Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Najveličastnejše deskanje našega življenja

, 1 Comment

Sem že nekajkrat ponovila, pa bom spet povedala isto … pred nami je izjemen čas, izjemen… resnično.

Vse Vesolje nam pomaga pri tem, da se premaknemo. Vreme, potresi, premiki, vsi elementi nas podpirajo v tem, da se spustimo vase, ter z milino in negovanjem, z ljubeznivostjo in prijaznostjo sprejmemo vse dele Sebe. Samosprejemanje!

Samozavedanje je prvi korak na poti k sebi. Vedeti moraš kdo si. In spoznati tako svoje svetle, kot temne plati. O ja, ko gledam svet zunaj sebe, se mi včasih zdi, da grozljivke, ki jih nekateri tako radi gledajo na televiziji, kot tudi telenovele z vsemi romantičnimi kot tudi tistimi bolj pasje maščevalnimi deli, lahko vidim že kar pri sosedih.

In ob vsem, kar opažam, še vedno vidim ljudi, ki čakajo! Na kaj? Na koga?

V partnerstvih, v službah, ljudje čakajo.

Vendar je resnica taka, da te nihče ne bo prišel rešiti. Ni ga človeka, dogodka, situacije na svetu, ki bi te lahko rešila. Tokrat rešuješ le sama sebe. In kljub vsem knjigam, vsemu znanju, vsem člankom na internetu, je še vedno bolj udobno biti kjer si, ne glede na to, kako ti to kjer si, ni všeč, kot da bi voljno in predvsem zavestno sprejela odločitev za premik. Še vedno se upiramo, protestiramo, se borimo s svetom zunaj sebe. Še vedno bežimo pred tem, kar nam ni všeč. Še vedno smo kot noji, z glavo v pesku in čakamo, da bo ta nevihta šla mimo in bo potem vse po starem. Ali pa omedlevamo in smo nezavestni večino časa v svojem življenju.

Velika večina ljudi, ki jih srečujem, čaka. Čakajo, da se bodo vrnili stari dobri časi. Saj zavestno morda o tem ne govorijo, vendar med vrsticami prebereš, kako nezadovoljni so; zdravstvo, šolstvo, posel, denar,… Bodimo realni in si poglejmo kako se stvari dogajajo v tem trenutku.

Premikamo se iz trenutka v trenutek. Vsak trenutek šteje. In v tem trenutku se pripravljamo na najveličastnejše valove našega življenja.

Smo v času, ko se dviga val. Vsako leto konec julija se dvigne val, energijski val, na katerem lahko deskaš pozno v jesen radostno in z užitkom. Če ga zamudiš, se jeseni, “po dopustih” precej bolj trudiš, matraš, da nekako stvari ponovno zalaufajo. Verjetno poznaš situacijo iz prejšnjih let, sploh, če je dopust nekaj, kjer spustiš iz rok vse in nočeš vedeti, da tam zunaj obstaja svet, v katerem stvari tečejo naprej.

Verjetno si opazila, da se vse dogaja z izjemno hitrostjo, in da je hitrost nekaj, kar je zelo cenjeno v svetu v katerem živimo. Vendar je hitrost tudi nekaj, kar nas ženske izčrpa, in to zelo hitro. Brez dvoma potrebujemo počitek in ja, seveda obstaja čas za počitek in čas za aktivnost.

A ker smo ženske ciklična bitja je bistvenega pomena, da poznaš svoje cikle. V letnem ciklu je čas za počitek po tem, ko se Siriusova vrata zaprejo, po 8.8. in po 1.11. vse do 1.2. Ko to delim z ženskami pogosto slišim komentarje v stilu: “A zato meni konec leta, tam novembra vse dol pade in se ne poberem do februarja.” Ja, to je v ciklu mame Zemlje čas počitka. In avgust je mesec namenjen praznovanju življenja, praznovanju prve žetve, čas, ko se začne vdih mame Zemlje, ampak o tem bom v kakšnem drugem članku.

In da ne bo pomote, NE govorim o tem, da bi morali biti doma in delati. O ne. To kar je v tem času izjemnega pomena, pa naj bo to doma v bazenčku ali na peščeni plaži tropskega otočka je, da veš kam greš in da veš kaj potrebuješ. Da veš, kaj so tvoje srčne želje in da veš KAJ naj to gorivo, ta izjemno potentna energija, ki prihaja s Siriusa podpre. Vedeti moraš kdo si in zakaj si tukaj. Zapisati si moraš to in v teh dneh, ko se bo energija s polno luno, s SIriusovim vzhodom in energijo Leva potencirala, to resnično začutiti v sebi. Dopustiti moraš, da to steče skozi tebe in da se v sebi vsedeš na ta val in dopustiš, da te ta emocija, ta čustvena energija pelje.

Čas v katerem se nahajamo je brez primere. Izjemen je in pomembno je, da prepoznaš kaj je tisto, kar te navdihuje, kaj so tvoje srčne potrebe, tvoje sanje, kaj je tisto, s čimer boš letos sedla na to desko in zadeskala po tem valu, ki se dviga. Pridobiva na moči in soočil nas bo … ju-hu…

Kot vedno pri deskanju na velikih valovih je to lahko vožnja tvojega življenja ali pa te potegne v centrifugo in ne veš kje je kaj. Ne veš kje je dno in kje gladina in vsako leto opazujem številne deskarje, ki jih tale poletni val podrsa po pesku. Seveda so tudi taki, ki val zamudijo, ker je bolj udobno biti na “varnem” in sploh ne gredo v vodo.

Velika večina ve, da je voda povezana z emocijami, pa me zanima, kako je kaj tvoje čustveno življenje v zadnjih tednih, mesecih, v zadnjem letu?

Ni potrebe, da mi odgovarjaš, raje si iskreno povej, kje se nahajaš, kajti samozavedanje je vedno prvi korak na poti navznoter. Točka A na GPS-u, kje se nahajam, ok, kam želim iti … narišemo pot.

Premik naprej vodi skozi notranjost. In ko se zavemo kje se nahajamo in kaj so naše potrebe je naslednji korak sprejemanje. Pot najprej vodi navznoter skozi prijanost s sabo, samozaupanje, samoizražanje, negovanje sebe in to, da znaš poskrbeti zase in nato iz Tebe v svet. Potrebno je sprejeti in se odpreti za svoje Darilo, da bi to, kdo si v resnici lahko delila s svetom. Kajti Svet čaka nate!

Prihaja čas Genija, čas notranjega Angela, čas Višjega Jaza, kakorkoli ga želite poimenovati. Uteleša se, išče pot vate, da bi se skozi tebe lahko izrazil v svetu.

Planeti na nebu nas soočajo s starimi “jajci”. Dvigajo se nerazčiščene stvari in v tem času je ena najpomembnejših stvari, da znamo biti ljubeče same s seboj. Vesolje te sooča s tem, kje potiskaš, delaš stvari na silo, kje zlorabljaš samo sebe, kje izdajaš samo sebe, kje se prevaraš, kje se skrivaš, kje zanikaš svojo avtentičnost, kje zavračaš dele sebe in se ločuješ sama od sebe.

To ni udoben čas, vsaj za večino ne, skrajno neudobno je.

Surov čas je, ker nas sooča s tem, kar nočemo videti, vedeti, slišati ali čutiti.

In v tem času je ni bolj pomembne stvari kot to, da si v toku. Kajti, ko si v toku, je to tako, kot bi deskala na valu. Včasih se val zlomi nate, včasih ga zamudiš, včasih pa te sname z vala tvoja neiskrenost in pretvarjanje, ko hočeš ustreči nekomu, ugajati in se želiš prilagoditi drugim, da bi bil sprejeta, pa te val potegne vase in te povala po pesku. Takrat se ti lahko zgodi, da hlastaš za zrakom, da imaš usta polna peska in ničesar ne vidiš, vendar te slej ko prej izpljune ven in imaš možnost ujeti naslednji val.

Ampak drage moje tale val, ki prihaja je tako velik, da močno odsvetujem, da ga zamudite. Še bolj odsvetujem neiskrenost in pretvarjanje, ki bi vas utegnili potegniti pod tale val, ker bo pristanek v centrifugi lahko usoden.

Skratka, pripravi svojo desko. Gremo deskat na najveličasnejšem valu našega življenja.

Če si gledala film o velikem valu, ne spomnim se točnega naslova, vem le, da obstaja plaža, kjer deskarji sveta lovijo največje valove na svetu. 25.7. se bomo povzpeli na enega od njih. Nahajamo se na plaži življenja in čakamo velike valove. Tri-štiri-zdaj … si pripravljena!?

In seveda ob tej priliki ne bo odveč, če obnovimo navodila za deskarje, ki so več kot le navodila za deskanje, so navodila za vse, ki deskamo v tem velikem oceanu, ki mu pravimo življenje. Poglej onkraj besed in beri med vrsticami.

1. Strast je zakon

Najboljši deskarji ne zgubljajo časa s posedanjem na plaži v pogovorih o deskanju. Oni ljubijo vodo in so tam zunaj, na morju in čakajo na val. Popolnoma so predani deskanju s telesom, umom in duhom. Nekateri imajo na odbijačih svojih konjičkov nalepke z napisom “Strast je zakon.”

2. Brez izziva, ni talenta

Najboljši deskarji se nenehno priganjajo do limitov, preizkušajo nove gibe in lovijo večje valove, daljšo ježo in več kontrole. To pa pomeni več tveganja, nenehno izzivanje samega sebe in tistih okoli sebe in izpopolnjevanje vseh v procesu.

3. Pričakuj, da te bo odplaknilo z deske

Deskarji vedo, da se to, da te odplakne, zgodi dva do trikrat bolj pogosto, kot res odlična ježa. Osnovna ideja je, da se učiš iz tistih izkušenj, ko te je odplaknilo z deske in se zavedaš dejstva, da če igraš varno igro ne napreduješ.

4. Nikoli ne obrni hrbta Oceanu

Negotovost in nepredvidljivost spremembe sta točno takšna, kot tista, povezana z valovi oceana. Deskarji spoštujejo “tiste” valove in jih nikoli ne jemljejo kot samoumevne. Tudi najboljši svetovni deskarji se lahko utopijo ali jih poje morski pes, če niso zelo pozorni. Zato bodi pozorna, bodi budna. Samozavedanje je ključno!

5. Vedno opazuj horizont

Četudi je val, ki prihaja res ogromen in ti lahko nudi res dobro ježo na valu, bodi pozorna na to, kaj prihaja za njim. Sprememba lahko prinese val, ki ti bo nudil ježo življenja ali pa te bo poslal navzdol, da se razletiš v pesku.

6. Premakni se, preden premakne tebe

Da ujameš val, se moraš začeti premikati preden le-ta pride do tebe. Če čakaš predolgo časa, te bo prehitel in te pustil v centrifugi.

7. Nikoli ne deskaj sama

Deskarji vedo, da je pomembno imeti varovanje in podporo, če se zgodi kaj hujšega. Oni vedo, da z združevanjem moči, znanja in sredstev z drugimi lahko dobijo največ iz svoje strasti.

Torej soustvarjajmo. Sodelujmo.
Čas je, da se povežemo in deskamo skupaj.

Bodi ljubezen. Živi jo.
Bodi sprememba. Živi jo.
Bodi kar si. Živi sebe.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Življenje je priložnost…

, 2 komentarja

Življenje je edinstvena priložnost za to, da ga resnično zaživimo ali zgolj životarimo. Izbira je v vsakem primeru tvoja. Življenje je priložnost, da živiš, kot ti želiš.

Skoraj štiri desetletja sem preživela kot so hoteli drugi, v ugajanju in prilagajanju, kot so to od mene pričakovali drugi. Bolj specifično, kot sem mislila, da od mene pričakujejo drugi. In nato sem se prebudila. Prebudila sem se v zavedanje, da nisem srečna.

Prebudila sem se v zavedanje, da izčrpavam sebe na račun drugih. Da se razdajam, zato, da bi si zaslužila, da je zame poskrbljeno. Vedno znova sem se ujela v priprošnji “nekomu” tam zgoraj, zunaj mene, naj vendar poskrbi zame. “Bogu/Vesolju” sem naročala, kaj želim imeti, kot bi bilo vse skupaj en velik jedilnik iz katerega si naročiš to, kar bi jedel. Vedno znova sem upala, da bom dobila, kar potrebujem, brez, da bi čisto zares vedela, kaj je tisto, kar potrebujem.

Popolnoma me je streznilo spoznanje, da izčrpavam sebe, ugajam in se prilagajam, da si zaslužim, da obstajam.

Verjela sem, da si moram svoj obstoj zaslužiti.

Trdo delo, garanje, mučenje in trpljenje so bili moji načini, s katerimi sem si zaslužila svoj obstoj.

Upravičiti sem morala svoj obstoj vsak dan znova. In životarila sem v pričakovanju, da bo zame poskrbljeno.

Se prepoznaš? Ti je znano?

Kaj lahko narediš, ko nekaj takega prepoznaš v sebi? Na voljo imaš dve izbiri, lahko to potlačiš, zanikaš in se delaš, da to ne obstja, da se to ne tiče tebe, da je to nekaj, kar nima nobene zveze s teboj. Pravzaprav imaš v svetu avtomatičnega reagiranja na izbiro zanikanje, status quo, ko si kot noj z glavo v pesku in se delaš, da se to ne tiče tebe. Lahko se s tem boriš bolj ali manj neuspešno ali pa bežiš od tega. V svetu avtomatike si v boju, na begu ali v zanikanju. Druga izbira je, da se s tem spogledaš, da si priznaš to, kar vidiš, da to sprejmeš v sebi in objameš, ter izbereš zase drugače.

Življenje ti v čisto vsakem trenutku daje priložnost za izbiro… boš živela ali životarila. Izbira je v vsakem primeru zgolj in samo tvoja. In vsaka izbira je popolnoma legitimna. Nobena ni prava ali napačna, le da vsaka drugače vpliva na kvaliteto tvojega življenja.

Leta sem životarila. Leta sem verjela, da mi ni dovoljeno, da poskrbim zase, da moram živeti v služenju drugim in se razdajati. Danes mi je kristalno jasno, da sem “služenje” interpretirala, kot je to ustrezalo mojemu takratnemu mišljenju.  Verjela sem, da služenje pomeni, da narediš nekaj za nekoga… podnapisi v moji podzavesti so velevali, da to naredim na račun sebe. In seveda za podnapise nisem vedela.

Poskrbeti zase je ena velikih nejasnih, občutljivih področij v življenju številnih žensk, s katerimi prihajam v stik. Toliko svojega življenja smo pripravljene dati drugim v upanju, da bodo poskrbeli za nas. In še posebej v partnerstvu, vedno znova delamo stvari za moškega, tudi tiste, ki jih ne bi, v upanju, da bo za nas poskrbljeno. Vedno znova vzamemo sebi, da damo drugim, zanemarjamo sebe in svoje potrebe in smo na splošno mnenja, da je poskrbeti zase sebično. Želimo biti plemenite in se razdajamo, dokler ne pridemo do magične prelomnice 40, kjer se vse v notranjosti upre.

Ne. Ne grem se več.

To so besede številnih žensk, ki se ustavijo, pogosto pritisnejo na zavoro do konca, le da ugotovijo, da ne vedo, kako naprej.

Ko ugotoviš, da ti to ni všeč in se tega ne greš več, kako naprej? Številne ženske z menoj delijo: “Taja, vem, da tako, kot sem delala do sedaj, ne gre več. Vem, da me izčrpava, vem, da zanemarjam sebe. Ampak kaj zdaj? Kako naprej?”

Da bi naša ženska duša prevzela krmilo našega življenja, se moramo vzljubiti. Naučiti se moramo, kako ljubiti sebe – v celoti. Ljubezen je gorivo,  ki poganja življenje in kreacijo. Izbrati moraš, da ljubiš sebe, brezpogojno. Eden od pomembnih aspektov ljubezni do sebe je to, da poskrbiš zase, da najprej poskrbiš zase. Kajti le, ko je zate poskrbljeno, lahko poskrbiš za druge.

Takrat, ko si izčrpana, izmučena, prekurjena, izgorela, lahko deliš le to, kar je v tebi. Zato je najpomembnejša veščina sodobne ženske, da poskrbi zase. In tukaj se oglasijo notranji glasovi, ki pravijo, da si ne zaslužiš, da ni prav, da si sebična in pogosto jim podležemo.

Izziv je brez dvoma v em, da ti glasovi nikoli ne potihnejo. Modrost je v tem, kako se z njimi soočiti. Odnos je tisti, ki je tukaj ključen. Vzpostaviti je potrebno odnos s temi deli v sebi.

Leta sem poskušala s tem, da sem jih zanikala, da sem jih zatirala, jih kritizirala, se delala, da ne obstajajo, da so nevidni in vendar so bili še vedno z mano, v meni, prisotni. Rezanje, sekanje, zanikanje, so me le še bolj ranili. Dokler jim nisem pogledala v oči in dojela, moji so, lahko jih zavračam ali sprejmem. In drugi izjemno pomemben aspekt ljubezni do sebe je samosprejemanje.

Izkušnje so me vodile v spoznanje kako potovati skozi življenje v milosti in na popoln način. Tako, da ljubiš sebe. In svoje izkušnje na tem popotovanju, bom s teboj delila brezplačno v 13 dneh brezplačnega izziva Ljubi Sebe!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Mi smo tisti…

, 0 Comments

Hopi starešine sporočajo:

Mi smo tisti, ki jih čakamo!
Ljudem ste rekli, da je to Enajsta ura.
Sedaj pojdite nazaj in jim povejte, da je to ta Ura.

In da je nekaj stvari, o katerih je potrebno razmisliti:
Kje živiš?
Kaj delaš?
Kakšni so tvoji odnosi?
Si v pravi zvezi?
Kje je tvoja voda?

Spoznaj svoj vrt
Čas je, da izraziš svojo Resnico.
Ustvari svojo skupnost. Bodite dobri drug z drugim. In ne iščite zunaj sebe vodje.
To bi lahko bil dober čas!

Tam je reka, ki teče zelo hitro. Je tako hitra in mogočna, da bodo ljudje, ki jih bo strah. In oni, ki jih bo strah, se bodo poskušali držati obale. Občutili bodo, kot da bi jih raztrgalo na koščke in močno bodo trpeli.

Vedi, da ima reka cilj. Starešinei pravijo, da se moramo spustiti z obale in se odriniti v sredino reke. Imej oči odprte in drži glavo nad gladino. Poglej kdo je tukaj s teboj in praznuj.

V tem času v zgodivini, ne bomo ničesar jemali osebno. Še najmanj pa nas same. Kajti v trenutku, ko to naredimo, se naša duhovna rast in popotovanje ustavita.

Čas osamljenega volka je mimo. Zberite se,  povežite se skupaj!
Znebite se besede “boj” iz svojega vedenja in besednega zaklada.
Vse, kar delamo sedaj, mora biti narejeno na svet način in v praznovanju.

Mi smo tisti, na katere čakamo!

—The Elders Oraibi

Arizona Hopi Nation

Se v tvojem življenju dogaja čustveno prebujenje?

, , 0 Comments

Pri ženski se na prehodu v 30. leta zgodi čustveno prebujenje, kar običajno pomeni velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju Sebe in svojega mesta v svetu.

Prehod v 30-ta se običajno začne z nezadovoljstvom, ki kaže na pomembno dejstvo, da je ženska prerasla življenje, ki ga je živela skozi 20-ta leta.

Pogosto je premik povezan s pobegom iz okoliščin, v katerih se je ženska znašla, kar velikokrat vodi do drastičnih sprememb v življenju ženske kot so ločitev, selitev, zamenjava okolja ali prijateljic, sprememba zaposlitve.

Lahko bi rekla, da se zgodi pomembno preoblikovanje prioritet v življenju ženske.
Značilno je rastoče zavedanje, da ženska želi več od življenja.
Intenzivno nezadovoljstvo s trenutnimi okoliščinami pa žensko prebudi v zavedanje, da je čustveno bitje in ima čustvene potrebe.

Okoli 30-tega leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da ženska začuti sebe, spozna sebe in prepozna namen svojega življenja.

Ženska v 20-tih je voljna, da se prilagaja in ugaja.
V svojih najstniških letih je oblikovala osebnost, ki zdaj vodi njeno življenje.
Najprej je bila deležna udomačevanja v domačem okolju skozi vzgojo, nato so jo oblikovali vplivi v šoli.
Sledilo je iskanje službe in partnerja, ustvarjanje družine.
Ženska v tem času živi po pravilih družbe, se podreja družbenim normam in nosi masko persone, ki jo je oblikovala.

V času med 28.-35.letom ženska začne prepoznavati, da je ujeta. Ujetost v kalup življenja, ki ga ustvarila, jo duši.
Začuti intenzivno željo po osvoboditvi, željo po tem, da bi bila to kar je – resnična, avtentična, Ženska.

V pogovorih, ki jih imam z ženskami pridemo do tega, kako frustrirajoče je spoznanje, da je tvoje “popolno” življenje, ki si ga ustvarila nekaj, kar te ne osrečuje.

Pogosto ljudje v njeni okolici preprosto ne morejo razumeti, kaj ji manjka, saj ima vendar vse; dom, družino, moža, službo.

In čustveno prebujenje v ženski ustvari silen kaos.

Vendar mu v sodobna družba ne posveča pozornosti in se le-ta zato zavleče v 40-ta leta, ko temu lahko damo nalepko kriza srednjih let.

Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki, je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre in ne glede na vse tvoje dosežke.
Ob tem večina žensk čuti izjemne občutke krivde, kar poskušajo pri sebi omiliti s tem, da se primerjajo z ženskami, ki jim gre slabše od njih.

Pogosto ženska v tem obdobju sama sebe prepričuje, češ kaj se pritožuješ, saj ti gre vendar vse krasno.

Vendar se tukaj ženska ne more preslepiti ali pregovoriti ven iz dejstva, da je prerasla življenje, ki ga je živela do sedaj.

Izvorna esenca ženske se želi izraziti in to povzroča občutek izgubljenosti, zmedenosti in notranje praznine. Pričakovanja okolice in družbe so kar naenkrat brez pomena.
Želiš si nekaj drugega, pa ti ni čisto jasno kaj.

Bolj, ko je bila tvoja Bit zanikana in potisnjena na stran v tvojem življenju, bolj je ta prehod in z njim preoblikovanje tvojega življenja drastično. In če se temu še upiraš z vsemi štirimi, je prehod v srednja leta lahko resnično boleč.

Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi.
Navajena sem bila ugoditi drugim in spoznavanje s svojimi potrebami je bilo neudobno.
V tem času sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, je, da razumemo, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje v telesu.

Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutiš sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začneš spuščati v domeno svoje lastne individualnosti, se spuščaš v svojo notranjo temo.

Kriza ti omogoči preobrazbo.
Kriza pomeni točko preobrata.
Je čas bolečine, nevarnosti in hkrati velika priložnost.

Stres, ki spremlja osebno krizo žensko potisne v rast, v notranji razcvet, ki terja globoke vpoglede vase, soočenje s težavami, čiščenje starega in preseganje načinov, ki so nezadostni ali omejujoči.

Zgolj branje knjig ali občasno “delo na sebi”, vikend seminarji, duhovnost kot hobi enostavno ne zadoščajo, ko se premakneš skozi svojo osebno krizo.

Čustveno prebujenje običajno pospremi zavedanje, da te kariera ne izpolnjuje več, izguba službe, boleče partnerstvo, srce parajoča ločitev, težka zakonska kriza, želja po poroki pri samskih ali težave z zanositvijo… vsaka ženska ima čisto svoj skupek okoliščin, ki jo pripreljejo na rob, kjer se zgodi prebujenje, vpogled v svoje življenje, kjer ženska lahko vidi koščke sebe in jih poveže v Celoto na čisto nov način.

Kaj so štiri najbolj modre stvari, na katere bodi pozorna, ko se znajdeš v procesu čustvenega prebujenja?

1. Upočasnitev. Pomembno je, da se ustaviš in se začutiš. Dokler si v hitenju, v norem tempu vsakdana se ne moreš začutiti. Pogosto je naglica in prezaposlenost obrambni mehanizem s katerim si onemogočamo prebujenje. Zato se ustavi, začuti sebe. Začuti kje se nahajaš in kaj se ti dogaja.

2. Dopuščanje. Dopusti si, da si kjer si in da si kakršna si. Sprejmi to kdo si in bodi s tem zadovoljna. Zgolj skozi dopuščanje lahko dosežeš lahkotnost bivanja, obstoja. Večina stisk, frustracij in nezadovoljstva izhaja iz kontrole in nadzora situacij, ljudi in življenja.

3. Hvaležnost. Prepoznaj svojo edinstvenost, posebnost in neponovljivost. Bodi hvaleža za vse kar si, kar imaš in kar lahko delaš. Začni s sposobnostjo, da vidiš, slišiš, se dotikaš. Prepoznaj obilje stvari, za katere si lahko hvaležna.

4. Opazovanje. Samo bodi, brez presojanja, obsojanja, kritiziranja ali primerjanja z drugimi. Drugi ljudje so drugi ljudje. Nikoli ne moreš vedeti kaj je prav zanje, ker nisi v njihovih čevljih. Opazuj sebe, svoje občutke, dogajanje v svoji notranjosti. In ko prepoznaš, kaj čutiš v sebi se vprašaj; Kako je lahko še boljše?

Začne se s tem, da si prisotna sama s seboj in da začutiš sebe in to kje se nahajaš.
Povedati si moraš resnico in radikalna iskrenost je ključnega pomena za premik skozi ta tunel v katerem se znajdeš.
Orodja za premik skozi proces prebujenja delim v druženju Prebujenje in vabim te, da se mi pridružiš v potovanju nazaj k Sebi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš. Prebujenje se zgodi, ko te življenje izzove, da opustiš svojo obrambno naravnanost, odložiš ščite, podreš zidove okoli svojega srca, izoliranost in osredotočenost zgolj na preživetje. Ko se oglasi tvoja Duša, ki si želi v polnosti živeti, izkušati, se širiti in se izražati. Gre za klic tvoje Biti, tvoja izvorne esence, tvojega sebstva, da bi se vrnila nazaj k sebi, nazaj domov. Prebujenje je klic k integraciji in edini namen je združevanje v Celoto, ki ti si. In skozi ta proces moraš znati navigirati, da ne izgubiš stika s seboj. In vem, kako ti lahko v tem procesu povezovanja in integracije, da vzljubiš sebe in ustvariš ljubezenski odnos s seboj, pomagam. Več o druženju si lahko prebereš na spletni strani >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

O paradižnikih in vitezih…

, 0 Comments

Zgodba je banalna in na trenutke smešna in vendar ni. Nekdo nam je ukradel paradižnike, iz hladilnika v kampu. Bila sem jezna in prizadeta in ko sem se sama pri sebi razburjala zaradi paradižnikov, sem izgubila vso veselje, da bi pripravila večerjo, ki sem jo obljubila. Ko so moji prišli s sprehoda, sem razložila situacijo in razpredala naprej… kako sem jezna in ker ne vem kako stvar rešiti, komu se pritožiti, običajno stvar potlačim, zamerim in da je moj princip, da potem ne grem več tja, kjer se mi je kaj takega zgodilo. Moj dragi me je nekaj časa poslušal, gledal in nato vprašal: “Kaj pa če bi se drugi radi vrnili na to isto mesto?” In moj odgovor je kar zletel iz mene: “Potem boste šli pa sami!”

Odveč je razlagati, da sem s tem odgovorom pri njemu pritisnila na znane tipke, vendar sem ob vsem skupaj dojela nekaj izjemno pomembnega – moj nevidni otrok se boji posmehovanja. In ko smo temo razvijali naprej in je moja hči predlagala, da si to zapišem in razrešim pri sebi, je moj dragi prišel na brilijantno idejo – da moram k receptorki in njej povedati kaj se je zgodilo. Ob tem se je vse v meni uprlo, da ne, takega ponižanja pa že ne. Taka banalnost, kot je nekaj paradižnikov, pa že ne bo zabavala celega kampa. Ampak, je šel z mano, za moralno podporo in ker sem se obotavljala pred vrati recepcije, je vzel stvar v svoje roke in situacijo razložil on. In kot je napovedal, mi je odleglo, čeprav so se ob zgodbi v nemščini zabavali vsi v baru. Na koncu so ugotovili, da je šola, ki je v kuhinji, kjer je bil postavljen hladilnik, iz katerega so izginili paradižniki, pripravljala svoje obroke, očitno ob tem, ko so pospravljali svojo hrano, ko so zapuščali kamp, s sabo zapakirala še naše paradižnike. Ok, dobila sem odgovor, jeza je popustila, ostala pa je pomembna lekcija.

Čisto vsak dan, vsak trenutek našega vsakdana, smo izzvani. Izzvani so naši notranji deli, ki nikoli niso do konca pomirjeni, nikoli nikamor ne gredo in nikoli se jih ne “rešimo”. Moj nevidni otrok se še vedno kdaj čuti izdanega, pa čeprav zaradi paradižnikov, ki so zanj v načrtu, da preseneti najdražje s super večerjo, ki jo zna pripraviti samo magični otrok z vso svojo iskrivostjo, igrivostjo in čarovnijo, igrali pomembno vlogo. Kako hitro se lahko popoln večer prevesi v najhujšo nočno moro, ve čisto vsak med nami. In pogosto zamudimo lekcijo učenja, zavedanja sebe, budnosti, ko se trudimo stvari prikriti v sebi in se delamo, da je vse super.

Sploh ženske smo umetnice v tem, da si lažemo in si mečemo pesek v oči, da smo super in da je vse ok. Sebe vedno nesemo s seboj in pomembno je, da poznaš sebe, svoje šibke in močne strani. Pomembno je, da si priznaš, kje te čevelj žuli in nevidni otrok, če je močan v naši notranji strukturi, v naši matrici, se noče izpostavljati in noče stvari reševati. Vendar ima na drugi strani perfekcionista, ki ga vedno znova opominja, da ni dovolj dober, da bi moral stvari narediti takole in ne takole. In pogosto smo zaradi tega zagrenjeni in predvsem grenimo življenja vseh okoli sebe.

In kaj imajo paradižniki z vitezi?

Preden me je moj dragi pregnal do recepcije, kjer so mi podali najverjetnejši scenarij, sem se razburjala nad skupino dvajsetih+ mladcev, ki so v kampu pripravljali žur. Prisegla bi, da so pojedli moj paradižnik, ker so v hladilniku hladili svoje pivo. No, ko so mi povedali scenarij s šolarji, ki je bil, roko na srce bolj verjeten, sem jih blagoslovila prvič, vendar sem ostala na preži, ker je na tone testosterona in na litre alkohola napovedovalo druge vrste težave.

In ko sem se ponoči zbudila zaradi galame, smejanja in aktivnosti, ki so jih napovedovali redki ženski vzdihi čez ograjo, sem ležala budna kot sova in z grozo v sebi opazovala bolečino oskrunjenosti ženstvenosti, ki se je dvigovala v meni. Kako ženske ne cenimo svoje ženstvenosti, kolikokrat se razprodamo, da bi ustregle. Seveda ne vem, kakšne so bile ideje tistih nekaj deklet, ki so bile del zabave, vem pa, kaj se je ob vsem skupaj dogajalo v meni. Sledila sem dednim linijam svojih prednic in opazovala posilstva, bolečino izdaje in zlorab, nasilno penetriranje in jok deklet ob tem, ko so v spolnosti doživljale vse prej kot užitek. Notranja rana, ki se je odprla z otrokom se je samo še zasolila z ustrežljivko in s spoznanjem kako prekleto ustrežljive smo ženske do “vitezov”. Arhetipsko so moški med 14 in do zgodnjih 30-tih (različno pri različnih moških) v vlogi vitezov, kjer je glavni moto življenja žur, zabava in akcija. In v tej fazi, se moramo ženske pogosto prilagoditi, če hočemo biti del njihove igre. Viteza ne zanima resno partnerstvo, on želi izkušati, se zabavati in se imeti fino. In v tej fazi pogosto ženske, ker ne razumemo njihovega razvojnega procesa izgubljamo stik s seboj, ker smo se tako voljne prilagoditi.

Pogosto se sprašujem, in tudi to noč ni bilo čisto nič drugače, če bi bilo kaj drugače v mojem življenju, če bi v fazi vitezov vedela, za kaj gre in se ne bi poskušala tako močno podrediti, da bi bila del igre. In ja, to noč sem spoznala kako močno še vedno moškim – vitezom zamerim to, da na žensko gledajo kot na spolni objekt. Objektivizacija je najmočnejša ravno v tej fazi vitezov. Kasneje se moški bolj zavedajo vrednosti ženske v svojem življenju.

Skratka … paradižniki in vitezi… zakaj sploh pišem o tem?

Ker za razliko od nekaterih, ki so mnenja, da je moje življenje idealno, želim podeliti, da je moje življenje daleč od idealnega. Jezi me zloraba žensk, zloraba deklet, še vedno slišim čisto preveč zgodb o posilstvih v družinah, o zlorabah otrok. V današnji “idealni” družbi, kjer kar naprej poslušam, kako je vse ok in kako se bo vse rešilo, še vedno ne govorimo resnice. Ljudje si niso voljni povedati resnice in se tolažijo z afirmacijami v stilu; Vse je v najlepšem redu. In vse kar je treba je, da greš v “real” lajf tam zunaj in vidiš, da se še vedno dogajajo krivice, da so zlorabe še vedno del vsakdana in da je morda sosed pravkar posilil svojo 5 letno hčerko. Kaj naredimo? NIČ.

Zakaj ne?

Ker si raje zatiskamo oči, se pregovorimo, da saj ni nič hudega, če nam je nekdo vzel “paradižnike”, saj to je pa samo x evrov in da zaradi tega pa res ne bomo delali scene. Ker nas je preveč strah, da bi se izpostavili, ker nas je preveč strah, da bi si povedali resnico, da je svet v katerem živimo daleč od idealnega, da smo zaj***** sceno in da smo mi tisti, ki jih čakamo. Da samo ti v sebi in jaz v sebi, lahko naredimo pozitivno spremembo, pa ne s tem, da se prepričujemo v nekaj, kar ni res. Ne z laganjem sebi in s prepričevanjem, da je vse ok, ker ni. Potrebno se je spogledati s seboj in s svojimi težnjami, da sodimo, kritiziramo in s prstom kažemo na druge. Potrebno si je povedati resnico.

Ja, boli me. Ja, težko mi je. Ja, jezna sem. In se nato pomiriti s seboj. Ne zanikati stvari, se boriti z njimi ali bežati od njih. Iti direktno noter, si povedati resnico in se pomiriti s tem, v sebi, namesto, da skušamo spremeniti svet okoli nas.

Svet okoli nas nam vedno znova servira točno tisto, kar potrebujemo. Duša ustvarja igrišče točno za preizkušnje, ki jih potrebujemo, da se prebudimo in da zaživimo svoj izvorni, dušni potencial. Tudi, ko bi si želeli raj na Zemlji (in ravno pred kratkim sem brala resnico o raju na Zemlji, o lepih belih plažah, turkiznem morju in številnih otrocih, ki beračijo, da preživijo), nas življenje sooča s tem, s čimer se moramo soočiti. Vprašanje je le ali si pripravljen-a?

Čisto zares?

Odpri oči. In začni živeti!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Ali izbiraš, da si Kraljica?

, 4 komentarji

Velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se v svojem življenju ukvarja z lastno vrednostjo. So ženske, ki vedo, kako dragocene so in vedo kako spoštovati sebe in druge, kako sebe postaviti na prvo mesto v svojem življenju. Rezultat tega je – da so srečne in zadovoljne. So pa tudi ženske, ki se nikoli ne naučijo, kako ceniti sebe, videti svojo vrednost in kako ljubiti sebe. Enostavno ne vidijo s svojimi očmi, ne razmišljajo s svojo glavo, ker se preveč prilagajajo drugim in sledijo temu, kar pravijo drugi. Rezultat je, da so nesrečne.

Skozi svoje dve desetletji dolgo raziskovanje sebe in opazovanje žensk, ki so prihajale na druženja sem opazila zanimivo klasifikacijo različnih nivojev zavedanja na katerih se ženske nahajajo; ženske-sužnje, ženske- služkinje, ženske- princese in ženske-kraljice. Govorim o arhetipski pokrajini ženske psihe, kjer ženske skozi razvoj in evolucijo v svoji notranjosti prehajamo skozi te štiri razvojne faze. In zelo iskrena bom, moje delo je posvečeno ženskam, ki so na prehodu iz princese v kraljico. Večina žensk, ki pride do mene, je prešla fazo sužnje, kjer so popolnoma podrejene ljudem, okoliščinam življenja, skratka zunanjemu svetu in ki so prešle fazo služkinje, fazo status quo, kjer je življenje sicer ok, vendar ni optimalno, kjer pravzaprav čutiš udobje in ravno zaradi tega udobja nisi voljna narediti koraka naprej. Glede na mojo terminologijo, ki si jo verjetno že slišala, so sužnje in služkinje v kleti, kajti ne vidijo svoje vrednosti in pustijo, da drugi hodijo po njih, eni temu pravijo ženska-predpražnik.

Princesa je tista, ki se temu upre in sebe da na piedestal. Vendar še vedno potrebuje zunanji svet, da ji pritrjuje in ji daje vrednost. Velika večina žensk ne želi biti del sužnje/služkinje, si želi biti princesa in sanja o tem, da bi bila nekoč kraljica. In s tem ni čisto nič narobe, pomembno je, da veš, kje se nahajaš. Samozavedanje je prvi in zelo pomemben korak na poti v srce, ki ga Kraljica zahteva od vsake ženske. Kajti Kraljica je del vsake ženske. Kraljica je del tvojega notranjega kraljestva in delo s Kraljico je izjemno močna in veličastna praksa. Stik z notranjo Kraljico ti daje moč, samozavest, sočutje in modrost, da vidiš ljudi in da jim lahko služiš kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

To kar je pomembno razumeti je, da v notranjem razcvetu ne moreš prehitevati, niti preskakovati stopnic. Vsaka od štirih stopenj žensko vodi skozi proces rasti in dozorevanja, spoznavanja sebe in ravno zato je tako pomembno, da veš, kje se nahajaš in tudi kaj želiš v svojem življenju. So ženske, ki se nikoli ne bodo premaknile čez stopnjo sužnje v svojem življenju in to je čisto ok, če so tako izbrale zase. Kajti vedeti moraš, vse je stvar tvoje izbire. In še eno stvar moram poudariti tukaj, čisto vsaka ženska ima v sebi Kraljico in si zasluži, je vredna tega, da živi kot Kraljica. Vendar ti tega nihče ne podari od zunaj, ti moraš to postati v sebi, od znotraj.

Dejstvo je, da smo družba, ki poveličuje princese. Mladim deklicam je na voljo veliko pravljic in zgodb o princesah, in večina se premakne skozi prve tri faze rasti. O tem, kako biti Kraljica pa ni prav veliko informacij na voljo. In pogosto me osupne, koliko odraslih princes me obkroža, ki so ujete v mentaliteti princese in si želijo svet na srebrnem krožniku. Ko sem sama osuplo spoznavala, kako pričakujem od svojega moškega/princa, da bo poskrbel zame in mi dal to, kar sem želela imeti in kako užaljena sem bila, ko me je ocenil za razvajeno, sem vedela, da mi to ni všeč, da bi želela stvari spremeniti, pa nisem vedela kako. Ko trčiš ob betonski zid in ti to, kar je za tabo, pot ki si jo prehodila ni všeč in se tja nočeš več vračati, ne veš pa kam naprej, pogosto potrebuješ nekoga, ki te vodi skozi neznano ozemlje.

In spet, zelo pomembno je, da sva na isti valovni dolžini, biti princesa ni nič slabega. Biti princesa ne pomeni, da je s tabo karkoli narobe. To ni nekaj, česar bi se morala sramovati. Gre za stopnje razvoja. To kar se mi zdi pomembno razumeti pa je, da če ne poznamo teh stopenj razvoja, takrat, ko sebe ne prepoznavamo kot Kraljice v 40 ali 50-tih letih naletimo na problem. Kraljice vladajo kraljestvu s svojimi Kralji. Kraljice prevzemajo odgovornost, ki je princese ne. Kraljice so trdne na svoji poziciji, Kraljica je stabilna, upravlja s svojo energijo.

Težava nastane, ker nam kot deklicam nihče ni povedal, kaj nas čaka. Težava nastane, ko te evolucijski proces v tvojem življenju porine do roba, ko bi morala prevzeti vladanje v svojem notranjem kraljestvu, pa ne veš kaj in kako. Ta premik iz princese v kraljico se pri ženski začne dogajati, ko se zgodi čustveno prebujenje, ko se fokus ženske iz vprašanj v stilu ‘Ali sem lepa?’ premakne v ‘Jaz sem lepa.’

Pa si poglejmo Kraljico bolj od blizu…

Kraljica se zaveda, da je kreatorka svoje lastne izkušnje. Kraljica sedi na svojem notranjem prestolu in ustvarja kraljestvo, na katerega je ponosna. Kraljica ve, kaj je potrebno narediti, ve kaj potrebuje in ve tudi komu lahko pove, kdo lahko to naredi zanjo. Kraljica zna deligirati stvari svojim podložnikom, ker jih pozna in ker ve, da ni upravičena do česarkoli. Zaveda se svoje človeškosti, zaveda se tega, da je od njene blaginje, od njene sposobnosti, da upravlja s svojo energijo odvisna blaginja celotnega kraljestva. Ve, da če bo vzela sebi, bo prikrajšala vse okoli sebe.

Kraljica ve, kdo je. Za razliko od princese, ki išče potrditev svoje vrednosti zunaj sebe, Kraljica pozna svojo vrednost. Njen pogled, je usmerjen vase in zaveda se tako svojih slabosti, kot svojih moči. Ve, kako upravljati s svojo energijo in se ne izogiba svojih šibkih točk. Ker jih pozna, točno ve, kje potrebuje pomoč in je voljna priznati, da ne zmore vsega sama, ter dopusti ljudem, da ji pomagajo. To so temeljni kamni njenega notranjega sveta.

Kraljica se zaveda, da življenje temelji na služenju, na tem, da si v služenju nekomu ( in potrebno je poznati razliko med suženjstvom in služenjem, med mučenico, ki se žrtvuje za druge in Kraljico, ki ve, kaj kdo potrebuje in je voljna sebe deliti z njimi). Kraljica ve, da je njena podpora Kralja dragocena. In ve, da je podpora vseh njenih podanikov ključnega pomena, za njen uspeh. Kraljica ve, da je to, da ljudem ponudi vrednost bistvenega pomena za dobrobit življenja. Kraljica ne manipulira in ne jemlje ljudem okoli sebe. Ker ne živi v pomanjkanju, enostavno nima potrebe po tekmovalnosti. Njena iskrena želja je, da bi vsi uspevali, kajti, ko uspevajo drugi, uspeva tudi sama.

Kraljica ne čaka na zeleno luč, na ugodne razmere, na to, da se bodo vse stvari poklopile in ne potrebuje zunanjega dovoljenja, da naredi, kar želi. Kraljica ne sprašuje drugih ali je dovoljeno, da je to kdo ona je in ima to, kar si sama želi. Sama sebi daje dovoljenje, da pove, kaj potrebuje in gre za tem, da to tudi dobi.

Kraljica pozna resnično lepoto in eleganco, ki vznikata iz globin njene Duše. Kraljica ve, da elegance ne moreš kupiti, da to ni nekaj, kar oblečeš nase ali kako se urediš. Ne gre za obleko ali za rodbino, gre za to, kako se počutiš kot ženska v sebi. In Kraljica ve, da to, kako se počuti v sebi, sije iz njene notranjosti v svet, kot magnetična moč in ponižna ljubeznivost.

Kraljica ni vsem na voljo. Kraljica zna upravljati s svojo energijo – modro. In kljub temu, da obožuje ljudi okoli sebe ve, da samo, če je ona radostna, srečna in zadovoljna, lahko deli sebe na najboljši možni način. Kraljica daje sebe na prvo mesto zato, ker ve, da je to edini način, da lahko deli z drugimi to, kar ima sama. Kraljica si ustvari svoj prostor, poskrbi za dovolj počitka in ve, da ne more biti vse za vsakogar. Zato zna deligirati in zna priporočati. Kraljica ne dela vsega sama.

Kraljica obožuje življenje. Kraljica ve, kaj potrebuje in kaj želi in poskrbi za to, da to tudi dobi. Pozna svoje želje in se ne sramuje tega. Kraljica nima praznine v sebi, ki bi jo morala polniti s stvarmi in zato nima potrebe po več stvari zaradi tega, da bi več imela. Vendar se zaveda svoje moči, da ustvarjanja. In pozna blagoslov blaginje s katerim osrečuje ljudi okoli sebe.

Kraljica ve, da so neuspehi in porazi del procesa. Kraljica pozna svojo naravo in ve, da je bitje procesov in ne projektov. Kraljica ve, da ustvarjanje kraljestva, v katerem želi živeti vključuje tveganja in poraze. Vendar si ne dopusti, da bi jo strah ustavil na njeni poti. Ker je Kraljica seznanjena in pozna svoj notranji del, ki sabotira stvari, ve, kako se s tem delom sebe pogovoriti, ko se saboter oglasi s svojimi dvomi in strahovi. Kraljica ne gre skozi svoje življenje kot buldožer. S tem, ko nameni pozornost tistim delom v njenem notranjem kraljestvu, ki potrebujejo njeno pozornost, jih zna pomiriti in vedno žanje uspehe. Poleg tega stvari ne vidi kot neuspehe, dokler ne neha poizkušati in Kraljica nikoli ne odneha. Saj poznate tisto o žarnici: »Našel sem le 10.000 načinov, ki ne delujejo.«

Kraljica ne potrebuje potrditve s strani drugih, da jim je všeč. Kraljica se ne trudi, da bi bila všečna, kot se trudi princesa. Skozi zgodovino poznamo primere Kraljic, iz katerih so se norčevali zaradi njihovih prepričanj. Ko Kraljica zagovarja nekaj, se ne bodo vsi strinjali z njo. Pomembno vprašanje, ki si ga moraš zastaviti je; Ali mi je popolnoma vseeno, kaj si mislijo drugi? Kraljici je popolnoma prav, da ima vsak svoje mnenje.

In zdaj bistveno vprašanje, katera vodi tvoje notranje kraljestvo princesa ali kraljica? Seveda sta obe del tvoje notranje pokrajine tvoje ženske psihe, vprašanje na katerega si moraš iskreno odgovoriti pa je; Katera vodi tvoj šov, igro tvojega življenja?

Objemi svojo notranjo princeso in izberi … kam?

Boš izbrala Kraljico ali ne?

In če v tem procesu potrebuješ vodstvo, te vabim na vikend druženje Dragulj Ženske, ki ti bo razkril tvoje notranje zaveznice, ki te bodo vodile na tej poti iz princese v Kraljico. Več informacij najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Poišči svoj dragulj

, 0 Comments

V svojem življenju gre vsaka ženska skozi pritiske, ki jo oblikujejo v njen edinstven in enkraten Dragulj. Ženske smo kot dragulji vseh velikosti in barv. Vsaka predstavlja edinstven, enkraten in neponovljiv Dragulj svetlobe.

Kar sem prepoznala skozi izkušnje je, da je Dragulj Ženske izčiščena esenca Ženske. Na notranji poti iskanja svojega dragulja, potujemo skozi arhetip princese na poti do kraljice. Princesa predstavlja energijo, ki je na poti h kraljici, a še ni tam. Ima moč, a je še ne zna uporabljati odgovorno. Joče, a ne na plemenit način. Ne zna se soočati s svojo bolečino in jo kreativno uporabljati. Uči se iz lastnih napak, je popustljiva, je lahkomiselna in se igra.
Kraljica pa je modra. Zaslužila si je svojo vedrost in sijaj, s tem ko je šla skozi vse svoje teste. Trpela je na poti in to jo je naredilo še lepšo. Dokazala je, da zna držati svoje kraljestvo skupaj. Postala je svoja vizija. Globoko neguje nekaj večjega kot je sama. Vlada z avtentično močjo. Kraljica obvlada igro življenja.
Ta rast iz princese v kraljico je radikalen proces, ki predstavlja spremembo v ključnih prepričanjih in vzorcih. Ženska mora sprejeti svojo strastno plat, dovoliti ljubezni iz svojega srca, dovoliti mora lepoti, da zasije iz nje.

Ko ženska spozna vse štiri aspekte dragulja, lahko stopi v Kraljico, ki predstavlja zlitje vseh štirih. Eden glavnih izzivov sodobne ženske je povezan s spoštovanjem in sprejemanjem same sebe, točno take kot je. Lastna vrednost in cenjenje sebe je pri številnih ženskah, ki jih srečujem šibka točka.Veliko lažje se spogledujemo s svojimi senčnimi aspekti in si prilaščamo senčne aspekte sebe, kot svetle, kar se mi včasih zdi izjemen paradoks človeštva. Veliko bolj se bojimo svetlobe kot teme in veliko raje se zadržujemo v peklu, kot v nebesih. Res je fascinantna človeška narava, čeprav mi da slutiti, da je ogromno tega povezano z našo udomačenostjo.

Arhetipsko gledano je tretja čakra povezana s spoštovanjem sebe in v prehodu iz enega nivoja zavesti na drugega moramo resnično preseči stare navade in rutine, če želimo narediti prehod v srce. In ta iniciacija prehoda v 3. čakro, je iniciacija v puberteti. Pri 14 letih, ko zapustimo domeno 2. čakre in imamo možnost, da se premaknemo na naslednji nivo zavesti je pred nami iniciacija iz otroka v mladega odraslega, ki s seboj prinaša zavedanje, da moramo odkriti svoj notranji dragulj v sebi, najti svoje talente in sposobnosti in začeti služiti širši skupnosti s tem, kar najraje počnemo, kar je res naše in v čemer maksimalno uživamo.

To kaj se običajno zgodi na tem prehodu je… ne poznam vaše zgodbe, vendar zgodba mnogih govori o zatiranju sebe, skrivanju svojih talentov, o sramu, osramočenosti, neodobravanju, nesprejetosti, o nespoštovanju, nezaupanju, necenjenju sebe. Številne ženske gredo tukaj v svojo sivo miško in se začnejo skrivati pred svetom. In ko sem se takole pogovarjala s prijateljico, ki mi je pripovedovala svojo zgodbo, mi je vseskozi prihajalo v ospredje naslednje; nihče te ne more zlorabiti bolj, kot zlorabljaš samo sebe. V trenutku, ko ta nekdo stopi čez tvojo mejo, do katere zlorabljaš sebe, in s tem prepoznaš zlorabo drugih, odkorakaš stran. Nihče te ne more ceniti bolj kot ceniš sama sebe, nihče te ne more spoštovati bolj, kot spoštuješ samo sebe in vedno si ceno postaviš tako visoko, kot ceniš sebe.Res fascinantno področje.

In kaj se zgodi, ko nismo iniciirani zavestno, s pričo, ki potrdi naš prehod? Pogosto nas iniciira življenje in ker ne vemo, da gre za iniciacijo, smo zelo nesrečni in žalostni, ko nam razpade življenje. In ker smo pozabili na cikle rasti in umiranja ter ponovnega rojstva, nas je strah sprememb.

Tako ženske zapademo v samouničevanje skozi depresije, odvisnosti in odnose, ki nam le odslikavajo naše samouničevalne težnje znotraj nas. Moški pa gredo v nasilje navzven, nasilje do drugih, pa naj bo fizično, psihično, čustveno ali mentalno.

Zato poglej globoko vase. Izkoplji svoj notranji dragulj in začni delati to, za kar si se rodila, kar si kot duša izbrala, da boš počela. Delaj to strastno, z navdušenjem in v služenju drugim, namesto zase. Soustvarjanje in sodelovanje, povezovanje so tiste kvalitete, ki jih moramo usvojiti. Zavihaj rokave in bodi to kar si. Ni treba ničesar narediti, samo bodi, kar ste. Saj vem, nad tem se velika večina žensk burno razburja, kaj pomeni samo Biti.

Na druženju čez vikend bomo govorile točno o tem. Pridruži se mi na Dragulju Ženske. Več o druženju tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja

Si princesa ali Kraljica svojega notranjega kraljestva?

, 3 komentarji

Odraščala sem obdana s pravljicami, ki so vsaka po svoje opevale princese. Ja, nekje globoko v sebi, čisto po tiho, sem si želela, da bi bila tudi sama princeska. Še posebej, ker so princese vedno na koncu našle svojega princa. In leta sem se šalila na račun princa na belem konju. Priznam, ko sem spoznala kako se v življenju osebnostno razvija moški, me je zvilo. To je bilo še eno od tistih področij cinizma, ki se je izkazalo za ključno, če želiš resnično razumeti svoje odnose z moškimi. Vendar bom o tem ob kakšni drugi priložnosti. Danes bi želela s teboj podeliti, da je pred nami eden tistih ključni prehodov v letu, ko ima vsaka ženska priložnost, da v sebi izbere Kraljico.

Polna luna v kozorogu 2.7.2015 napoveduje, zelo zanimivo, povratek Kraljice. V Starseed astrology članku (ki ga najdeš na povezavi tukaj) lahko preberemo, da os 9° Kozoroga in 9° Raka prinaša celotno preteklost v sedanji trenutek, v življenje tukaj in zdaj, s posebnim poudarkom na določenih ženskih legendah kot so Kleopatra, Nefertari, Joan of Arc, Marija Magdalena in bolj sodobne kot je bila princesa Diana. To kar je izjemno zanimivo, če pogledamo to specifično os je, da s seboj brez dvoma prinaša neke vrste revolucijo. Negovanje sebe, svoje notranje ženske in povezovanje s skupnostjo enako mislečih žensk je v tem času izjemno blagodejno. Zakaj?

Ker je to polna luna, ki predstavlja kozmični portal, v alkimiji poznan kot “Bazen Kreacije.” Ta portal obsega kolektivni genetski bazen in polna luna v Kozorogu bo imela poseben vpliv na kvaliteto našega genetskega skladišča. Konec koncev je Kozorog tisti arhetip, ki s svojim vplivom deluje na prihodnjih 7 generacij. In Rak na drugi strani je zaščitnik družine in Doma. Polna luna, ki je pred vrati, bo na površje prinesla družinske slabosti, s katerimi se bo potrebno spogledati, si jih priznati in jih objeti. Konec julija vstopamo skozi Siriusov portal, ki je bil tradicionalno v Egiptu čas, ko so ženske praznovale svojo kraljevskost in veličastnost Biti.

Kot vedno, intuitivno sledim navdihom in vse kar lahko rečem je, da nam Saturn, ki je retrograden v Škorpijonu ni prav v nobeno pomoč, prej nasprotno, z velikim veseljem bo pripomogel k temu, da se bomo primorani soočili s senčnimi deli v sebi. In zanimivo bo opazovati moške, ker se arhetip njihove moškosti sooča s karmično vsebino, v katero mnogi niso voljni pogledati, vendar bo tokratna polna luna prinesla na površje marsikaj. Sama rada rečem, da se moški odzivajo na ženske v svojem življenju. In če je ženska v življenju moškega še vedno na ravni princese, bo moški po vsej verjetnosti še vedno pod vplivom svoje mame.

Vsaka ženska na določeni točki v svojem življenju pride v stik z delom v svoji notranjosti, ki ga arhetipsko imenujemo Kraljica. Kraljica je arhetip, ki vlada svojemu notranjemu kraljestvu. To, da izbereš in postaneš Kraljica svojega notranjega sveta je izbira, ki ni sama-po-sebi-umevna. Ne glede na to, kako romantično se sliši, je izbira, da odložiš tiaro in začneš nositi svojo nevidno krono zadovoljstva nekaj, kar zahteva zrelost. Potrebno je opustiti reagiranje na okolico in občutek, da si žrtev, ki ju zelo dobro pooseblja drugi arhetip v ženski notranjosti, ki ga imenujemo princesa. Kraljica prevzema polno odgovornost za svoje življenje in se zaveda, da je kreatorka svojega notranjega kraljestva.

In to, da si v svojem življenju vstopila v arhetip Kraljice ni nobeno zagotovilo, da si nalogo opravila do konca. Vsak trenutek lahko zdrsneš nazaj v energijo princeske, ki se pritožuje, tarna, si prizadeva, da bi jo vsi imeli radi in potrebuje dovoljenja s strani zunanjega sveta, da naredi, kar želi. To, da se vrneš nazaj v arhetip princese je tvoja izbira 24/7, vsak trenutek znova. Notranja princeska je v vsaki ženski in to, kar sama imenujem Prebujenje, je povezano s spoznanjem, da v kolikor ostaneš, kjer si, to v tvojem življenju povzroča vedno več kaosa in drame. Verjemi, govorim iz prve roke, ker sem sama zamižala najprej na eno oko in potem na obe, ko sem bila prvič soočena s tem, da se bo treba premakniti onkraj pričakovanja, da me bo v življenju nekdo reševal. In roko na srce, tukaj namišljeni princ na belem konju, ki ga čakaš, zelo prav pride.

Poglejmo arhetip princese bolj od blizu.

Princesa čaka na princa na belem konju in želi, da jo reši. Pa naj to pomeni pričakovanje, da jo bo moški osrečil, ali da bo zanjo naredil čisto vse na svetu. Ženska, ki je v svoji princeski upa, da jo bo moški rešil pred njo samo. To se močno kaže v pričakovanju, ki ga ženske pogosto gojimo do svojega moškega, da bo on točno vedel, kaj potrebujem v svojem življenju in bo poskrbel, da bom to tudi dobila, brez da bi sama jasno vedela, kaj si želim. V moji glavi je bilo trdno usidrano prepričanje, da če me ljubi, potem VE, kaj potrebujem bolj od mene same. Danes brez dvoma lahko z vso gotovostjo pritrdim dejstvu, da sem bila razvajena princeska, ki je upala, da bo princ poskrbel za njene potrebe od financ, udobja, varnosti, kariere (leta sem si skrivoma želela, da bi imela skupno podjetje in skupen posel), razvedrila in zabave (saj poznaš tisto prepričanje, da morava vse delati skupaj, ker je to izraz ljubezni). Ko mi je razvajenost pred leti očital moj mož, sem bila užaljena na kubik, ne samo na kvadrat. In o tem sem se na blogu že razpisala.

Princesa vedno znova čaka na dovoljenje, preden lahko naredi, kar želi. In priznam, tole je bilo eno tistih področij, ki me je spravljalo ob pamet. V času, ko sem bila jaz tista, ki je k hiši prinašala več denarja, kupovala stvari in plačevala račune, sem se vedno znova znašla v situaciji, ko sem moža spraševala za dovoljenje, če si s svojim denarjem lahko kupim nekaj, kar sem si želela. Noro. In šele, ko sem dojela razliko med princeso in kraljico sem dojela, kaj sem čisto zares počela. Prosila sem ga za dovoljenje, da živim življenje, ki sem si ga želela. In to delajo številne ženske.

Princesa potrebuje moškega, da ji pritrdi in ji pove, kako lepa je, kako izjemna je. Princesa je odvisna od mnenja svojega moškega. Princesa potrebuje pozornost, na tone pozornosti. In ne le s strani svojega moškega, tudi s strani prijateljic ali s strani svoje družine. Če te potrditve nima, enostavno ne vidi lastne vrednosti. Potrditev zunanjega sveta jo osreči, zaradi nje je vzhičena, omamljena in brez nje, se njen notranji svet potopi v temo. Pravzaprav gre za odvisnost od mnenja zunanjega sveta.

In seveda se v življenju princese vse vrti okoli nje. Ne razmišlja o tem, niti se ne zaveda, kako to, kar počne, vpliva na ljudi okoli nje. Ženska, ki je princesa, se ne zaveda, da se moški odziva nanjo in priznam, kriva sem toliko, kot sem dolga in široka. Moški so bili leta krivi za številne stvari, za katere nisem bila voljna prevzeti odgovornosti. Kajti princeska je center sveta in kot sem že rekla, se vse suče okoli nje. In ko princeska postane mama ter ostane princeska, tekmuje za pozornost s svojimi otroci. Verjetno mi ni treba v podrobnosti, kako je to videti…

Eno najbolj presenetljivih odkritij zame osebno, je bilo brez dvoma dejstvo, da za princeso nič ni dovolj. Princesa živi v strahu, da se bo njen notranji vodnjak presušil, da bo enostavno zmanjkalo vode. Zato pogosto gleda na življenje okoli sebe skozi primerjanje in tekmovalnost. Lepša je, bolj uspešna, pametnejša od xyz. Princesa si vedno najde nekoga, s komer se lahko primerja v svojem svetu nezadostnosti in njen najhujši strah, ki jo razjeda od znotraj je brez dvoma, da ni dovolj dobra.

Značilno za princeso je, da je videti razvajena, ker se osredotoča na to, česar nima, namesto na vse, s čimer jo je življenje obdarilo in blagoslovilo. Princesa brez dvoma izkuša pomanjkanje hvaležnosti. Ne ceni vložka ljudi in njihovih prizadevanj in zato princesa, v kolikor ni voljna vstopiti v vlogo Kraljice takrat, ko njen moški vstopi v vlogo Kralja, ostane sama. Moški zapusti žensko, za katero oceni, da je ne more osrečiti, ne glede na vse, kar je poizkusil. In ker princesa običajno ne vidi prizadevanj njenega “praktično” naravnanega moškega (za katerega je menjava gum na njenem avtu izraz ljubezni do nje) in se ne zaveda, da moški VSE dela za žensko, moškemu ne zna izraziti hvaležnosti, spoštovanja in vrednosti, ki jo ima zanjo.

Ker princesa obožuje, da je oboževana, se bo kolikor je to mogoče poskušala izogniti temu, da bi se osmešila. In to žensko, ki je v vlogi princese v njenem življenju omejuje na številnih področjih. Princesa ne tvega. Izogiba se situacijam, v katerih bi bila primorana v rast, ker bi to lahko vključevalo neuspeh. In zato je pogosto ženska v svojem življenju primorana, da se premakne onkraj tega nivoja na katerem se nahaja. Za številne ženske je premik v Kraljico nekaj, v kar jo prisili bolezen, razpad odnosa, ločitev, izguba službe. Šele izguba zunanje varnosti in vira pozornosti ter oboževanja žensko pogosto prisili v premik ali Prebujenje, kot sem to poimenovala sama.

Te zanima kaj pomeni, da bi Kraljica svojega življenja? Ostani v stiku z mano, tukaj sledi nadaljevanje …

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Najsrečnejša ženska na svetu

1 Comment

Leta 2010 sem imela vizija. Če bi vsaka ženska postala najsrečnejša ženska na svetu, bi čez noč lahko spremenile svet. Dotaknilo se me je. Zelo.

In po prvem navdušenju me je zadelo kot strela z jasnega… kako ženskam dopovedati, da je tako enostavno? Danes, 5,5 let kasneje lahko mirne duše rečem, da me enako frustrira dejstvo, da to, da bi bile srečne, velike večine žensk sploh ne zanima.

Sama pa dnevno dobivam potrditve, sploh z moške strani, da je vse, za kar si moški prizadeva, vsaj na začetku odnosa, ker mnogi kasneje obupajo in dvignejo roke v zrak, da bi osrečil svojo žensko. Ženska je navdih moškemu. Ženska osmisli njegov dan. Moški vse, kar počne, počne za žensko in ženske tega sploh ne opazimo, ker imamo ogromno dela s tem, da se pritožujemo nad tem kakšni moški niso.

Vsak moški ve povedati, da ko je ženska srečna in zadovoljna, so vsi okoli nje srečni in zadovoljni. Moški to vedo.

Ženska je tista, ki se ne zaveda vpliva, ki ga ima na svet okoli sebe. In moje delo od leta 2010 je usmerjeno v to, da ženskam pomagam prepoznati, ozavestiti in utelesiti svojo dragocenost, svojo edinstvenost in svojo vrednost kot Ženska. Da ženska prepozna vpliv, ki ga ima na svojo okolico in iz ljudi okoli sebe, predvsem moških, izvabi najboljše.

Najbolj presenetljiva ugotovitev zadnjih 5,5, let kar aktivno delam z ženskami je, da velika večina žensk meni, da si tega, da bi bila srečna in zadovoljna, ne zasluži. Seveda si nekje globoko v sebi to želimo, vendar v resnici ni veliko žensk, ki si to dovolijo živeti. Ko sem vabila na brezplačna druženja na temo najsrečnejše ženske, sem dobila celo povratna sporočila žensk, ki so mi pisale, da se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi bile najsrečnejše ženske, ker imajo bolj pomembne stvari v svojem življenju, s katerimi se ukvarjajo.

Iskreno … kaj bi lahko bilo bolj pomembno od tega, da si srečna in zadovoljna?

Ženska je tista, ki obvlada energijsko-čustveno realnost, me ženske smo tiste, ki obvladamo čustva in če ima kdo vpliv na okolico je to ženska s svojim razpoloženjem. Če je ženska srečna in zadovoljna, so vsi okoli nje srečni in zadovoljni. In če je ženska sitna in nesrečna… no verjetno poznaš tovrstne situacije in ne potrebuješ nazornih opisov. Ženska določa kakšna bo klima doma, pa ne le doma. Si v zadnjem času prišla v trgovino ali v lokal, ali pa v zdravstveni dom in teje sprejela nasmejana, prijazna ženska, ki tije s svojim nalezljivim nasmehom in dobro voljo polepšala dan? Razvedrila te je in njena dobra volja te je dvignila iz tvojih skrbi. In ta občutek sreče in zadovoljstva te je spremljal še čez cel dan? Ali ni res, da se radi vračamo tja, kjer so, kot radi rečemo “ljudje” prijazni?

Ženska je tista, ki ustvarja prostor, ženska obvlada to, da naredi Dom. Ženska naredi prostor privlačen, topel, prijeten, domač. In to je energijsko-čustvena razsežnost, ki je za žensko nekaj popolnoma naravnega. O tem, da je ženska kot svetilka, ki razsvetli prostor sem že pisala in ravno njeno zadovoljstvo in sreča najsvetleje sijeta iz nje. In ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni. Vsak, ki vstopi v njen prostor začuti ta vpliv, to energijo in to ga navdihne, da se v svojem razpoloženju dvigne in da prevzame to energijsko frekvenco, se naravna nanjo v sebi.

Včeraj sem bila v lokalu. Predstavljaj si z menoj… Vstopiš v lokal, kjer je ženska sitna, nerazpoložena in kljub temu, da je sama mnenja, da to uspešno skriva in da tega nihče ne vidi, je to očitno v njenih gibih, v energiji, kako se obrača do ljudi in govori z njimi. Izbira v tistem trenutku je vedno, ali to vpliva na tvojo energijo in pogosto se ljudje sploh ne zavedamo, kako nam lahko eno tako srečanje uniči dan. Če je ženska nesrečna je praktično nemogoče, da bi bil njen mož srečen, da ne govorim o otrocih. Zakaj? Ker ženska prostor, ki ga ustvarja, ustvarja iz te svoje frekvence, kjer se nahaja. in iz svoje nesrečnosti kreira energijo Doma. In temu ne moreš ubežati.

Si v zadnjem času srečala res zadovoljnega moškega? Stavim, da mu je ženska v njegovem življenju razsvetlila dan s svojo svetlobo. Najbolj žalostno je, da ni nujno, da je bila to njegova žena. Sama bi si resnično želela, da bi do spoznanj, ki jih imam zdaj prišla pred 20 leti, kajti moje zakonsko življenje bi bilo sila drugačno, če bi stvari, ki jih vem danes, vedela na začetku najine zveze.

Čustva so energija v gibanju. Ne moreš je uničiti, zatreti, ji ubežati, giblje se in v svoji notranjosti jo usmerjamo in ji določamo “okus”, kot temu pravim sama. Upravljanje s svojo energijo je ena bistvenih veščin, ki jo sodobna ženska enostavno mora usvojiti. Kajti če želimo spremeniti svet, ga lahko le od znotraj navzven. Me izbiramo.

Če je moški aspekt tisti, ki si prizadeva za svobodo, je ženski aspekt v vsakem od nas tisti, ki si prizadeva za zadovoljstvo, radost in srečo. In ženske to radost in izpolnjenost pogosto najdemo v medsebojnih odnosih. Vendar te nihče zunaj tebe ne more osrečiti, osrečiš lahko le sama sebe, kajti dokler iščeš srečo v zunanjem svetu in pričakuješ, da ti jo bo nekdo dal, v resnici ne upravljaš s svojo energijo. Svojo moč daješ zunanjim stvarem in ljudem na voljo, da upravljajo s tabo. In skrajni čas je, da vzamemo to lekcijo in začnemo kreirati zavestno, izbirati zavestno, iz sebe.

Ko si najsrečnejša ženska v svojem svetu, so vsi okoli tebe srečni. Takrat imaš izjemen vpliv na ljudi okoli tebe, kajti vsi si prizadevajo za to, da so v tvoji družbi najboljša verzija samega sebe. Ko si ti najboljša Ti, si zgled ljudem okoli sebe.

In če imaš otroke, je tvoja sreča tvoja prva prioriteta, kajti ni je bolj dragocene stvari, ki jo lahko podariš svojim otrokom, kot je srečna mati. Joj, kako upam, da bi mamice to dojele, kajti svoje otroke vzgajamo s svojim zgledom in če se razdajamo in žrtvujemo za svoje otroke jih naučimo, kako se morajo žrtvovati in razdajati za druge in ne to, kako poskrbeti zase. Če hočemo ustvariti mir in srečo in ljubezen v zunanjem svetu, moramo začeti s seboj. In ženska, prosim, spomni se kako mogočen je tvoj vpliv. Srčno upam, da se ženske prebudimo in to zelo kmalu, v to razumevanje, da smo me tiste, ki ustvarjamo svet v katerem živimo.

In dokler je naša perspektiva, to kar vidimo in govorimo; da smo nemočne, nesrečne, pomanjšane, zlorabljene, je tak tudi svet v katerem živimo. Dokler smo ženske v sebi do sebe zaničevalne, se zasmehujemo, kritiziramo, ponižujemo, sodimo, razsojamo kje nismo dobre in kaj vse je narobe z nami, se kaznujemo, s tem vplivamo na globalno energijo tam zunaj.

Notranji svet v katerem živimo vedno vpliva na zunanji svet, ki ga soustvarjamo skupaj. Moška esenca obvlada fizično raven, tam so ponavadi moški najmočnejši. Moški lahko v fizičnem svetu dvignejo večjo težo, lahko se stepejo, lahko poškudujejo fizično, vendar v čustveno-energijski realnosti, ki je domena ženske esence, moški niso močni. Vsak moški ve povedati, da, ko pride njegova ženska domov, vsa sitna in našpičena, da je dejansko to zanj tako, kot bi imela bodice. In te bodice bolijo. Ne glede na to, kako si ženske takrat, ko smo slabe volje želimo, da bi nas moški objeli, je realnost taka, da jih naše bodice bolijo in zato se umaknejo in nočejo biti v naši družbi, ker to boli.

In ker ženske hitro zamerimo in ker pričakujemo, da bi nas moški morali osrečiti, moškim zamerimo, ker so tako “brezskrbni” in jim ni mar za nas in našo srečo. Nihče nam ni povedal, da smo za svojo srečo odgovorne same. In potem mi ženske na predavanjih rečejo:”Ja zakaj pa potem rabimo moške? Saj potem jih pa ne rabimo?” Hja no, ne glede na to, da sem bila pred leti tudi sama podobnega mnenja, danes zelo glasno povem, da so moški najboljša stvar, ki se nam je zgodila. Ker moški je tisti, ki zna žensko osrečiti še bolj. Ko je ženska srečna in zadovoljna in moški čuti to in ga to polni in osrečuje bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi žensko osrečil še bolj. Ključen element je komunikacija, kajti to kar morate ženske narediti je, da kot prvo osrečite sebe, to je prvi pogoj, nato pa morate povedati kaj si želite, kaj potrebujete. Moški obožujejo ženske, ki vedo, kaj potrebujejo in to tudi povedo? Ne verjamete? Zakaj mislite, da je toliko ljubic v življenju uspešnih moških? Vprašajte se, kaj je arhetipsko ljubica? Ženska, ki ceni sebe, pozna lastno vrednost, je srečna in zadovoljna, kar imajo moški izjemno radi in vedno mu pove kaj potrebuje. In to tudi dobi.

Aaahhh. Seveda slišim vse tiste ženske, ki imamo dom in otroke in službo in tisoč obveznosti na svojih seznamih, kako se pritožujemo, jaz vključena, da se razumemo, kako ne moremo igrati še ljubice? Res ne? Lahko. To je zgolj in samo stvar naše izbire. Stvar prioritet v našem življenju.

Ko enkrat izkusiš to opojnost in sladkost tega, kaj pomeni oboževanje moškega za žensko, je to kot droga, ki te vedno znova napolni, neguje te, izpolni te. Darilo, ki ga imamo v sebi, da ga delimo s svetom, čaka, da ga odkrijemo in delimo. Ura teče, čas hitro teče zadnja leta in še hitreje bo šlo. Kako želite preživeti preostanek svojega življenja? Kot najsrečnejša ženska na svetu? Ali kot nepomembna, nesrečna, zagrenjena mučenica, ki se žrtvuje za druge in je nihče ne upošteva? Kajti to je samo in izključno vaša izbira.

Me smo tiste, ki ustvarjamo srečno ali nesrečno žensko v sebi. Kaj izbiraš zase? In ko izbereš je ključ v tem, kakšne so tvoje dnevne akcije in izbire, da to svojo izbiro vedno znova potrjuješ, kajti izbira ni enkratna, izbiraš 24/7, vsak trenutek.

In nihče ni rekel, da je lahko. Vendar se izplača. Izjemno je, dragoceno je, neprecenljivo.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Še en članek na to temo iz preteklosti …

 

Zmorem sama!

0 Comments

Pogosto naletim na ženske, ki mi ponosno povedo, kot sem včasih tudi sama ponosno zatrjevala in to tudi povedala svojemu možu; da moškega sploh ne potrebuje. Priznam, kriva sem toliko kot sem dolga in široka. In še danes obžalujem, da sem bila tako arogantna, da sem to mirne duše povedala svojemu možu. Danes vem, kako zelo sem prizadela njegov ponos. In vendar, takrat nisem znala drugače. Mnoge sodobne ženske s katerimi se srečujem mi po tem, ko se malo bolj spoznamo zaupajo, da imajo močno potrebo po tem, da se dokažejo, da zmorejo same.

Osebno sem mnenja, da je čas, da se ženske zavemo, da smo pravzaprav bolj moške od moških samih.
V želji po enakopravnosti smo se ženske zelo izmojstrile v tem, da znamo in zmoremo vse same. Pravzaprav znamo stvari narediti še bolje od moških, vendar običajno veliko prepozno spoznamo kako drago nas stane, da svojemu moškemu ne dovolimo, da bi poskrbel za nas. 
Ko moškega v njegovi želji, da ti pomaga, zavrneš, moški enostavno ne poskusi več. Zakaj bi? Bolečina, ki jo izkusi ob tem, ko nisi voljna sprejeti je nekaj, česar ne želi več izkušati. Poleg tega pa je narava moškega še vedno zelo podobna starodavnemu lovcu, ki po tem, ko je izkusil, da ga je žival brcnila, ne hodi več tako blizu nje.

Mislim, da je čas, da ženske opustimo vlogo SuperŽenske, ki zmore vse sama in se odpremo za podporo na najboljši možni način. Gre za energijski premik v paradigmi, kjer opustimo svojo potrebo po tem, da dokažemo moškim v svojem življenju, da zmoremo same.

In vprašanje je, ali lahko spustite svojo močno, neodvisno žensko v svojem odnosu in si dopustite, da sprejmete?

Resnica je, da ne zmoremo vsega same. Če se mi pokvari računalnik ali mi zmanjka prostora na disku, sem pogosto mrzla in pojma nimam, kaj naj naredim. Moj dragi mi rad reče, da tudi sam veliko stvari reši bolj po “goli sreči” kot da bi res vedel kaj počne in vendar on vsaj ve kam pogledati in kaj poizkusiti. Jaz sem popolnoma blond in to zdaj tudi povem. Povem, ko rabim pomoč in tega ne jemljem kot znamenje šibkosti.
Nehala sem dokazovati, da zmorem sama in tega ne jemljem več kot znak svoje vrednosti.Včasih sem svojo vrednost merila po tem, koliko zmorem sama in vedno znova sem spoznavala, da nisem dovolj. Nikoli ni bilo dovolj. Jaz enostavno nisem bila dovolj.

Cenjenje sebe je ena največjih preizkušenj v življenju ženske. Sploh, če si želite imeti močnega, možatega moškega v svojem življenju, boste morale postati sprejemljive in bolj ženstvene. Kajti nasprotja se privlačijo. Energija ženstvenosti je odprta, sprejemljiva, prostorna, saj omogoči moškemu, da ima svoj prostor v vašem življenju.

Odnos je kot posoda, ki drži oba partnerja. Ko se zaljubita, je naboj, ki ga vsak prinese v odnos tisti, ki ga ta posoda drži. Naboj zaljubljenosti drži nekje do 3 leta, odvisno od tega, kako negujeta odnos. Vendar, ko se naboj porabi, običajno partnerja to zaznata, kot trenutek za razhod.

Ključ je v tem, da oba negujeta odnos in zato je potrebno odkriti, kaj so skupne vrednote odnosa, kaj je tisto, kar polni to skupno posodo odnosa. Ko sem skupaj s svojim dragim naredila vajo, v povezavi z vrednotami odnosa, se nisem zavedala, kako globoko bom dregnila. Teme, ki sva jih odprla so me presenetile in razkrile ogromno o obeh. Dojela sem, kako pomembno je vedeti, katere skupne točke želita podpirati, kajti le tako se lahko v povezavi s tem tudi dogovorita, kako bosta našla in skupaj preživljala čas. Kajti skupaj preživeti čas je ena tistih aktivnosti, ki najbolj polni posodo odnosa.

Brez dvoma gre za sodelovanje in soustvarjanje. Vendar je ključnega pomena, da razumemo, kako drugačen je naš pogled na odnos, da bi lahko resnično negovali odnos vsak na svoj unikatno edinstven način.

Sama sem še vedno mnenja, da je najpomembnejša stvar, za dolgoročno gledano uspešen in predvsem harmoničen odnos, medsebojno razumevanje različnosti. Pomembno je, da vemo, kako različni smo, kajti ženske še vedno gledamo na moške, kot da so taki kot ženske, samo da je videz drugačen in obratno. Dejstvo pa je, da smo genetsko gledano, če se ozremo nazaj k svojim prednikom ženske tiste, ki v sebi še vedno v genih skrivamo nabiralko in moški svojega lovca. Sama rada poudarjam, da je umetnost ženstvenosti, da moškemu nikoli ne dovoliš, da te kot trofejo postavi v svojo vitrino, da si v svoji ženstvenosti raznolika. Kajti kljub temu, da večina moških priznava (in ko mi je to povedal moj bivši fant, sem bila zelo prizadeta, pravzaprav mu leta nisem mogla odpustiti), da si želijo več žensk, to v realnosti lahko pomeni, da vso to raznolikost lahko predstavi ena sama ženska. Konec koncev smo kot vreme, vedno znova drugačne.

Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja je povzetek tega, kar sem v letih raziskovanja razlik med spoloma odkrila in to tudi dala v prakso. Več o tem, kako se mi lahko pridružiš na druženju pa na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

«< 37 38 39 40 41 >»