Ali ubijaš ljubezen v odnosu z moškim s kritiko in prezirom?

Taja Partnerstvo 0 Comments

Statistika pravi, da je v letu 2012 zakonsko zvezo sklenilo 7.057 parov in v tem letu se je razvezalo 2.509 zakonskih zvez. Med tistimi, ki so se razvezale v letu 2012, se jih je skoraj polovica (49,5 %) razvezala po več kot 15 letih trajanja zakonske zveze.

Ena od mojih strasti je brez dvoma intimna bližina, povezanost. Rada rečem, da sem v poslu povezanosti, medsebojnih odnosov. In zato me tovrstna statistika vedno znova zmrazi in zbega hkrati. Konec koncev velika večina v odnose vstopajo srečni in zaljubljeni. Kaj delamo tako zelo narobe, da se stvari ne odvijejo v smeri in na način, kot smo si zamislile? To je seveda čisto tipično žensko vprašanje; Kaj je narobe z menoj? Dejstvo, ki je bilo dolgo časa skrito pred menoj je, da smo ženske zunanje motivirane. Kaj to v praksi pomeni? Ženski možgani so marinirani v estrogenu, hormonu, ki povzroči, da imamo pregled nad celim prostorom, da nam je pomembna povezanost, da vedno znova pregledujemo svojo okolico in iščemo povezanost z ljudmi v svojem okolju… tako kot wi-fi. Saj poznaš tisto šalo, da so moški kot Bluetooth, če si blizu je povezan s tabo, če pa nisi v bližini pa takoj išče druge povezave. Ženske pa so kot Wi-fi,  vidijo vse najdene naprave, povežejo pa se samo z najmočnejšim.

Povezanost čutimo kot toplino, ljubečnost, nežnost. Povezanost ustvari klimo zaupanja in intimne bližine. Ljudje nenehno skušamo ustvariti stik in želimo začutiti, da se oseba na drugi strani odzove. Pomembno je, da prepoznamo povabilo k povezanosti v partnerstvu. Pogosto se mi je zgodilo v mojem življenju, ko me je moj dragi povabil k pogovoru o tako nenavadnih stvareh kot so ptiči, ki jih je videl, medtem, ko je bil na biciklu ali srnah ob poti. V tistem trenutku sem vedno imela izbiro ali se povežem ali ignoriram. Pogosto sem izbrala ignoranco in ker se nisem zavedala, da se moški odzivajo na žensko, sem ustvarila distanco, ločenost, odtujenost.

Odziv ali neodziv na povabilo razkrije zdravje odnosa. Gottman, ki zadnjih 40 let raziskuje partnerske odnose pravi, da s 94% natančnostjo lahko napove kateri pari bodo po 6 letih še vedno skupaj, srečni in zadovoljni in kateri se bodo razšli ali pa bodo skupaj vendar nesrečni in odtujeni drug od drugega.

Resnica je, da je največ odvisno od prijaznosti in velikodušnosti. Moje osebno spoznanje je prišlo v obliki prebujenja v dejstvo, da nas prezir, kritika in sovražnost, ki jih ženske pogosto gojimo do moških, vedno drago stane. Stane nas povezanosti, bližine, intimnosti, ljubeče pozornosti, po kateri ženske tako zelo hrepenimo. Če iščemo napake pri moškemu… in ko se spomnim sebe, s kakšno samopomembnostjo in užitkom sem včasih podelila vse kar je narobe v najinem odnosu, če se spomnim lastnega pritoževanja nad tem, da si moj dragi ne vzame časa zase, kako sem udrihala po njem, ko je šel na bicikl ali je gledal televizijo, ker enostavno nisem razumela razlik med nama in kaj to zanj naredi, mi je še vedno slabo …. bomo napake brez dvoma vedno tudi našle. Vendar usmerjenost na napake, ki jih dela partner vodi v kritiko, prezir in zagrenjenost. Brez dvoma iskanje napak ne prinaša zadovoljstva in povezanosti, po kateri ženske hrepenimo v partnerstvu.

Sama še vedno obžalujem vse tiste trenutke, ki mi jih je namenil moj moški in sem jih porabila za pritoževanje, kritiko in odkrit prezir. Prezir je največji razdiralec odnosov in danes se sploh ne čudim, zakaj sem se leta 2009 znašla na robu prepada.

Sodobna ženska in mednje sem se ponosno prištevala tudi sama, imamo neskončne sezname opravil. Ker ne znamo biti prijazne in ljubeznive s svojimi moškimi, ker pogosto ne vidimo njihove velikodušnosti, vsega, kar so pripravljeni narediti za nas in predvsem, ker hočemo dokazati, da zmoremo same, na koncu resnično delamo vedno več stvari same, ob tem pa se pritožujemo, da nam moški nič ne pomagajo.

Kaj če se moški samo odzivajo na nas?

Kaj če smo si vse skupaj zakuhale same?

Ženske imamo edinstveno sposobnost, da svoje okolje pregledujemo in da vidimo vse, kar je potrebno narediti. Tako nenehno dodajamo opravila na svoje neskončne sezname. Vendar ne gre zgolj za skeniranje okolice. Pogosto pregledujemo svoje partnerje in iščemo stvari, ki so napačne, nezadostne, kakšni niso in kakšni bi morali biti. Ženske si pogosto zastavimo, da bomo spremenile moškega, namesto da bi ga sprejele in spoštovale takega kot je.

Žal drži, da je prezir, hladna umaknjenost, ignoriranje partnerja, neodzivnost na njegova povabila k pogovoru in nehvaležnost za vse stvari, ki jih naredi, najpogostejši vzrok, da moški odhajajo iz razmerij. Moški mi vedno znova povedo nekaj na to temo; Nisem je mogel osrečiti, ni mi dovolila, da poskrbim zanjo in zato sem se umaknil, naredil sem prostor za nekoga, ki jo bo lahko osrečil. Ženske se ne zavedamo, kako pogosto ubijemo ljubezen v odnosu s kritiko in prezirom. Poniževanje in manjvrednost, ki ju izkazujemo se nam vedno maščujeta, saj me ne dobimo tega, kar si želimo.

Ko sem nedavno delila z ženskami, kako pomembna je prijaznost v odnosu z moškim, je ena od udeleženk druženja protestno odkorakala iz dvorane. Ženske se ne zavedamo, kako same ustvarjamo situacije, ki so za nas boleče in same sebi pljuvamo v lastno skledo. Prijaznost je lastnost, ki napoveduje uspešnost in stabilnost v partnerstvu. Prijaznost daje partnerju občutek sprejetosti, razumljenosti in ljubljenosti. Prijaznost je kot mišica, ki jo je potrebno trenirati.

Brez dvoma ni enostavno, ko si utrujena, v stresu ali rešuješ nujno pomembno zadevo, biti še prijazna. Vendar imamo vedno na izbiro ali se povežemo, ali se odtujimo in ločimo. Zanemarjanje povezanosti ustvarja jezo in jeza vodi v zamero, ta pa v zagrenjenost tistega, ki se počuti ignoriranega. Prijaznost ne pomeni pocukranosti in večne pozitivnosti. Prijaznost ne pomeni, da se nikoli ne razjezimo, da ne izrazimo žalosti ali razočaranja. Vendar brez dvoma prijaznost močno vpliva na način, kako izrazimo svojo jezo ali bolečino. To, da poveš, kako se počutiš in da podeliš kaj je tisto, kar te je prizadelo ali razočaralo brez obtoževanja ali prelaganja krivde, prelaganja odgovornosti na nasprotno stran, je ključnega pomena.

Prijaznost je prvi ključ za stabilno in harmonično partnerstvo. Kako podeliti svoje potrebe s partnerjem in kako biti prijazna tudi med sporom pa so teme, ki jih bom podelila z udeleženkami druženja Koda: Moški

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Vojna med spoloma…

Taja Partnerstvo 3 komentarji

Junij je eden najbolj popularnih mesecev za poroke in prejšnji vikend sem opazovala poroko na plaži v Strunjanu. Velika večina parov stopa v zakon z zavezo odnosu, ki naj bi trajal do konca skupnih dni v prijateljstvu, radosti in ljubezni. Realnost pa je žal takšna, da velika večina zakonov razpade ali pa se partnerstvo zaključi v zagrenjenosti in nefunkcionalnosti. Od vseh parov, ki se poročijo, samo trije od desetih ostanejo v zdravem in srečnem partnerstvu.

V čem tiči skrivnost?

Resnica je, da moški ne razume ženske in ženska ne razume moškega. Bolj, ko se poglabljam v razlikovanje med moško in žensko naravo, bolj sem osupla ob tem, kar odkrivam. Ženske smo mnenja, da so moški taki kot me, le da so videti drugače, skratka poraščene ženske. In moški so mnenja, da smo ženske takšne kot oni, le da smo videti drugače, smo bolj pomehkuženi, čustveni moški.

Vendar v resnici pojma nimamo koga imamo na drugi strani, še manj, kaj mu je pomembno in kako deluje. Z mojim dragim sva imela globok pogovor na temo razlik, ker nisem razumela kako to, da me ne zaščiti v določenih situacijah. To kar se je razkrilo me je pripeljalo do solz, ko sem odkrila kako napačno predstavo o moških sem imela.

Vnaprej se opravičujem vsem tistim, ki vas moti, da posplošujem. V kolikor ste prepričani, da to za vas ne velja, prenehajte z branjem.

Moški so bitja časti. Dolgo časa nisem razumela kaj to pomeni, potem mi je moj dragi razložil, da se moški vedno odloči na začetku ali bo šel v boj ali ne. In običajno, ko ženska moškega zvleče v spor, moški častno odkoraka iz prostora. To, da moški zapusti prostor je zanj častno dejanje. Ženske smo pogosto mnenja, da je strahopetec, ker je pobegnil s prizorišča. Poglejmo pod površje; eno od pogosto uporabljenih orožij proti moškemu je kritika ali prezir, ki ga ženska zna uporabiti tako zelo prefinjeno, da se moški sploh ne zaveda v kaj vstopa, dokler ni že zelo globoko v obtoževanju, češ kakšen da je ali ni, da ne ve kako se odzvati. Ženske kastriramo moške skozi uporabo kritike. Vzamemo jim moč in mislimo, da se bodo, če jih bomo kritizirale, spremenili. To kar kritika naredi moškemu je, da v njem aktivira agresijo, razjezi ga. Moški se zaradi kritike ne bo spremenil. Jezi ga, da je ženska tako kratkovidna, da misli, da ga bo s kritiko spremenila.

Zakaj ženske poskušamo skozi kritiko spremeniti moške? Ker to deluje z drugo žensko. In ker smo prepričane, da so moški taki kot ženske (se spomniš poraščene ženske) bomo z njimi delale tako, kot delamo z drugimi ženskami. Ker smo ženske zunanje motivirane, to pomeni, da nam je mnenje drugih ljudi izjemno pomembno. Če nas nekdo kritizira, si to vzamemo k srcu in to poskušamo spremeniti. Ženska se spremeni zaradi kritike ljudi, ki so ji blizu.

Ker pa moški ni poraščena ženska, se na kritiko odzove zelo drugače kot ženska. V njemu vzbudi jezo in agresijo in ker je moški častno bitje, ker ženske, ki jo ljubi, ne želi poškodovati, se umakne. Ženske pa, ker ne poznamo moške narave, umik moškega vidimo kot pobeg in smo mnenja, da smo zmagale v tem boju, ki se sploh ni razvil.

Moški v boj vstopajo s kodeksom časti, kar pomeni, da ne dreza tigra, če se ni pripravljen boriti z njim. Moški so po naravi lovci in vedo, kako pomembno je, da ne drezaš tja, kjer ne želiš spopada. Moj dragi mi je razložil pravila bojevanja, ki segajo daleč nazaj skozi zgodovino. Če ti moški vrže rokavico in te izzove v boj, je tvoja izbira ali rokavico pobereš in greš v boj ali pa rokavico pustiš ležati na tleh in odkorakaš stran.

Ženske o tovrstnih dogovorih kar se bojevanja tiče očitno nimamo pojma, še manj pa se nam sanja kaj je kodeks časti in zato pogosto moškemu vržemo rokovico in ga, ker je ne pobere še naprej napadamo, mu pogosto zarijemo nož v hrbet, v tem, ko se obrne in odkoraka stran. Ko se ženske vmešamo v boj med dvema moškima, pogosto ženska pobere rokavico in nato pričakuje od svojega moškega, da jo bo branil. Ženska užali drugega moškega, ga kritizira in napada in ko se mu dvigne nivo testosterona in postane zadeva nevarna, pogosto ženska začuti nevarnost in zbeži, ter pričakuje od svojega moškega, da jo bo zaščitil. Moj dragi pravi, da se sploh ne zavedamo, da bo on kot moški sicer šel v boj in naredil svoje, da pa zamera, ker si ga potisnila v boj, ki ga ni izbral sam ostaja in zastruplja partnerstvo.

Največja težava pri celotni zgodbi je v tem, da se ženska sploh ne zaveda, kaj je naredila. Ko sem skozi njegove oči pogledala nazaj skozi najino zgodbo sem zakoj dojela, kje sem ga “usrala” na polno in začutila sem solze v očeh, ko sem spoznala, kako nespoštljivo sem ravnala, ter kako nisem razumela svojega moškega v situaciji.

Dojela sem, kako velika večina žensk pojma nima, kdo so moški v resnici in kako netimo vojno med nami, ker enostavno ne razumemo kako moški delujejo. moški so častna bitja. Za svoje boje imajo kodeks časti, ki se ga držijo. Ženske pojma nimamo kaj je to kodeks časti. Delujemo po impulzu, reagiramo. Ko smo napadene, hočemo, da nas moški zaščitijo in branijo. In se ne zavedamo, kako pogosto smo me tiste, ki v odnosu napademo moškega in potem pričakujemo od njega, da nas bo zaščitil.

Ko kritiziraš moškega, si do njega prezirljiva, cinična ali pa zavijaš z očmi, ga kastriraš. Zakaj bi moški želel zaščititi nekoga, ki ga tako globoko in vedno znova, brez zavedanja, kaj čisto zares počne, prizadane. In to počnemo vpričo njihovih prijateljev, sodelavcev, znancev. Velika večina žensk uživa v tem, ko poniža moškega, ko mu vzame moč…. in to gledam povsod, v trgovini, v vrsti, ko čakam na blagajni se žena vsaja na moža kakšen idiot je, ker je spet vzel riž v plastični vrečni namesto v papirnati škatli. In namesto, da bi mu to povedala pri policah na prijazen način, počaka na blagajno, ko ga lahko pred vsemi poniža. Ali pa v lokalu, ko ženska pusti moškemu, da naroči zanjo in se potem pritožuje, ker ji ni naročil prave pijače. Ali pa fant, ki je priskočil na pomoč ženski z paketi v rokah in ga je gladko zavrnila, da bo zmogla sama. Spomnim se sebe, kako pogosto sem zavračala pomoč s strani moškega in dokazovala, da zmorem sama. Spomnim se številnih primerov, ko sem zavrnila pomoč s strani moškega in na katere nisem čisto nič ponosna. V vseh primerih pa se spomnim iste slike… moškega, s povešenimi rameni, s skrušenim izrazom na obrazu in danes vem, kako nemočni se počutijo, ko jim vzamemo moč. In potem se ženske pritožujemo, da nam moški ne pomagajo, ko resnično potrebujemo pomoč. Moj dragi mi je razložil nekako takole: “Če ti ponudim pomoč ali pa naredim nekaj zate in ti tega ne opaziš ali pa celo vidiš in me kritiziraš, ker ni narejeno po tvoje, v tvojem času aoziramo točno tako, kot ti pričakuješ, da bi moralo biti narejeno, potem ne pričakuj pomoči od mene.” Moški, ki je zavrnjen sam pri sebi naredi zaznamek; kljukica, sama menja žarnice, kljukica, sama nosi špecerijo iz avta, kljukica, sama dela… In ja, seznam opravil na ženski strani se tako samo podaljšuje, dokler enkrat ne ugotoviš, da enostavno ne zmoreš več in si jezna na svojega moškega, mu zameriš, ker ti pusti, da vse delaš sama. Težava je v tem, da si mu sama dala vedeti, da ti zmoreš vse sama in zdaj ti samo pusti, da vse delaš sama. Kodeks časti pravi, da se ne vmešavaš v drugo osebo, v njeno življenje, če te k temu ne povabi.

Ja, vojna med spoloma poteka dnevno, in to povsod. Več, ko imam informacij in globlje, ko vidim razliko, bolj boleče mi je gledati to, kar počnemo. In vem, še pred leti sem sodelovala v tej vojni. Potem sem izbrala, da svojega meča ne bom več vihtela nad moškimi. In zdaj, ko sem z moškimi prijazna, ko resnično vidim in cenim njihovo velikodušnost, me vedno znova presenečajo. Ko prepoznavam to, kako si želijo osrečiti svoje ženske, mi je boleče zavedanje, kako si ženske same vzamemo točno to, po čemer najbolj hrepenimo.

Ženska si želi ljubeče pozornosti s strani moškega. Ženska si želi moškega, ki bo poskrbel zanjo. In to česar ne vidimo je, da si vsak moški želi osrečiti svojo žensko. Običajno ženske ne dovolimo, da nas osrečijo. In to, kar je bilo zame osebno najbolj osupljivo spoznanje, je bilo dejstvo, da moški zapušča odnos takrat, ko spozna, da ženske ne more osrečiti, ne glede na to, kaj naredi. Takrat poišče žensko, ki jo lahko osreči.

Kaj lahko naredimo?

Prijaznost je ključ. Sama sem svojo preobrazbo leta 2009 začela s prijaznostjo. In ko danes delim to preprosto skrivnost z ženskami, me osupne, koliko sikanja, vzdihovanja, zavijanja z očmi in koliko kritike, da zagovarjam moške, sem ob tem deležna. Vse to mi samo potrjuje, da z besedami moje prijateljice; “Ne samo da si pljuvamo v lastno skledo, zalivamo jo z gnojem.”

Ja, res je, ni nam všeč, da je toliko na ženski. In vendar je. Moški se zgolj odzivajo na ženske. Če je ženska napadalna in kritizira bo vedno deležna ali nasilja ali pa umika s strani moškega. In če postaneš prijazna z njim … z besedami moškega nima druge izbire, kot da se odzove s prijaznostjo.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

P.S.: V kolikor te zanima več o tem, kako bolje razumeti moške in razliko med nami te vabim na druženje v živo, kjer bom razložila, zakaj moraš postati Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Več o druženju najdeš tukaj…

Zakaj moški nočejo vprašati za smer?

Taja Partnerstvo 0 Comments

Zakaj je Mojzes 40 let taval po puščavi?
Verjetno ni hotel vprašati za smer.

Ko sem prebrala to šalo, sem se na glas smejala, kakšno minuto. Kakšna ironija, da je ravno zadnji vikend razkril stvari na to temo. In ni bilo prijetno, to je vse kar lahko rečem. V svojem navdušenju, da s svojim dragim delim to, kar bom v nadaljevanju zapisala, sem začela pogovor na način, za katerega se nisem zavedala, da je nesprejemljiv za mojega moškega.
»Zakaj moški nikoli ne vprašate za pot?«

Pa me je kar ustavil. Naredila sem tri napake; posploševanje, metanje v koš z vsemi drugimi moškimi in neresnica, ker moj dragi večkrat vpraša za smer, kot jaz (tako mi je razložil).

Rezultat? Tihi dnevi in veliko solz, da sem končno v praksi izkusila, dojela in sprejela kako boleče je biti zavestno prisotna, ko si ranjena.

Ne, ni lahko. Pred meseci sem se zavezala temu, da preneham s kastracijo moških in odkar sem odložila svoj meč, je soočenje z napadom z moške strani včasih videti kot čisti samomor. Učim se. In če bi rekla, da obvladam, bi se zlagala. Boli, vendar vztrajam, ker verjamem v to, da je možno ustvariti harmonične medsebojne odnose skozi obojestransko razumevanje.

Pa vendar se mi včasih zdi kot utopija in popolnoma razumem številne ženske s katerimi se srečujem. Seveda je takrat, ko si prizadeta, najlažje udariti nazaj skozi kritiko ali se umakniti vase in počakati da mine. Precej težje je hkrati opazovati, kaj se dogaja v tvoji notranjosti in to deliti z moškim na način, da mu pride do živega, da končno dojame, kaj je naredil in da se opraviči. To je brez dvoma izjemno ranljiva stvar. In ja, priznam, v zadnjem času si dovolim, da sem ranljiva. Zeeelo ranljiva.

Pa vendar za veliko večino moških velja, da nočejo vprašati za smer, ko se izgubijo. Pravzaprav sploh nočejo priznati, da so se izgubili. Vsaj ne takrat, ko je zraven njihova ženska. Nekje sem prebrala, da moški sprašujejo za pot, ko so v avtu sami. Vpričo ženske pa pogosto želijo narediti vtis. In ženske pogosto ne razumejo, kaj se je zgodilo z njenim ljubečim moškim, ki se običajno takrat, ko ženska začne spraševati zakaj se ne ustavi in vpraša za smer, spremeni v Mad Maxa na steroidih.

Ko sem si začela postavljati dve pomembni vprašanji, v povezavi z moškimi, in eno od njiju je; Kaj če ima za to dober razlog?, sem prišla do pomembnih odkritij. Moški možgani so oblikovani na tak način, da je moški izjemen v prostorski predstavi in orientaciji. Pomembno je razumeti, da se moški nikoli ne »izgubi«. Biti izgubljen za moškega predstavlja nemoč, ki je enostavno ni voljan izkusiti. On samo še ni prišel tja, kamor je namenjen in v sebi verjame v svojo sposobnost, da bo prišel točno tja, kamor je namenjen.

Moški so tako obsedeni s tem, da pridejo na cilj ali zadenejo cilj, da so športi, kjer gledajo moškega, ki z žogico zadane cilj, kot so golfisti, tenisači, nogometaši ali košarkarji, eni od najbolje plačanih ljudi na svetu. Enostavno ne rabiš diplome, da bi bil spoštovan. Vse kar potrebuješ je, da si res odličen v ocenjevanju hitrosti, oddaljenosti, kota ali smeri. Prostorska predstava omogoči moškemu, da si predstavlja v svoji glavi, kam se mora obrniti ali kako se vrniti na isto mesto, brez zemljevida v roki. Študije kažejo, da moški možgani merijo hitrost in razdaljo, da bi ocenili, kdaj morajo zamenjati smer. Ogromno moških se orientira na sever brez pripomočkov, tudi v zaprtih prostorih. Konec koncev je v njegovi notranjosti še vedno lovec, ki je moral znati najdi nazaj domov tudi po tem, ko je ure in ure sledil svojemu plenu. Orientacija je za moške še vedno stvar preživetja, zakodirana je v njihove možgane.

Ja, različni smo si, zelo. Kljub temu, da opazujemo isti svet, ga vidimo skozi različne oči. Moški vidi stvari in objekte na prostorski način, kot bi zlagal sestavljanko. Ženska vidi širšo sliko in vidi detajle, vendar je posamezen košček in njegov odnos z naslednjim koščkom bolj pomemben od prostorske pozicije. Zavedanje moškega je usmerjeno na rezultate, doseganje ciljev, status in moč, tekmovanje in učinkovitost. Zavedanje ženske pa je usmerjeno na komunikacijo, sodelovanje, soustvarjanje, ljubezen, povezanost, harmonijo, porazdelitev in odnose. Moški obožujejo predmete. Ženske imamo rade ljudi.

Zato so zemljevidi zakon. V najini vikend odisejadi, ko sem poskušala s svojim moškim deliti, da zdaj razumem, zakaj moški ni voljan ustaviti, da bi vprašal za smer, pa do tja sploh nisem uspela priti, se je zelo lepo pokazalo točno to dejstvo… moški hoče naslov, ker bo naslov vtipkal v svoj GPS in ga bo računalnik pripeljal na cilj. Prijateljica, h kateri smo bili namenjeni, pa mi je opisala pot na tipično ženski način; se pelješ do krožišča, pelješ skozi naravnost, čez dva ležeča policaja in pri znaku za šolo zaviješ na desno. Ženske opazimo okolico in detajle, moške zanima cilj.

Pa naj zdaj podelim to, kar me je tako zelo navdušilo, da sem si to želela podeliti s svojim moškim. To, da moški ni voljan ustaviti in vprašati za smer je zelo uglašeno z njegovim preživetvenim instinktom in ne z njegovo aroganco ali trmo. Prvič, če bi ustavil avto, odprl okno in vprašal za smer, s tem izpostavi sebe in tebe nevarnosti, tovrstna ranljivost pogosto ni vredna tega, da bi nekam prišel prej kot bi si želel. In drugič, vedno, ko moški vpraša za smer neznanca, svoje in tvoje življenje položi v roke nekoga, ki ga ne pozna in mu ne zaupa. Moški, modro, svoje življenje dajejo v roke osebam, ki jim zaupajo, ki so se izkazali, da so vredni zaupanja. Skozi moške oči je bolje, če iščeš lokacijo sam, kot pa da si prepuščen presoji nekoga, ki ga ne poznaš in mu ne zaupaš.

Zakaj ti tega po vsej verjetnosti ni povedal? Moškemu je to popolnoma očitno. In očitnih stvari ni potrebno razlagati, saj so vendar očitne. Vsak moški to ve in nekaj, kar vedo vsi, pač ni treba razlagati. Za moškega je čisti misterij, kako si lahko pozabila tako osnovno pravilo preživetja.

In zdaj še sladkorček za vse ženske (to je bilo tisto, kar sem čisto zares želela podeliti s svojim dragim). Obstaja neznano področje, za katerega moški ne bo vprašal za pot, vendar bo izjemno hvaležen, če mu boš dala navodila, kako potovati skozi pokrajino tvojega telesa. Moški so navdušeni, če je ženska tako samozavestna, da z njim podeli zemljevid, uporabne informacije v povezavi s svojim telesom. Navodila, diagrami, zemljevidi za aktivnosti v spolnosti so pri moških več kot zaželeni.

Da bi mu lahko dala zemljevid, pa moraš svoje telo zelo dobro poznati sama in pripravila sem spletno druženje, ki ti pri tem lahko pomaga. Več si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Po mojih opažanjih je ključnega pomena, da se ženske naučimo kako komunicirati s svojimi moškimi in kako mu razložiti, da določene stvari vedo samo oni in da nam ženskam stvari niso tako zelo kristalno jasne.

Če te zanima več, se mi pridruži na druženju, kjer bom s teboj delila način, kako ti lahko moški z enim stavkom pomaga resetirati tvojo ranjenost in se regenerirati. Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Manjkajoči košček nadaljevanje

Taja Partnerstvo 0 Comments

Ena od stvari, ki sem jih leta 2007 odkrila v Egiptu je bil brez dvoma moj manjkajoči košček. Pogovori, ki so se vedno zavlekli pozno v noč, so razkrili moj manjkajoči košček – strast.

Odkrila sem, kako sem v želji, da bi ugajala in ustrezala svojemu moškemu pozabila na svoje strasti. Instinkt ženski prigovarja, da se mora, če želi preživeti, prilagoditi. In v tej zgodbi tvojih možganov, je logika postranskega pomena. Čisto vseeno je, če si direktorica, uspešna ženska, če imaš visoke prihodke in lahko poskrbiš zase, ko se zaljubiš, se vklopijo prazgodovinski možgani. Ženska ima v sebi spomin nabiralke in možgani nabiralke skenirajo okolico in iščejo nevarnosti, iščejo kaj je uporabnega na travniku in kaj ne. Ženske imamo oko za detajle in ravno zaradi te sposobnosti vemo, kaj moškemu ustreza in kaj ne. Poleg tega ženske v začetku zveze naredimo domačo nalogo in poskušamo ugotoviti, kaj ima naš moški rad. Potem se začnemo spreminjati, prilagajati, ustrezati, košček za koščkom smo voljne razdati sebe, zamenjati delčke sebe za pozornost s strani moškega in občutek, da smo ljubljene. Arhetip ustrežljivke je zelo močno prisoten čisto v vsaki ženski, ne glede na status in dosežke.

In tako se počasi spremenimo. Brez da bi opazile, kaj se je zgodilo, se prilagodimo. Poznam ženske, ki so spremenile barvo las, zaposlitev, način oblačenja, prijateljice, vse, da bi ustregle svojemu moškemu oziroma pogosto, brez da bi on karkoli rekel, ker so predvidevale, da to morajo narediti, da bi obdržale moškega.

Ženske smo pozabile, kaj je moškim resnično pomembno.

Egipt mi je razkril, kako sem v svojem življenju, v želji, da bi bila za svojega moškega privlačna, bila voljna zamenjati svojo strast za občutek varnosti. Strast je enegija, ki v sebi združuje radost, zanos, optimizem, ko vse teče kot namazano in ko te energija nosi na svojih krilih. Strast je tisti aspekt, ki te motivira od znotraj, ko pozabiš na zunanjo motivacijo.

Strast se dvigne iz srca in je povezana s tem, kar polni vaše srce z vitalnostjo in navdušenjem. In ja, strast vas bo vedno vodila v smeri avtentičnega Jaza, pravi Danielle La Porte.

Ja, pozabila na strast. Strast, kaj že to je? Ko sem leta 2009 sedela na tleh svoje dnevne sobe in se spraševala, kaj si čisto zares želim, sem začutila izjemno globoko žalost ob dejstvu, da me je v življenju objela rutina vsakdana in sem čisto pozabila na to sočnost, energičnost, ki jo nosi s seboj strast. Bila sem ujeta v vsakdanjiku, otopela in enostavno nisem dojemala sveta in stvari kot izjemne in čudovite. Kajti, ko sledimo svoji strasti se počutimo izjemno. In tako kot mnogi, sem tudi sama pozabila, da strast ni nekaj, kar se le redko oglasi mimo. Strast je navada, ki ji je potrebno nameniti pozornost, zavezanost in predanost. Strast te potegne v smeri avtentičnega jaza. Potrebno je objeti svoj avtentični jaz, se povezati s svojimi srčnimi željami, da bi začutili ta tok strasti, ki je naraven, navdušujoč in povzroči, da se počutimo izjemno.

Čeprav sem že leta 2007 odkrila, kaj je moj manjkajoči košček, sem še dve leti sabotirala samo sebe iz strahu, da ne bom izgubila tega, kar sem imela, če bi si dopustila, da grem za tem, kar so moje strasti v življenju. Leto 2009 me je prebudilo na polno in takrat sem začela ponovno plesati, kar je ena mojih velikih strasti. In stopila sem na pot prebujanja svoje ženstvenosti, kar je še ena od mojih velikih strasti. Počasi, mic-po-mic sem opuščala rutino in začela na življenje gledati s čisto drugimi očmi.

Danes mi je zanimivo opazovati, kako pomlad prebuja to energijo strasti v ljudeh in kako se spomladi, po zimskem spancu, ponovno začnemo ozirati okoli sebe in želimo prispevati. Strast je nekaj, kar nam je dano in je naravno v nas. In vendar jo je potrebno izbrati.

80% ljudi se trudi s stvarmi v življenju, ki jim niso všeč in jih ne navdihujejo. 80% ljudi se utaplja v strahu in išče varnost v svojem svetu zunaj sebe. Iz tega izvira veliko stresa v naših življenjih. Nedvomno se vse začne pri tem, da si v sebi razjasnimo, kaj je pravzaprav tisto, kar je naša strast in nas navdušuje v življenju. Ko nas vodi strast, ne delamo stvari zato ker jih moramo, temveč iz notranjega poriva strasti in ljubezni. Strast nas motivira od znotraj in vedno boljši smo v stvareh v katerih smo dobri in v stvareh, ki nas navdušujejo.

Pomlad je čas, ko je potrebno odkriti, kaj prižge plamen v tvojem srcu, kaj želiš od svojega življenja. Ljudje se v življenju ukvarjajo z rezultati, ki jih želijo, s stvarmi, ki jih hočejo imeti in s svojimi veščinami, s tem, kako bodo prišli do tega. Ob tem pa pozabijo na tisto, kar jim da energijo, da to lahko dosežejo. Strast.

Strast je gorivo.

Passion makes the old medicine new:
Passion lops off the bough of weariness.
Passion is the elixir that renews:
How can there be weariness
When passion is present?
Oh, don’t sigh heavily from fatigue:
Seek passion, seek passion, seek passion!
(Jelaluddin Rumi Mathnawi VI, 4302-4304)

In strast je skrita v Hetairi, v tistem delu v naši notranjosti, ki predstavlja muzo, ljubico, zdravilko. Hetaire so bile družabnice, spremljevalke moških, ki so jih navdihovale s svojo magnetno privlačnostjo. Vedno znova me osupne, ko prisluhnem ali berem poezijo, gledam slike, fotografije moških, ki so jih navdihovale ženske. Koliko strasti je v tej umetnosti, ki je posvečena – ženski. In od vsega me je najbolj osupnil iskreni odgovor moškega, ki mi je povedal: “Taja, pa ti veš, da so vsi izzumi, ki so svet pripeljali iz kamene dobe v ta moderen, sodoben svet, namenjeni ženski? Moški so od nekdaj želeli svet, okolje narediti bolj prijazen in prijeten za žensko! Zakaj misliš, da imaš hladilnik, štedilnik in številne druge naprave, ki ti olajšajo tvoj vsakdan? Ker je moški hotel narediti svet boljši za svojo žensko.”

To mi je dalo za misliti. Globoko sem se zamislila ob tej izjavi. Moški si resnično želijo osrečiti svojo žensko. Moški bi naredili za svojo izbranko vse. Čisto vse.

Zakaj ne živimo v tej realnosti? Kaj pa, če se moški samo odziva na žensko? Kaj pa, če ženska s tem, ko prilagodi sebe, spremeni moškega?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena