Vendar je še vedno nisem znala zares ubesediti.

Do jutra, ko sem gledala v ekran kot tele v nova vrata in opazovala bolečino, ki je rasla v notranjosti.
In potem je prišel prvi spomin, kako sem bila zamenjana s strani fanta. Pa s strani poslovne partnerke. Pa s strani sestre.

In potem me je zalilo. Ko sva sedeli v temni kleti, so prihajali spomini, ki niso bili od tukaj in zdaj.
Zamenjana. Vsakič znova oskrunjena. Ponižana. Razvrednotena.

Ko sem že mislila, da sem na koncu, se je od nekje priplazil še eden in še eden.

Dojela sem, kako sem iz strahu pred tem, da bi bila zamenjana vedno znova šla v ugajanje in prilagajanje.
Delala stvari, ki jih drugače ne bi nikoli.
Poskušala ugoditi z nižanjem cen.
Šla v spolnost, ko mi ni bilo do nje.
Pospravljala in delala takrat, ko bi bilo bolj modro, da bi počivala.

Iskala sem potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu.
Investirala vse kar sem imela v odnose, ki me niso podpirali in hranili.
Držala prostor za druge in kot kanta za smeti pogosto sprejela stvari, ki jih ženska pri zdravi pameti nikoli ne bi.

Končno mi je bilo jasno od kod je izhajalo vse to.

In vedela sem tudi, da nikoli prej nisem imela dovolj moči, da bi vzdržala plaz krivde, ki me je paralizirala vsakič in zaradi katere sem raje izbrala akcijo, delovanje, to, da sem občutke, ki so vznikali v meni raje zamenjala z drugimi.

Kot bi se ustrelila v koleno.

Udarec za moje samozaupanje.
Izdaja same sebe.
Nasilje same nad seboj.
Vendar takrat nisem zmogla, da bi se spogledala z njeno bolečino. Lažje je bilo iti v otopelost kot sedeti v tem svetu iz katerega so izginile vse barve.

Končno sem razumela kakšno moč ima navezanost, otroška odvisnost od pozornosti in potrditve v zunanjem svetu nad teboj. In vedela sem, da ga ni odnosa, ki se ne bi zrušil pod težo takšne odvisnosti in pričakovanj, kot sem mu bila priča.

Iluzija varnosti, popolnost ljudi, ki sem jim v roke dala vse v upanju, da mi bodo dali tisto pikico, ki sem jo potrebovala, vse se je izkazalo za lažno.

In tukaj sem bila, na deski, na velikem čustvenem valu, ki je iz minute v minuto postajal vse večji. Val bolečine, ki je grozil, da se bo zlomil name me je dobesedno prisilil, da sem se ustavila.
Kot preganjana žival sem se presedala iz prostora v prostor. Dokler nisem vzela v roke svojega dnevnika in začela pisati.

In ta val se je zlomil in me vodil v to temno sobo, v kateri sva čepeli vsaka na svoji strani in se gledali z nezaupanjem in zadržanostjo.

Vedela sem, da je čas za spravo.
In da je čas, da jo osvobodim.
Ja, vedela sem, da ji lahko pomagam. In da je na meni, da se z njo spogledam v celoti in jo objamem.
Vedela sem, da je edina pot direktno skozi največjo bolečino, ki me je lomila od znotraj.

Nisem si predstavljala, da je v njej ujeto toliko energije. Toliko bolečine. Toliko vsega.
Dojela sem, kako zelo mi je pomagala, me učila in kakšna darila mi je dala.
Zdaj pa je na meni, da poskrbim zanjo in jo vključim v svoj tim.

Ko sem jo počasi objela in mi je povedala kaj potrebuje od mene, sem v sebi slišala…

To je ljubezen do Sebe.
To pomeni, da resnično sprejemaš vse dele sebe.
Da si prijazna s seboj.
Vse to je ljubezen.
Vse to je življenje.

Ljubezen je življenje v akciji.

Tukaj in zdaj.
Živi ga v polnosti!
In ljubi kot nisi še nikoli doslej.

In potem sem slišala tole pesem…
Darling, please take my hand
Please get up, rise to stand
I can’t be the one to sing your song
‘Cause I believe it’s not your fault
Don’t be scared, you are my rock
Nothing’s gonna hold you down for long

Sometimes we break so beautiful
And you know you’re not the only one
I breathe you in so sweet and powerful
Like a wildfire burning up inside my lungs
I’m burning up, ooh, ooh, ooh, ooh
I’m burning up, ooh, ooh, ooh, ooh
I’m burning up


Divine Timing ;)

V Sistar Salonu je na voljo proces s pomočjo katerega se lahko srečaš s svojo Zamenjano. Na voljo je ob prijavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

pogum

Imelo me je, da bi mu dala lekcijo…

Poznaš tisti občutek, ko se v tebi dvigne temperatura za nekaj stopinj, ko ti kri dobesedno zavre in bi nekoga najraje trikrat okoli ušes?

Ok to se mi ne zgodi prav pogosto, še posebej ne v okoliščinah, kjer so v igri ljudje, ki jih ne poznam.
Ampak pred dnevi smo bili na plaži in skupina mladeničev tam sredi dvajsetih, lahko že proti tridesetim je prišla na plažo opita. Glasno so komentirali in žurersko zasedli svoj prostor ob pomolu.

Fascinira me, ko opazujem, kako alkohol spreminja ljudi. Kako si dovolijo stvari, ki si jih trezni verjetno ne bi. Kako alkohol iz njih na površje povabi senčni del, kako začne senca opletati s svojo glavo in početi neumnosti. Stvari, ki se jih lahko, če te nekdo posname in ti posnetek kasneje spusti, ko si trezen, sramuješ ali jih vsaj obžaluješ.

Nazaj na pomol… to, kar me je pogrelo do vrelišča so bili komentarji enega od njih, ko je začel dekletom, ki so mimo družbe hodile v vodo vpiti; Pička daj pridi bližje, da te primem.

Imam visok prag tolerance ampak ob takšnih komentarjih in priložnostih bi pa mirne duše nekoga ubila. Ja, vem. Močna izjava. To je tisto, kar v meni dvigne mojo Morilko. »Dajte mi bazuko ali še boljše meč, da ga ubijem. Takoj na mestu. Zdajle.«

In ja, imelo me je, da bi odkorakala tja in mu dala lekcijo. Ker z žensko se tako ne pogovarja. In verjetno bi to naredila, če se v tistem trenutku ne bi v moji notranjosti razodela moja lekcija na to temo.

Veš, že leta delam s svojo Senco, ki se oglasi takrat, ko vidim tak prizor v svoji okolici. In zato zelo dobro razumem ples sence. Ko ena senca povabi drugo v ples.

In včasih sem na veliko plesala v takih plesih.
Tokrat pa sem bila opomnjena, da se tole dogaja zame.

In itak, da sem se začela kregati sama s seboj.
»Kako to misliš, da tale idiot tole počne zame. Daj, da ga ustrelim na mestu.«
V trenutku sem postala slabe volje in nerazpoloženje se je kot virus razneslo na vse tiste v moji bližini.

»Kako to, da noben nič ne naredi. In kako so lahko moški tako hladnokrvno mirni. Kako to, da je to vsem sprejemljivo?« sem imela notranji dvogovor.
In v tistem so tri dame v srednjih letih glasno komentirale druga drugi: »A misliš, da je bilo to namenjeno nam? A nismo fejst.«

V meni pa je še vedno vse vpilo. In najraje bi šla bruhat v vodo.
Res me je dalo na obrate. In bila sem milo rečeno razjarjena.
Nisem mogla dojeti, kako je mogoče, da je tovrstno obnašanje vsem sprejemljivo. In da nihče v zvezi s tem nič ne naredi.
Jaz sem čutila v sebi levinjo, ki hoče zaščititi svoje mladiče.
Na mojo veliko žalost imam dve nadebudni mladenki, ki pa ne kažeta, da bi se ju tovrstne pripombe dotaknile.

V tistem trenutku se mi je zdelo, da sem edina, ki ji je mar. In ki se ukvarja s tem.

In verjetno je bilo to resnica. Tega nikoli ne bom zares vedela.

Ob prvi priložnosti sem se odstranila iz tistega dela plaže in se premaknila na čisto drug konec.
Počutila sem se oskrunjeno in napadeno.
In ni mi bilo jasno zakaj sem tako močno odreagirala. Ne navzven, da se razumemo, navznoter, v sebi.

In kot sem rekla, se mi je razkril cel paket.
Prvič; Vse se dogaja zate. Ja, tole je bila moja lekcija. Moj ples. In dojela sem, kako nikoli ne bom mogla spremeniti sveta. Nikoli ne bom mogla spremeniti moških, da bi bolj spoštovali ženske.
Dojela sem, da je na meni, da spoštujem sebe kot žensko.
Ker z besedami mojega moškega; moški spoštuje žensko točno toliko, kot ona spoštuje sebe.
Dogodek je bil opomnik meni, da se spomnim, da se cenim.

Drugič; NI na meni, da kogarkoli poskušam spremeniti. Danes vem, da je alkohol za moškega način, kako poskuša upočasniti svet in preplavljenost z dogajanjem v njegovem življenju. Z alkoholom poskuša ustvariti mir, tišino in praznino. Odpre ventile. In ti ventili omogočijo senci, da pride v ospredje in se pokaže.
Ni na meni, da človeka sodim, da je idiot, ker je tak kot je ali pa da ga poskušam spremeniti. Vsak mora prevzeti odgovornost za svoje življenje. In tukaj sem morala jaz prevzeti odgovornost za svojo Morilko, ki bi ga kar fentala. In za svoj ranjeni del, ki se je počutil ogroženega zaradi njegovih izjav.

Tretjič;
moj dragi pravi, da pes, ki laja , ne grize. Da tisti, ki veliko govorijo ponavadi nimajo jajc, da kaj naredijo. Da iščejo pozornost pri tistih, ki so jim voljni dati energijo.
In to mi je dalo misliti. Globoko sem se zamislila ob tem kolikokrat še vedno hranim s svojo energijo tisto, kar me najbolj jezi. Kako v resnici ravno temu, kar me najbolj daje na obrate namenim največ svoje energije in pozornosti.
Dojela sem, da je na meni, da se zavem kaj hranim in enostavno zaprem pipo za tisto, česar ne želim podpirati.

Četrtič; Nikoli ne veš koga imaš na drugi strani. Po vsej verjetnosti je bila ta oseba ranjena na svoji strani, da je izbrala tako neustrezen (spet iz mojega vidika) način iskanja pozornosti in energije. Ranjeni otrok v njemu verjetno potrebuje ljubezen in pozornost in to, kar se je naučil v svojem otroštvu je bilo, da je pozornost dobil takrat, ko je delal neumnosti.
Oki lahko sem sočutna do tega otroka, ki išče nadomestnega starša.

Petič; Če tebe boli, potem je to tvoja lekcija. Če nihče drug ne odreagira, je to verjetno iz enega od dveh razlogov ali to ignorirajo ali pa jih res ne gane. Ker me je bolelo sem vedela, da je to moja bolečina in da je na meni, da se spogledam z njo v sebi. Kaj mi sporoča? Česa me uči? Kaj moram jaz objeti v sebi?

In šestič; na tebi je, da držiš svoj prostor. Vedno, ko imaš občutek, da je nekdo oskrunil tvoj prostor je to zato, ker si ga spustila blizu, ker ti je prišel do živega. Ker ti ne držiš svojega prostora. In to je bil zame trd oreh. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem vzela to lekcijo. Da takrat, ko sem izzvana najprej pogledam vase, če sem še vedno v sebi ali sem že zapustila svoj prostor, ker se počutim ogroženo. In vedno znova sebe vračam nazaj k sebi. V svoj center.

Skozi ta čisto vsakodnevni dogodek sem bila ponovno opomnjena, da je resnično vse v meni. Sodnik je v meni. Kritik je v meni. Morilka je v meni. Pasja ženska je v meni. Žrtev je v meni. Vse to je moje. In na meni je, da to prepoznam, si priznam, kar je roko na srce včasih zaj*ebano do konca in si to prisvojim. Ja tudi Pozerka je v meni. In Ranjeni otrok tudi. Cel paket.

Vse kar lahko rečem je, da imam srečo, da mi hitro kapne. In da imam na voljo orodja, da v zvezi s tem lahko tudi nekaj naredim.
Ker drugače bi se še vedno pacala v tisti slabi volji in nerazpoloženju v smislu; Kako so ljudje lahko takšni in zakaj se to dogaja meni.

Ja, lekcije imaš povsod. Za vsakim vogalom so. Na vsakem koraku so.
Ključno vprašanje pa je ali jih vidiš. Jih sploh hočeš videti? In Ali veš kako tovrstne v narekovajih »slabe« izkušnje pretopiš v zlato v svoji notranjosti. Da ugledaš lekcije, učenja, vzameš svojo moč nazaj in greš svojo pot pomirjena in radostna. Namesto, da človeka še dneve, tedne ali mesece nosiš s seboj, na hrbtu, kot ruksak.

Saj poznaš tisto zgodbo o dveh menihih, ki sta šla čez vodo…

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

afrodita

Čas je, da svojo moč vzameš nazaj

Pride čas, ko si moraš povedati resnico. Čas, ki ti razkriva, kje nisi uglašena s seboj. In ta čas je zame zdaj. V resnici sploh ni pomembno kaj je tisti sprožilec, ki povzroča, da iz globin mojega notranjega oceana bruhajo na površje spoznanja, uvidi in resnica.
Lahko rečeš tudi, da so za to krivi planeti tam zunaj (kar sicer ne drži, ampak pustiva to temo za drugič), dejstvo je, da je čas intenziven in mističen.

Z vso gotovostjo, ki jo premorem, pa lahko povem, da je jasnost moja tema tega poletja. Stvari se jasnijo. In s tem, ko se stvari jasnijo, prihajam v stik s sencami, ki so to jasnost v meni zastrle.

Bolj kot kdaj koli prej se zavedam in sem globoko hvaležna za učenja in prakso objemanja in integracije sence v sebi, ki sem jo že naredila. Vem, da mi je ravno zaradi vse te energije, ki sem jo že osvobodila, lažje.

Kar pa ne pomeni, da je bolj udobno, ker ni. Soočena z lažmi, tudi tistimi sivimi in belimi, ki sem si jih leta govorila je boleče.

In ko deli tebe odhajajo in umirajo, je dogajanje vse prej kot zabavno. Čeprav roko na srce vse skupaj osvobaja veliko radosti in strasti v meni, ki je že doooolgo časa ni bilo na površju. Bila je skrita nekje v globinah.

Osvobajanje je v tem času, v katerem smo, močno podkrepljeno in podprto.
Senca prihaja v ospredje. Ker je čas, da vzameš svojo moč, ki je ujeta v njenih globinah, nazaj.

Senca je tisti del v tebi, o katerem ne veš prav veliko. Tisti del, ki ga okoliščine v tvojem življenju aktivirajo, da ga lahko spoznaš.
In vzameš svojo moč nazaj.

Če tega dela v sebi ne spoznaš, ga ne raziščeš, ti bo vedno povzročal težave. Senčni del v tebi ustvarja veliko bolečine. Ker se z njim boriš, pred njim bežiš ali pa vsakič znova, ko si soočena s tem delom v sebi zmrzneš.

In vsakič, ko to narediš delček svoje energije, svoje moči daš temu delu.
Kreiraš iz strahu.

Senca živi v nepoznanih delih tebe.

Ne poznaš sebe in svojih notranjih gumbov, ki jo sprožijo.

Vendar določeni ljudje v tebi sprožijo tvojo senco, tako kot ti sprožiš v drugih najslabši del.

To je tisto, kar vedno znova ponavljam; na tebi je, da iz svojega moškega izvabiš njegov najboljši ali pa njegov najslabši del. Ples sence je resničen in dogaja se na dnevni ravni. Pa ne samo s tvojim moškim.

Pomembno je, da svojo senco zasleduješ in jo raziščeš, kajti tisto, česar ne poznaš, te bo uničilo. In tisto, kar poznaš, te osvobaja. Vedno znova.

V zadnjih letih sem ugotovila, da je to, da govoriš jezik sence in svetlobe najbolj temeljni jezik življenja. In pomembno je, da se ga naučiš uporabljati.

Ker imaš moč, da kreiraš svoje življenje, vedno le v svojih rokah.

Zagotovo si bila v situaciji, v kateri si svojo srečo in moč dala v roke druge osebe v upanju, da te bo ta oseba ali situacija ali stvar osrečila. Svojo notranjo življenjsko moč si dala v roke osebi, situaciji, ideji zunaj sebe, ker je bilo videti, kot da le oni vedo, kako si ti lahko bolj srečna in zadovoljna v svojem življenju.

Ko verjameš, da je tvoja sreča odvisna od nečesa zunaj tebe, to vodi v frustracijo, nezadovoljstvo, občutke nevrednosti in nemoči.

V trenutku, ko iščeš vir svoje sreče zunaj sebe, omogočiš zunanjim silam, da nadzorujejo tvojo srečo.
In to se začne že v otroštvu.
Takrat v želji, da bi bila sprejeta, ljubljena, ugledana, svojo moč daš zunanjim avtoritetam, da bi dobila to kar najbolj potrebuješ – ljubezen.

In kot odrasla oseba še vedno iščeš nadomestnega starša, ki te bo potrdil in ti dal to, kar najbolj potrebuješ. Ker takrat se je začela oblikovati tvoja senca, kot tudi tvoja maska, tvoja persona in z njo tvoji preživetveni mehanizmi.

Naučiš se mehanizmov s katerimi dobiš to, kar potrebuješ – ljubezen in pozornost. Lahko je to, da si prijazna, pridna, uspešna. To postane tvoj notranji zemljevid s pomočjo katerega oblikuješ svoje življenje.

Ti dam primer, ki ga zelo dobro poznam iz prve roke;
Če prosim za pomoč, sem sebična. Začelo se je že, ko sem bila majhna. Ko ti odrasli rečejo, da si sebična, ker si želela novo žogo, novo igračo, večji sladoled, ker si od življenja želela več.

Zase vem, da sem se vsakič, ko sem v svojem odraslem življenju prišla do tega, da bi življenje zajela z večjo žlico, sprejela več denarja, delala boljše stvari, srečala s svojo Sebično. In z njo sem se spopadala tako, da sem dokazovala, da sem neodvisna, da zmorem sama, da nikogar ne potrebujem, da ne potrebujem pomoči. To je bila moja senca na delu, ker sem naredila vse, kar je bilo v moji moči, da ne bi bila od koga odvisna, da ne bi bila šibka, da ne bi bila nemočna. Moj preživetveni mehanizem je bil mehanizem pridne punčke, ki je naredila kar so ji rekli in ki nikoli ni prosila za pomoč. To je bil moj notranji zemljevid.

In ko sem vstopila v medsebojne odnose sem pričakovala, da bom morala sama poskrbeti zase, da ne bo nikogar, ki bi poskrbel zame. In sploh nisem pričakovala od moškega, da bo poskrbel zame. Da ne smem prositi za pomoč ker bom drugače ranjena, kaznovana ali pa zavrnjena. In vedno, ko sem se opogumila, da sem prosila za pomoč, se je zgodilo točno to, česar sem se sama najbolj bala.
Vendar to nisem bila Jaz. To so bili moji senčni deli, ki jih nisem poznala v sebi. Moja Sebična, Nevredna, moja pridna punčka.

Danes vem iz prve roke in globoko verjamem v to, da takrat, ko prevzameš odgovornost za svoje misli, občutke in obnašanje, dobiš nazaj svojo moč.

In to ni enkratno dejanje. To je proces, v katerem se moraš potopiti v svojo notranjost, v stik s svojo bitjo, namesto, da iščeš potrditev zunaj sebe in daješ svojo moč ljudem in svetu okoli sebe.

Ves potencial ti je vedno na voljo. Vendar je na tebi, da prepoznaš svoj brezmejni potencial.
Bojuješ se z deli same sebe, ki v resnici potrebujejo tvojo ljubezen in tvojo pozornost. Potrebujejo tvojo sprejemanje.

Vsakič, ko iščeš potrditev ali sprejemanje na drugi strani, daješ svojo moč v roke drugim ljudem v želji, da bi te potrdili.
Vsakič, ko drugim verjameš bolj, kot sebi, izgubljaš svojo moč in povezanost s seboj.

In potem si v nihanju, ki ga zagotovo poznaš… en dan si na vrhu sveta. Vse je super in nič te ne more ustaviti. Si v stiku s svojo močjo. Potem pa se zgodi nekaj, nekdo nekaj reče in imaš občutek kot da ti vsa moč odteče, enostavno ne veš kaj narediti, čutiš zataknjenost in nemoč. Naenkrat si na dnu.

In ta gugalnica je aktivna vse dokler ne prepoznaš, da si ti ustvarila svoj zemljevid in da ti vse v tvojem življenju služi.
Vse je tukaj zate.
Na tebi je, da se osvobodiš.

Da si poveš resnico.
Da vzameš svojo moč nazaj.

Srečanje s svojo senco je bistvenega pomena, če želiš izkusiti svoj razcvet in se v življenju premakniti na nov nivo.
Ključnega pomena je, če imaš v sebi strahove, da ti to kar si želiš ne bo uspelo. Če čutiš, da nisi dovolj. Če se vedno znova poskušaš skriti. Če pomanjšuješ svoje dosežke. Če nadzoruješ ljudi okoli sebe in življenje v upanju, da se ti ne bo zgodilo to česar te je strah. Če te je strah, da te bodo ljudje označili za sebično, arogantno ali samopomembno, če resnično pokažeš sebe v vsej svoji moči.

Samozavedanje je začetek svobode.
Pomembno je, da objameš celoto sebe.

1. Začne se z izbiro, da boš to naredila zase.
2. Naslednji korak je, da se vrneš nazaj Domov, v svoj center moči, ki je v tebi.
3. Da se soočiš s svojimi strahovi in jim pogledaš v oči.
4. Da prevzameš odgovornost za svoje življenje in svojo moč vzameš nazaj.

Če čutiš, da v tem procesu potrebuješ pomoč, te vabim v 6 mesečno druženje v Notranjem krogu Sistar, kjer bo tema notranjega popotovanja Osvobajanje. Da vzameš svojo moč nazaj in zaživiš svoj polni potencial. Da zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

pen

Moč besed

“Se zavedaš, da nekdo hodi na terapijo zaradi Tebe?”
Gulp.

Če si kot jaz, potem je bila tvoja prva reakcija: “Neeeeeeeeeee. Nemogoče.”

Ko sem prvič slišala to vprašanje s strani moje mentorice, sem svojo čeljust pobirala po tleh.
“Kakšno vprašanje pa je to?” sem razmišljala sama pri sebi.

Takrat sem še mislila, da spreminjam svet in da delam dobro za vse.
Po tem vprašanju sem se globoko zamislila…

In dojela, da ljudem redno stopam na žulje.
In da so brez dvoma tam zunaj ljudje, ki me ne marajo.
In ja, tudi takšni, ki hodijo na terapijo zaradi mene.

Ker sem v njih prebudila tisto nekaj, kar jih boli in je dejansko del njih samih.
Kljub vsemu pa drži, da vsak hodi na terapije zaradi sebe. Si pa pritiskamo na gumbe, vedno.
Ker se vse dogaja Zate. In ker so vsi ljudje tam zunaj samo ogledala za to, kar se skriva v tebi.

Vsak ima svoje popotovanje v tem izjemnem laboratoriju, del katerega smo.
Kjer vsak celi sebe. Kjer vsak postaja celota na svoj edinstveno enkraten način.
Ker smo vsi Eno in Eno v vsem.

Ob tem, pa me je kontemplacija na zgornje vprašanje naredila ponižno.
Začela sem se zavedati izjemne moči besed, ki jih izgovarjamo in vse prepogosto mečemo drug v drugega.

In spomnila sem se na to, kako globoko so me ranile besede ljudi, ki sem jim zaupala bolj kot sama sebi, vendar so na neki točki mojega popotovanja njihove besede postale orožje.
Da bi mi pokazali kje je moje mesto.
Da bi mi vzeli moč.

Kajti besede imajo energijo in nosijo v sebi moč zdravljenja, pomoči ali pa uničenja.
Besede so orodja moči in z besedami Caroline Myss je vsaka beseda univerzum zase.

Ravno zaradi tega je modro s to močno silo pazljivo ravnati.
Biti moraš zelo prisotna in budna, da z besedami sporočaš spoštovanje, nežnost in ponižnost. In to je vse prej kot lahka naloga.

Vsaka beseda je akt kreacije.
Vsaka beseda je nit, ki povezuje in drži skupaj tkanino tvojega življenja.
Če vzameš samo eno besedo, ki ima v sebi moč, da zdravi iz svojega besednjaka, z njo izpuhti vsa kreativna moč, ki jo ta beseda nosi v sebi. Reciva ljubezen. SI lahko predstavljaš življenje brez ljubezni? Če beseda ljubezen ne bi več obstajala. Če vse, kar občutiš in razumeš in veš, vse kar izkušaš kot ljubezen ne bi več obstajalo?

Tvoja biologija se odzove na besedo.

Ko rečeš, tole je misterij, se tvoj um odpre za navdihe, ki se zlijejo skozi tebe. Osebno ob tem čutim širitev in odprtost.
Na drugi strani pa takrat, Ko rečem, da imam problem, občutim zakrčenost n se poskušam pomanjšati. Problem povezujem s strahom in ob tem čutim nemoč, da nimam kontrole v svojem življenju.

Izbira besed vpliva na to kdo si, kaj počneš in zakaj delaš stvari, ki jih delaš.
To se najlepše vidi v toksičnosti kritike, obtoževanja in upravičenosti.

Zase vem, da sem bolj, ko sem v stiku s svojo Žensko Dušo občutljiva na besede, ki jih ljudje uporabljajo. To, kar opažam od kar sem bolj utelešena in v stiku s seboj je, kako se fizično odzovem na besede.
Ob enih se skrčim in čutim, kako se vse v meni ustavi. Kot bi cel moj svet zamrznil.
Ob enih bi se skrila in pomanjšala v neobstoj.
In potem so tiste, ki me širijo, ob katerih čutim, kako me pobožajo.

Katere besede govoriš sama sebi?

Moč se skriva v besednjaku, ki ga uporabljaš. Besednjak je lahko toksičen (govorim o frekvenci besed), sovražen do drugih in do tebe. Ali pa je prijazen in ljubeč. Najprej do tebe.

V kolikor si želiš v svojem življenju razcvet, se moraš ustaviti in razmisliti kako se pogovarjaš sama s seboj v svoji glavi? So besede, ki jih izbiraš so jezne? Ali življenje ni dovolj? Si kritična do sebe in do ljudi okoli sebe?

Vedno, ko obtožuješ, kriviš, se pritožuješ, upravičuješ stvari, te ni več tukaj in zdaj. Takoj te katapultira iz sedanjosti v preteklost.

Caroline Myss nas je na svojem predavanju o moči besed izzvala, naj izberemo eno besedo, ki je nikoli več ne bomo uporabili. Ki smo se ji voljni odreči.
Tisto jutro sem izvedela kakšen je pomen besede Femme. Besede, ki sem jo zadnjih osem let poskušala vključiti v svojo blagovno znamko, vendar se nikakor ni prijela.

Povratna informacija s strani žensk je bila, da jih preveč spominja na feminizem. Meni pa je bila všeč in sem jo po vsej sili hotela dodati. Ker se je zdelo smiselno. Ker je v mojih očeh predstavljala žensko celoto. Ne le ženstvenost, ampak žensko.

Vendar nisem vedela, da ima ta beseda pomen, ki ni bil uglašen s tem, kar sem z njo poskušala predati naprej.
Danes vem, da sem zaradi tega, ker mi je bila všeč poskušala na silo doseči nekaj, kar na energijski ravni ni bilo v mojem dušnem dogovoru.

V urbanem slovarju je beseda Fem ali Femme izraz za istospolno usmerjeno žensko, katere videz in obnašanje sta tradicionalno ženstveni. In pa izraz za moškega, ki je istospolno usmerjen, z ženstvenimi potezami in obnašanjem.
In da se razumemo, nič nimam proti istospolno usmerjenim ljudem (jih kar nekaj poznam in se z njimi družim), vendar to ni uglašeno z mojo usmeritvijo in s tem kdo sem jaz.
Zanimivo se mi zdi, da sem se v tem času močno trudila z razlago glede tega, kako zelo smo si moški in ženske različni in hkrati na energijski ravni v svoji blagovni znamki izražala neuglašenost s tem, da je moje delo usmerjeno na odnose, kjer sta skupaj moški in ženska.

In to neujemanje sem nekje v globinah sebe čutila, vendar ga nisem znala ubesediti.
Ko sem izvedela za pomen, sem bila osupla.
In v popolnoma drugi luči sem spoznala moč besed.

Ja, besede imajo moč. In pomembno je biti iskrena s seboj, kaj je uglašeno s teboj in kaj ne.
Zase vem, da sem si vseskozi prikrivala resnico. Nisem je hotela slišati kot že tolikokrat prej.

Danes vem, da je vsaka beseda kot univerzum. Z besedo pride cela paleta asociacij in energijska prtljaga. In modro je, če veš, kaj prinašajo s seboj, kar pa ni vedno mogoče.

Besede so orodja moči s katerimi navigiramo to človeško izkušnjo in imajo moč, da z njimi razpustimo nezavedne projekcije.

Moja izbira je bila v tistem dopoldnevu, da besedo Femme opustim, jo spustim iz svojega življenja.
Že nekaj časa sem čutila, da me kliče druga, ki je bolj uglašena z menoj.

Ob tem se zavedam tudi tega, da je vsaka izkušnja pomembna in potrebna.
Danes še ne znam razložiti, kaj me je popotovanje teh osmih let v poslovni sferi učilo, vendar vem eno stvar… v življenju Ti zdrsne in padeš. Pa vstaneš.
Delaš napake.
Se učiš.
Si ranjena.
Vendar si ŽIVA.
Si ČLOVEK.
Nepopolna.
A hkrati tako brezmejno dragocena.

Zato si tukaj.
Zato sem tukaj.
Zato se imamo.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

mermaidcro

Si prebujena ali skozi življenje hodiš z zaprtimi očmi

Oglasila se mi je z drugega konca sveta in z menoj podelila svojo izkušnjo plavanja z delfini.
»Veš, je kar malo žalostno, ko greš pod vodo. Zadnjič sem bila v tistem zalivu Captain Cook-a, če se spomniš, kjer smo skupaj veslali in je bilo v morju kot v raju. Zdaj so vse korale mrtve, komaj kaj ribic in samo še par delfinov.«

Stisnilo me je pri srcu kot vedno, ko sem priča opustošenju, ki ga izkuša mama Zemlja.

Vode oceana se segrevajo, kar vpliva na to, da korale umirajo. Začne se z beljenjem koral, kar vodi v umiranje koral. Raziskovalci so na 100 lokacijah koralnih grebenov po svetu med leti 1980 do 2016 spremljali proces beljenja koral in ugotovili, da se je stopnja beljenja v zadnjih štirih desetletjih povečala za več kot štirikrat. Iz enkrat na vsakih 25 do 30 let v 1980, na vsakih šest let do leta 2016.

Beljenje se pojavi, ko se barvne alge, ki živijo v korali, izločijo. Ker je voda preveč topla ali prehlada ali zaradi izjemno nizkega plimovanja. Ampak beljenje je katastrofalno za koralne grebene, ker alge zagotavljajo približno 90 odstotkov energije korali. Brez nje je koralna bela, ker strada.
Študije so pokazale, da globalno segrevanje povzroča, da korale najprej pobelijo in nato počasi umrejo. Zanimivo je, da v ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies na James Cook Univerzi v Avstraliji pravijo, da se to pred letom 1980 to praktično ni dogajalo. (Vir je https://www.theverge.com/2018/1/4/16849336/global-warming-coral-reefs-bleaching-rate-climate-change)

Seveda bi prispodobo za podobno dogajanje lahko našla tudi v tvoji notranjosti, kjer imaš svoj notranji ocean, ki ga pogosto zapustiš in ignoriraš. S tem povzročaš notranje beljenje tvojih notranjih koral, tvojih draguljev, ki jih imaš na voljo v obliki potenciala, da ga podeliš z ljudmi in s svetom. Vse več ljudi je mrtvih pri živem telesu. Ostajajo le zunanje strukture, podobno, kot pri koralah, medtem ko se tisti živi del, ki koralo oživlja, izseli.

Komentirala sem, da me še vedno osupne, kako se ne zavedamo vpliva, ki ga imamo.
In kakšen vtis puščamo kamorkoli gremo.
Pravzaprav imam občutek, da velika večina živi, kot da so sami. Brez zavedanja, kako močno povezani smo in vplivamo drug na drugega.
Individualizem se je globoko zažrl v duše ljudi in vsak dela samo zase.

Kakšne tri tedne nazaj sem s prijateljico delila, da imam občutek, kot da smo tudi tole časovno okno za korenito spremembo zamudili.

V sebi čutim tako, kot da vsi bi, ampak tako malo jih resnično gre po tej poti, kjer s svojo dušo, s tem kdo si, resnično prispevaš k rasti, k temu, da delaš pozitivno razliko v svetu.
Saj na mentalni ravni je ljudem vse jasno.
Zelo smo načitani in kot je slikovito povedala ena od bralk, se znamo napumpati in dvigniti s pozitivnim razmišljanjem. Vendar pa je to kratke sape.

Izziv vedno prihaja od znotraj. Ko duša želi, da svoj potencial podeliš z drugimi in prispevaš to, zaradi česar si na planetu. Ker to terja, da se spogledaš s seboj in se soočiš s tem, kar se skriva v globinah notranje pokrajine.

Globoko verjamem, da je čisto vsak tukaj z razlogom.
Vsak posameznik prinaša na ta planet svoj zaklad.

Tukaj si, da s svojim hranilom, ki je v tebi, s tem, da ga v polnosti aktiviraš in živiš, prispevaš, dobesedno preobražaš za planet.
Prišli smo iz različnih koncev na ta planet, da ga oplemenitimo s svojo prisotnostjo. Vsak s svojo edinstveno in enkratno dušno izbiro, s kvalitetami, ki jih nosimo v sebi. In ravno to je hranilo, ki čaka, da ga podeliš.

In vendar je to zgolj potencial, ki se skriva v tvoji notranjosti.
Na tebi je, da to v sebi prepoznaš in sprejmeš. Najprej moraš ti spoštovati sebe, ceniti sebe in to aktivirati v sebi. Ta potencial potem, ko ga aktiviraš, najprej nahrani tebe.
Poanta tega potenciala je v tem, da nahrani in napolni najprej tebe.
Šele iz svoje polnosti lahko podeliš to, kar je v tebi z ljudmi in svetom in s tem delaš pozitivno razliko.

Zase vem, da tega ne moreš narediti sama. Potrebuješ podporo.
Potrebuješ enako misleče ljudi okoli sebe.
Potrebuješ varnostno mrežo, ki te drži in ti pomaga, da ostajaš v stiku s seboj takrat, ko začneš zaradi izzivov v svojem življenju popuščati. Ko začneš izgubljati upanje.

»Samo na sebi je potrebno delati, da smo “močnejši”, če po zemeljsko povem in se združevati,« mi je še rekla preden sva zaključili.

Zase vem, da je ena tistih veščin, brez katere si ne predstavljam svojega dneva v tem intenzivnem času, držanje osebnega prostora.
Da držim sebe takrat, ko so na vidiku viharji.
Da držim svoj prostor takrat, ko sem prizadeta, ko me kdo rani.
Da vem, kaj je moje in kaj ni moje na energijski ravni.

In ravno to, da znam sebe voditi v globine svoje notranje čustvene pokrajine, je v teh dneh zelo zelo pomembno.
Da se potopim v globine kot morska deklica in ven prinesem bisere, ki jih nato delim z ljudmi in s svetom. S Teboj, ki mi zaupaš, da te vodim.

V soboto se v oknu luninega mrka, ko se odpira Siriusov portal, dobimo v živo in takrat bom več delila o tem, kaj je v tem izjemnem času pomembno.

Utelešanje svojega potenciala, svoje ženske duše je v tem potentnem času pomembno.
Moja mentorica pravi, da je čas v katerem živimo izjemen, ker še nikoli nismo ženske imele toliko svobode, kot jo imamo danes, da naredimo pozitivno razliko, zaradi katere smo tukaj.

In vabim te, da se mi pridružiš.
Ker skupaj lahko letimo dlje in hitreje.

Odpiranje portala je priložnost, da se povežeš, utelesiš in začutiš stik s svojo Žensko Dušo, da si dovoliš notranji Razcvet, da bi svoje Darilo podelila z ljudmi in s svetom.

In vse to je najlažje narediti, ko si v stiku z enako-mislečimi ženskami.
Vedno več se govori o tem, kako je povezovanje pomembno za žensko.

Ženska s tem, ko podpira druge ženske v resnici podpira samo sebe.

Povezana z ženskami, ki delijo tvoje izzive in okoliščine, boš prepoznala ljubezen, moč in pogum, ki se skrivajo v tvoji notranjosti, da bi jih podelila z ljudmi in s svetom.

Če čutiš, da te tvoja Duša kliče v globine, te vabim v 6 mesečno druženje v Notranjem krogu SIstar, kjer bo tema notranjega popotovanja Osvobajanje. Da vzameš svojo moč nazaj in zaživiš svoj polni potencial. Da zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Več najdeš na http://divine.si

 

par5

Če kaj potrebuješ, to povej jasno in glasno…

To sem rekla svoji hčerki, ko sem v istem trenutku jasno in glasno slišala samo sebe.
Ravnokar se je pritoževala nad tem, kako ima samo kotiček mize zase in ne doseže do sklede solate, ki je stala na sredi mize.

In v isti sekundi se mi je pred očmi zarolalo vsaj deset situacij, ko sem isto naredila svojemu moškemu.
Bil je trenutek uvida, ko sem bila kot v filmu priča situacijam v katerih sem svojo nejevoljo stresala na svoje najdražje. Levji delež pa je vedno znova letel ravno na mojega moškega.

Kako to, da ni rekel sosedom, da naj ne zganjajo takega hrupa.
Kako to, da ni prestavil avta v senco, ali zalil trave.
Kako to, da ni obesil perila, ki že dva dni stoji v lavorju sredi dnevne sobe.
Kako to,…

Prepričana sem, da se podobne situacije spomniš tudi ti.

Ko si prekurjena od obveznosti, svojega neskončnega seznama in pomanjkanja časa, zgolj trenutek upočasnitve zadostuje, da se začneš pritoževati. Brez da bi zares poznala vzrok.
Veš tisto, ko ti zasedejo tvoj prostor ali pa ne umaknejo svojih stvari in namesto, da bi povedala, da potrebuješ več prostora začneš sitnariti.

Leta mi ni bilo jasno, zakaj takrat, ko začnem sitnariti moj dragi namesto, da bi me vprašal kaj je na stvari, in mi pomagal, izgine neznano kam. Vedno znova se je umaknil.
Jaz pa sem v sebi čutila še večje nezadovoljno, nemir in vedno znova sem imela občutek, da zame ni poskrbljeno.

In ko se pogovarjam z ženskami, vedno znova pridemo do zaključka, da večina žensk ne zapusti moškega , ker ne bi poskrbel za družino v finančnem smislu.
Večina jih iz odnosa odide, ker moški ne izpolnjuje njenih čustvenih potreb.

Ob tem pa rade rečemo in sama sem tako govorila res dolgo; če bi me resnično imel rad, potem bi vedel, kaj potrebujem.

Težava nastane, ker ženska sodi po sebi.
Ženska instinktivno ve, kaj oseba na drugi strani potrebuje.
Ob tem moški pogosto komentirajo, da je ta sposobnost ženske, da bere misli, grozljiva.
Vendar moški nima tega ženskega instinkta, da bi vedel, kaj potrebuješ.

Povedati moraš jasno in glasno.

In ko sem to povedala svoji hčerki, me je zadelo spoznanje, kolikokrat sama tega nisem znala.
Ker enostavno nisem vedela, kaj potrebujem.

Hkrati pa sem od svojega moškega pričakovala, da bo on vedel.

Trajalo mi je štiri desetletja, da sem končno dojela, da moj moški potrebuje mojo pomoč, da bi lahko razumel moje potrebe. Ker jih ne more izpolniti, če ne ve, kakšne so.

Zase vem, da zaradi tega, ker nisem bila v stiku s seboj, nisem vedela, kaj potrebujem. Vse, kar sem čutila je bilo, da nisem ok.

Moj moški mi je večkrat povedal, da ni fer od mene, da pričakujem od njega, da bo znal brati moje misli in da bo razumel moje potrebe, če jih sama nisem.
Razložil mi je, da kot moški enostavno nima kapacitete, da bi razumel moje potrebe, ker ne razmišlja na tak način kot jaz.

Šele, ko sva začela bolj odkrito komunicirati drug z drugim sem spoznala, kako globoko moški hrepeni po tem, da bi zadovoljil svojo žensko. Da bi jo osrečil.

Vendar pa sem potrebovala še nekaj kilometrine in veščine poznavanja moške narave, da sem odkrila, kako močno si moški želi, da bi dosegel svoj polni potencial in postal moški vreden spoštovanja in občudovanja s strani svoje ženske. Še posebej s strani svoje ženske, čeprav mu je pomembno tudi spoštovanje drugih moških.

Tako sem mic po mic spoznavala, kako je na ženski, da dvigne ali uniči moškega skozi svoje spoštovanje in zaupanje v svojega moškega.

Spoznala sem, da je vsaka ženska ali vešča varuhinja ljubezni ali pa uničevalka ljubezni.

In ko sem dojela, da je ključ do srca mojega moškega v mojih rokah, sem dobila tudi jasen uvid, da na tem ključu piše; rokuj s skrbnostjo, ljubeznivostjo in nežnostjo.

Zato rada rečem, da ima ženska v svojih rokah izjemno moč.
Lahko skozi uničevalce ljubezni uniči moškega ali pa mu pomaga in ga navdihne, da postane moški, ki on nikoli ne bi mogel biti, brez njene podpore, zaupanja in opogumljanja.

In tega ti noben moški ne bo priznal na glas.
Kljub temu, da vsak moški v sebi to ve.

Zakaj tega ne boš izvedela od svojega moškega?
Ker se mu zdi to, da bi poznala vse njegove skrivnosti grozljivo ranljivo.
In ranljivost je nekaj, česar se vsak moški boji.
Zato je poznavanje njegove narave in pazljivo rokovanje z moškim tako zelo pomembno.
In to ne glede na to ali je moški na drugi strani tvoj partner, sin, brat, oče ali sodelavec.

V druženju Koda:Moški, kako iz svojega moškega izvabiš najboljše, bom s teboj podelila, kako izpolniti življenje moškega s svojo prisotnostjo in mu pomagati, da postane boljši moški, kot bi bil brez tebe.
Kako vplivati na moškega, da postane moški, za katerega se je rodil, da je.
Skupaj bova pogledali v moč, ki jo kot ženska imaš, da svojega moškega navdihneš ali uničiš. In v to, kakšen vpliv imaš kot ženska na življenje moškega.

Ker vedno znova vidim, kako s tem, ko ti ne ceniš in ne vidiš svoje vrednosti, vplivaš na svojega moškega, da on ne ceni in spoštuje tebe.

S teboj bom delila, kako svojega moškega opolnomočiš in kaj je najbolj uničujoče za njegovo moško dušo.

Ko bova po 6 srečanjih končali boš imela v svojih rokah ključe, kako pomagati oblikovati, opogumiti in navdihniti moškega v njegovo veličino. In to kar želim zate je, da se zavedaš dragocenosti sebe kot ženske in njega kot moškega. Ter da veš, kako ga navdihniti, da postane najboljši moški, ki lahko je, s teboj.

Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.