Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Zakaj v teh dneh potrebujemo počitek?

, , 0 Comments

Smo družba, ki ceni hitrost in produktivnost, rezultate. In ravno zaradi te naše tendence, da pozabimo nase in na svoje potrebe, medtem, ko drvimo skozi dneve, je zadnjih 11 dni, ko se leto zaključuje resnično modro, da se umirimo in gremo vase.

Mnogi v zadnjih dneh pišemo o istih stvareh in vsak na svoj način spominjamo na dejstvo, da je ta čas najbolj idealen v letu za umik vase. Kajti resnično je potrebno opraviti inventuro starega leta na vseh nivojih. Kajti le, če si vzamemo čas za opuščanje starega, lahko naredimo prostor za novo, to, kar želimo, da zraste. Vstopamo v posvečeni čas opuščanja in oproščanja. Vse od keltskega praznika Samhaina 30.10. smo v času umirjenosti, ki ga je modro preživeti v počitku in nabiranju moči. To, da gre v naravi v tem času vse v zimsko spanje sploh ni naključje, kajti do 21.12., ko se rodi novo sonce je čas tišine, teme, počitka. Vendar v naši v rezultate usmerjeni družbi pač nimamo časa za svojo dušo in notranje popotovanje v neznano.

Vendar ni odveč opozoriti, da smo z letom 2012 vstopili v Soul-arno dobo, kjer z razumom in mentalnim »mastrubiranjem« kot je prepričevanje, da imamo nekaj, česar nimamo, ne bomo daleč prišli, Vsako leto bo težje, kajti duša od nas zahteva drugačna orodja v tem, ko se spuščamo v neznano. Osebne krize in razpadi so le način, kako nas duša prisili v notranji stik sam s sabo, da se umirimo in poiščemo odgovore v sebi. Ni nam treba čakati na izzive, če smo voljni, da se zavestno premaknemo skozi proces ozaveščanja in čiščenja vsega, kar nam ne služi več.

V času, ki je pred nami je ključno, da se posvetimo kreaciji našega leta. Kajti ne pozabimo, da sadimo semena, za katera bomo nato celo leto skrbeli, jih negovali vsak mesec v skladu z luninimi cikli in tako zavestno kreirali to kar si srčno želimo.

Pomembno je, da se spomnimo na to dejstvo, da tja, kamor usmerjamo svojo pozornost, tja teče naša energija in to bo zraslo. Ni dovolj, da energijo usmerite v svoje sanje, v želje in domišljijo in potem spustimo stvar. Verjemite mi, da sem na lastni koži preizkusila številne variante na temo kreacije od tega da nisem naredila čisto nič do tega, da sem samo posejala semena in sem pozabila nanje. Vendar sem skozi prakso ugotovila, da je ključna nega vaših želja, da jih čez leto zalivate, hranite in ste jim sonce in voda. V skladu z luninimi cikli, ki so nam dani, da z njihovo pomočjo krepimo svojo dušo in njene usmeritve in želje lahko ustvarimo resnično čarobno leto.

Prvi korak v procesu je nedvomno razsodnost ali se osredotočamo na svoje avtentične želje, smo sploh v stiku s svojim avtentičnim jazom ali ustvarjamo iz svojega nižjega jaza in hranimo želje, ki pravzaprav niso tisto, po čemer srčno hrepenimo. Letos bomo na enodnevnem srečanju svojo pozornost usmerili ravno v to smer.

Stik s svojim avtentičnim jazom je v času v katerega se premikamo ključnega pomena. In kot del enodnevnega druženja boste prejeli vodeno prakso skozi katero si bomo pridobili razsodnost kdo je tisti, s katerim smo v stiku?

Še vedno je usmerjanje na zunanji svet tisto, kar je v ospredju pri mnogih ljudeh. In vendar je spraševanje drugih in iskanje zunaj sebe nekaj, kar nam v teh dneh ne bo služilo. Stik s svojo notranjostjo, umirjenost, jasnost in sledenje srcu je tisto, kar vam bo razkrilo srčno usmerjenost in modrost, ki je že v vas.

Resnično izkoristite dni od 21.12. do 1.1. za samorefleksijo in samoizpraševanje. Refleksija in notranji vpogled v dušo bosta razkrila vse tisto, kar morate videti in vedeti. Ključ je v sposobnosti, da postavite pravo vprašanje in se tako uglasite na odgovor, ki že leži v vas. Vsi udeleženci sobotnega druženja bodo prejeli vprašalnike z 20 vprašanji, na katere si je modro odgovoriti v tem posvečenem času.

To je tudi čas, ko je modro, da uporabimo hvaležnost. Pa ne le za vse dobre stvari, ki jih prepoznamo, pomembno je, da znamo biti hvaležni za vse izzive s katerimi se na poti srečujemo. Kajti vsak izziv je priložnost za rast in razvoj.

Ta posvečeni čas je namenjen druženju s svojo dušo in to nam razkriva tudi modrost četrte adventne nedelje, ki je posvečena stiku duše z dušo, empatiji, ranljivosti, ko si moramo priznati kje se nahajamo, da bi se lahko premaknili tja, kamor si želimo. Pomembno je odkriti kaj nas ovira na poti, kaj je modro opustiti in oprostiti, kaj naj ostane v odhajajočem letu in kaj izbiramo, da nesemo s seboj v naslednje leto.

Pri sebi opažam, da se pogosto zataknemo v svojih preteklih sanjah, v tem, kar smo pisali pred leti, kar sploh ni več ažurno, kar smo prerasli. In to osredotočanje na svoj notranji svet je ključnega pomena, saj nam da pomembne smernice kam se premikamo. Rada rečem, da ob koncu leta naravnavamo svoj notranji kompas, vendar ne smemo pozabiti na to dejstvo, da ko seme posadimo, da ga je potrebno tudi negovati.

In ko naredimo prostor za novo lažje posadimo to, kar čutim, da si resnično želimo.

Torej tri pomembne prakse v tem tednu:

1. Refleksija, notranji vpogled. Zapisovanje v dnevnik. Ustvarjanje svetega prostora.

2. Hvaležnost za preteklost.

3. Samoizpraševanje, stik z dušo. Kaj so srčna hrepenenja? Kam bo usmerjena moja pozornost? Kaj kreiram zase v letu 2014?

In če želite ustvariti avtentične, navdihnjene kreacije, ki jih čutite v sebi pa vas je strah kako boste naredili ta premik v neznano, se mi pridružite na našem skupnem Ustvarjanju čudovitega leta 2014. Vem kako strašljivo je videti, ko se premakneš v kreacijo tega, kar te presega, kar je večje od tvoje trenutne paradigme, kajti sama hodim po tej poti mojih srčnih želja vse od leta 2009. Poznam ovire na poti in vem kako strašljivo je lahko na poti.

Zato sem letos prvič oblikovala načrt za vse tiste, ki se boste udeležili enodnevnega druženja Ustvarite čarobno 2014, ki nas bo čez vse leto podpiral v naših kreacijah. Vsi udeleženci druženja boste poleg vsega kar je del programa, vse podpore, ki je na voljo v obliki vodenih praks dobili še mesečna navodila za lunin koledar kako negovati svoje kreacije vsak mesec sproti. Z vami bom delila modrost tega kako in na kaj vsak mesec usmerjati svojo pozornost. Svojih kreacijam bomo tako redno dajali hranila, vodo, sonce, vse potrebno, da bodo uspešno rasle in resnično uspevale v vsem svojem razcvetu.

To kar sem sama na svoji poti najbolj pogrešala je podpora. Ta sveta posoda, ki nas drži, da skupaj potujemo, da se družimo tudi virtualno in da skozi redne prakse krepimo to, kar so naše kreacije. In točno to se ustvarila za vse vas, ki potujete z mano in delite z mano svoje sanje. Letos kreiramo velike stvari! Združimo moči.

Želim vam krasen prehod skozi velika zvezdna vrata v novo rojstvo in če ga želite praznovati v naši družbi ste vabljeni na praznovanje Yula 21.12. in pred tem na enodnevno druženje Ustvarite čarobno 2014!

Namaste

Taja

Ali si Doma?

, 0 Comments

Danes je polna luna v dvojčkih. Nobeno presenečenje ni, da se element zraka v tretjem adventnem tednu pokriva z zračnim znamenjem lune, kar v naše življenje vnaša poudarjeno energijo elementa zraka. Sonce v strelcu in polna luna v dvojčkih ustvarjata igrivo kombinacijo, ki je ključna za našo širitev in osvoboditev. Začenja se ključen čas tega zadnjega meseca v letu, ki nas vodi v počitek, v umirjenost, v notranjo kontemplacijo in predvsem čiščenje vsega, kar nam predstavlja oviro na naši poti v leto, ki si ga želimo ustvariti. Ta dinamična kombinacija, ki povezuje zrak z ognjem lahko prinese vetrove preobrazbe v vaše življenje in pomembno je, da smo v tem času fleksibilni, voljni spustiti stvari, da bi naredili prostor za nove stvari.

Kar mi je zanimivo pri letošnjem zaključevanju leta je to, da še nikoli, do letos, nisem imela takega občutka nuje v sebi, da si resnično ustvarim leto, ki prihaja. In ne le zavedanje, imam tudi razumevanje zakaj je tako ključno, da vzamemo krmilo svojega življenja v svoje roke, pa tudi čutenje in izkušnjo te izbire, ki nam je vsem na voljo. Vsi smo pred isto izbiro – kako bomo zaključili leto in kaj bomo nesli s seboj v naslednje leto, pa tudi v kakšno leto bomo vstopili ali povedano drugače kam se bomo zavihteli na kolesu sreče za leto 2014.

Današnja luna v dvojčkih daje krila našim idejam in uvidom, pomembno je, da se zavedamo, da stopamo v obdobje, ko bo ključnega pomena, da smo Doma, da smo v svojem notranjem centru moči, razgaljeni sami pred seboj, ranljivi, popolnoma iskreni sami s sabo. Rekapitulacija leta in letna inventura bosta letos ključnega pomena, kajti zaključujemo prvo leto intenzivnega čiščenja v prehodnem obdobju in vedno bolj bo pomembno vedeti kam želimo iti. To je čas, ko je potrebno razjasniti svojo notranjo meglo in resnično stopiti v stik s seboj. Potrebno se je umiriti in iti vase!

Zakaj? Luna bo na površje prinašala nezaključene lekcije leta, ki se izteka, precej nepredvidljiva bo in ker se bo veliko premikalo v naši notranjosti je ključnega pomena, da smo Doma, da smo v svojem notranjem centru moči. Vikend sem preživela v izjemni družbi, kjer sem delila DivineFlow proces, ki vodi iz stresa v radost in brezmejno hvaležna sem za to, da lahko delim to, kar vem, da nam v tem času pomaga in olajša prehode, hitreje nas premika skozi izzive. Osredotočanje na to, kar nas radosti, kar nas polni, pa je itak najpomembnejša praksa v tem času, če vprašate mene. Torej, ključno je, da zaključite svoje lekcije, da se pomirite z njimi. Ključno je, da prevežemo svoje povezave v možganih, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet. Ko vi prevzamete nov pogled na svet, se svet okoli vas spremeni. Ključno je tukaj razumevanje, da vam zgolj pozitivno razmišljanje in vaje v glavi ne bodo prinesle želenih rezultatov, premakniti se je potrebno v telo in stvari utelesiti, živeti.

Sama vidim, da je ključno, da usvojimo vse štiri razsežnosti naše Biti, tako zavedanje, kot razumevanje, tako čutenje kot tudi izkušanje, da bi resnično lahko soustvarjali, kreirali. Polna luna za nas ustvari okno, v katerem imamo možnost s svojo pozornostjo osvetliti svoje notranje sence. Stvari iz nezavednega prihajajo v zavest, da bi jih lahko prepoznali, si jih priznali, se pomirili z njimi in jih presegli. To ni čas, primeren za boje ali beg. Odsvetujem zanikanje ali to, da se delate, da stvar ne obstaja. Pozdravite to priložnost, da počistite svoje kleti. Pred nami je intenziven čas, ko bo potrebno stvari iz piedestalov in kleti dajati v srce. Vsak dogodek je priložnost, da malce zrastemo in smo malce lažji.

Pred nami leži priložnost, da najdemo harmonijo, da jo objamemo z iskrenostjo in spoznamo Resnico. Da smo fleksibilni in da stopimo v božanski tok življenja. Izzivi na poti bodo vsekakor povezani z našo rigidnostjo, z našo togostjo, uporom, potrebo po kontroli, nadzoru in status quo pozicija. In zato je tukaj voljnost da sprejmemo ključna. Stres, ki se bo morda v tem tridnevnem oknu in v naslednjem tednu pojavljal je vaša priložnost, da v sebi naredite velik premik. Vprašanje je le ali ste Doma in ali ste voljni iti v premik?

Izkoristite današnji dan za stik s seboj in za dve ključni vprašanji; Ali sem Doma? in Kaj čutim? oziroma Kaj se premika v meni? Samo refleksija skozi samoizraševanje je eno najmočnejših orodij v tem času. Kontemplacija je danes tisto pravo mesto, kjer se spogledamo s seboj in vsem, kar nosimo v sebi.

Pred nami je čas praznovanja. Kaj boste praznovali v sebi? Kaj si dovolite, da praznujete v sebi? Modro je, da prepoznate svoje sodbe in potrebo po sojenju, kontroliranju, ter da se zavestno spustite. In vse to lahko naredite le, ko ste Doma. Ko ste v svoji polni moči Duše.  Eni to imenujejo opolnomočenje. Meni osebno je bližje, če rečem, da sem v polni moči svoje Duše. In to, da smo v svoji polni moči svoje Duše, da smo Doma od nas zahteva prisotnost, umirjenost, poslušanje navznoter, sledenje srce in kreiranje iz srca. To so veščine, ki jih bo 2014 zahteval od nas dnevno. JIh poznate? JIh uporabljate?

2014 je leto srca in premik v srce je nekaj, kar ustvarimo, kar izberemo. Ni samo po sebi umevno. Od nas zahteva, da odložimo vso prtljago, ki jo nosimo s seboj in nam ne služi več, da odložimo balast. Vas zanima več? Preberite si zgodbo Wooja in njegovih kovčkov.

Z božanskimi blagoslovi!

Taja Albolena

Tretja adventna nedelja in element zrak

, 0 Comments

Tretja adventna nedelja je pred vrati. Prižgali bomo tretjo svečko na namiznem venčku.
Tretji adventni teden, ki je pred nami je posvečen elementu zraka in zavesti.
V tem tednu bomo mojstrili svojo namero.
Tako kot potrebujemo čisti zrak za dihanje, potrebujemo jasno mentalno sfero, da lahko usmerimo svojo namero.
Namera je sila, ki jo prikličemo, da z njo soustvarjamo.
Zrak je povezan z jasno perspektivo in v tem tednu bomo izkoristili moč tega elementa in postavili namero za leto, ki je pred nami.

Zrak je element, ki se hitro premika in ki ga je težko ukalupiti, ujeti v posodo.

Njegova lastnost je svoboda, hitrost in na svojih krilih nosi tako zvok kot vibracijo. In to kar bomo mojstrili v tem tednu je globoko poslušanje.
Če želimo ustvariti v svojem življenju to, kar si resnično srčno želimo, moramo biti voljni prisluhniti svojemu srcu. Naše srce je tisto, ki je portal naše duše in preko srca vstopamo v stik z globokimi hrepenenji, ki so del naše duše. Srce je organ v telesu človeka z večplastnimi makromembranami in zdi se, da delujejo na principu tekoče–kristalnega oscilatorja. V raziskavah, ki so jih naredili v inštitutu HeartMath v Kaliforniji, so odkrili, da srce oddaja polje, ki se širi v obliki krofa tudi do 2,5 metra izven človeka.

Srce je v sveti navezavi z Zemljo in  izmenjujeta informacije preko zemeljske zvezde, čakre, ki se nahaja pod stopali. Srce je naravnano in usklajeno z resonanco Zemlje, hkrati pa se Zemlja odziva na spremembe v srcu posameznika.  S tem, ko spremenimo svoje občutke, ne le da vplivamo, temveč določamo svojo naravnanost na cikel kreacije.

Največjo resonanco in občutek harmonije med srcem in Zemljo dosežemo, ko smo v občutku, ki mu pravimo ljubezen. Strah je vzorec, ki prepreči resonanco in harmonijo Zemlja – srce – možgani – celica.

“So trenutki, ko čutimo hvaležnost za ljudi v naših življenjih. Umaknite se v tišino in zapišite svoje občutke hvaležnosti. (to je vaša srčna sutra) Ta trenutek hvaležnosti je trenutek razsvetljenja, razumevanja, inteligence. Je manifestacija iz globin vaše zavesti. Imejte svojo srčno sutro na svetem mestu. In pogosto mantrajte svojo sutro.” -Thich Nhat Hanh

Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa se bolj osredotočajo na notranje občutke. Mentalni hrup v naši glavi nam pogosto preprečuje, da bi se povezali s svojim srcem in sledili svoji notranjosti.

V tem tednu bodo v ospredju budnost, opazovanje, poslušanje, kar nas vodi v prisotnost, da smo v sedanjosti, tukaj, zdaj. Le v tem trenutku lahko naredimo spremembo. Le v tem trenutku lahko sprožimo namero. Za našo rast in celovitost je bistvenega pomena, da smo voljni in pripravljeni slediti duhu.

Naučiti se moramo razsodnosti, da razpoznamo glasove v naši notranjosti, da prepoznamo, kdaj nas vodi naša duša, kadaj smo v stiku z višjim jazom in kdaj je nižji jaz tisti, ki nas usmerja. Če nimamo te kapacitete razsodnosti razvite, potem bomo težko razločili med glasovi v sebi in ne bomo prepoznali kateri glas je tisti srčni, ki nam sporoča naša srčna hrepenenja.

Živimo v svetu, kjer je mentalni nivo onesnažen s številnimi informacijami in od nas je odvisno, kako se bomo odzvali na te informacije, ki jih zrak prinese do nas. Lahko odreagiramo ali pa zavestno izberemo svoj odziv. To kar je globoko učenje zraka kot elementarnega bitja je razsodnost in sposobnost očiščenja vsakršne navlake, da bi lahko prepoznali kaj si želimo.

In to je tudi teden, ko je modro opraviti energijsko čiščenje doma, pripraviti dom na praznike, ustvariti sveti prostor.

Izziv je tudi v tem ali smo sposobni izbrati mir namesto vojne, ljubezen namesto strahu, radost namesto stresa. Naše učenje je v tem, da prepoznamo kaj se nam dogaja in da smo sposobni zavestno izbrati in s tem uporabiti to realnost zraka, da svojo vibracijo uglašujemo na harmonijo in ravnovesje. Zrak je mojster ohranjanja vibracij in uči nas čustvenega ravnovesja, ko smo v zunanjem stiku s svetom.

Zrak s sabo nosi usmerjevalno energijo soustvarjanja. Namero uporabljamo za spodbujanje notranje rasti in za kreacijo stvari od znotraj v svet. Postavljanje namere in kreacija z namero je v tem izjemnem času zelo pomembna, saj nam pomaga, da se usmerimo, dobesedno naravnamo svojo smer. Ko delamo z namero, je ključno uglaševanje z vibracijo tega, kar si želimo in kar soustvarjamo in tukaj je element zraka mojster, ki nam pomaga držati smer v katero se premikamo.

Skozi izročilo gradnje jaslic je tretji adventni teden posvečen postavitvi domačih živali, kot so ovce, koze, krave, svinje, psi, muce, osli, konji.

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo? V tretjem tednu adventa se osredotočite na to, kako usmerjate svojo energijo, kaj hranite s svojo pozornostjo, s svojo zavestjo. Upravljanje s svojo energijo je pomembna praksa, o kateri se bomo pogovarjale v vikend druženju, konec tedna. V tem tednu bo izziv mentalno klepetanje, preusmeritve naše pozornosti na stvari, ki so nepomembne. Spomnite se, da je ključno poslušanje, tako v zunanjem kot notranjem svetu. Prisluhnite svoji duši in temu, kar lahko deli z vami. V soboto vstopamo v posvečeni čas kreacije in pomembno je, kako se naravnate, kako boste stopili v letošnji proces kreacije novega leta.

Če Te zanima več o tem kako kreirati na sijoče ženstveni način leto, ki je pred vrati in zakaj je tako pomembno skrbeti za semena, ki jih zasejemo ter predvsem kako poskrbeti za svoje kreacije, te vabim, da se mi pridružiš.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Petek 13

, 0 Comments

Danes je spet napočil tisti zlovešči dan v koledarju, ki se ga zaradi starih vraž boji toliko ljudi – petek, 13.

Vsak posameznik mora sam presoditi koliko bo verjel vražam, res pa je, da mnogi na to enostavno nimajo vpliva. Vraževerje je povezano z biokemičnimi reakcijami v telesu in čustvenimi reakcijami, ki jih najprej sprožijo najstarejši možgani v naši glavi, gre za r-complex. Vaši reptilijanski možgani predstavljajo vaše osebno nezavedno in imajo izjemen vpliv na vraže in na osebne rituale in ceremoniale. Več tisočletij se strah  aktivira na določeno časovno povezavo in tako smo strah pred petkom trinajstega enostavno podedovali. In vendar to lahko spremenimo, če se zavemo in si priznamo za kaj v resnici gre.

Pa si poglejmo nekaj dejstev o tem posebnem dnevu.

Zakaj petek?

Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov)- 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja – takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot svet dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o “čarovniški soboti”. Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Freyi (Frey day -Friday).

Zakaj 13?

Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za “hudičevo orodje”.

Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov Templarjev. Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati na petek trinajstega v letu 1307 (od tega dne velja petektrinajsti za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po križu ter homoseksualnost, kar pa ni bilo res. Leta 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, Jacques de Molay, zažgan na grmadi. Ko je gorel, je baje preklel takratnega papeža in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež umrl le en mesec po tej grmadi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.

Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen  z enostavno logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

Nordijske legende, egipčanska duhovnost

Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo ob istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo.

Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo.

V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu …), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Podlegli so strahu

Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetj ane bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13.vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

Izognite se potovanju

Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikoli več slišal zanjo. Potem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

Strah ima ime

Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

Celo film

Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

Naredite si krasen dan

Taja

Moč je v ranljivosti…

, , 2 komentarja

Ste se kdaj vprašali, kaj vodi našo družbo? Sama se to pogosto sprašujem. In vedno bolj ugotavljam, kajti stvari se razkrivajo same od sebe, da je glavno vodilo številnih ljudi po svetu pomanjkanje. Ljudje se radi pritožujemo, da nimamo dovolj. In morda je videti, da je težava številka ena pomanjkanje denarja, vendar je v resnici stvar precej bolj temeljna, kot si predstavljamo.

Številni posamezniki v sodobni družbi se pritožujejo, da nimajo dovolj časa, varnosti, gotovosti, ljubezni, ženske rade rečemo, da nismo dovolj popolne, iz česar sta se razvili dve zelo močni industriji – modna in kozmetična industrija in najnovejša, ki jo zelo dobro podpihuje novodobno gibanje (New Age) – da nismo dovolj posebni, izredni. Zaradi tega sodobnega trenda, da bi vsi morali živeti posebno življenje, smo razvili tezo, da je “navadno” življenje enačeno z nevrednim življenjem. Sploh se ne zavedamo, koliko zamujamo s svojim iskanjem in potrjevanjem posebnosti. In to se v naši družbi začne že takoj, ko se otrok rodi – je indigo, morda kristalen, je mavričen, v resnici ni pomembno, samo da je nekaj posebnega. Poznate?

To česar se sploh ne zavedamo je, da svoja prepričanja infiltriramo v svojo dnk in to postane sporočilo, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo. In zelo očitno je, da smo postali družba pomanjkanja. In to kar smo naredili v odgovor temu pomanjkanju je, da zjutraj vstanemo in prva stvar, ki jo naredimo je, da si nadanemo oklep.

Danes je trend, da se ljudje ščitimo. Treba si je nadeti ščite. In tudi če vas novodobno gibanje sploh ne zanima, je dejstvo, da si zjutraj najprej nadanete svoje ščite. Ščiti nam omogočijo, da nas drugi ne vidijo take kot v resnici smo, kajti prizadevamo si biti takšni, kot drugi želijo od nas. Ščiti nam omogočijo, da mislimo, da smo zaščiteni pred stvarmi, ki bi nas utegnile raniti – sojenje, kritiziranje, graja, zasmehovanje. Ljudje smo prepričani, da če se zaščitimo z oklepom, potem smo varni. Pravzaprav smo mnenja, da je ta oklep nekaj resnično pametnega in tako je razumskost in poduhovljenost skupaj s perfekcionizmom pogosto del našega oklepa, del našega ščita. Ja prav ste slišali, perfekcionizem je naše orodje s katerim ščitimo svoje srce.

Sodobna družba je mnenja, da lahko zaščiti svoj občutek za ljubečnost, sprejetost in vrednost z oklepom. Zelo močno branimo svoje srce. Vendar je dejstvo, ki se ga ne zavedamo to, da s tem, ko se ščitimo pred bolečino, zapremo svoje srce za vse občutke, temne in svetle, grde in lepe. Ko takole hodim po svetu ugotavljam, da je na pohodu epidemija otopelosti. In to kar je najbolj zanimivo v povezavi z otopelostjo je to, da ko si v otopelosti, sploh ne veš, da si v otopelosti, kajti imaš občutek, da je vse kul. No, lahko bi bilo še boljše ampak v bistvu je vse ok. Edina stvar, ki vedno znova sporoča, da si v otopelosti je preplavljujoč občutek pomanjkanja in strahu, ki vsake toliko predre oklep. Smo družba, ki je razočaranje vzela za svoj način življenja. Veliko lažje je živeti življenje razočaranja, kot občutiti razočaranje. Veliko raje delamo stvari za katere vemo, da niso tiste, ki nas navdušujejo, kot da bi delali to kar nas navdušuje in doživeli polom, občutili razočaranje.

Popolnost je teža, ki jo nosimo s seboj, iz katere ugajamo, ustrežemo drugim in poskušamo poskrbeti za to, da je vse narejeno popolno.

Ljudje smo pozabili na ranljivost. Ko vodim seminarje in druženja za ženske vedno znova prepoznavam, kako enačimo ranljivost in ranjenost ali ponižnost in ponižanost. In ljudje ne prepoznavamo, da je ranljivost rojstno mesto ljubezni, pripradnosti, intimnosti, kreativnosti in spremembe. Brez ranljivosti ne moremo izkusiti tega, kar si naše srce srčno želi. In ja, seveda s tem ,ko odpremo svoje srce in smo ranljivi tvegamo tudi to, da bomo ranjeni, vendar je moje osebno opažanje, da če se soočimo s svojimi ranami in se pomirimo z njimi v sebi enostavno nimamo tistih gumbov, ki bi v nas sprožili reakcije in ki bi nas vodili v stres in zanikanje samega sebe.

In včasih kar težko verjamem, kako nepopularno je soočenje s svojimi ranami, s svojimi ranjenostmi, kajti velika večina ljudi je mnenja, da bo to nekako izvenelo, da se bo pozdravilo samo od sebe. Nismo se voljni soočiti s svojimi ranjenostmi, da bi skozi to razvili svojo ranljivost. Nismo voljni odložiti svojih ščitov, preveč dobro nam služijo. In vendar nas energije in predvsem evolucija silijo v to smer. Odložiti bo potrebno ščite, če hočemo zapustiti to vojno polje in izbrati mir v svojem življenju. Kajti glavna izbira, ki nam je dnevno na voljo je; mir ali vojna.

In tisto, kar nam pomaga odložiti ščite, tisto, kar nas popelje v sam center ranljivosti, avtentičnosti v naši notranjosti je empatija. Empatija je občutenje, ko čutiš to, kar čuti oseba na drugi strani, ko ga vidiš in ga čutiš. To kar empatija zahteva od nas je, da se odpremo, da odložimo svoje ščite in samo smo. Da smo v tej poziciji čutenja. Kar od nas zahteva, da v sebi najdemo to isto mesto, kjer se nahaja oseba na drugi strani, ko smo bili mi ponižani in razžaljeni, ko smo bili ranjeni, kajti le na tem mestu lahko stojimo z osebo, za njo, ji damo podporo in razumevanje, da vemo kje se nahaja in da stojimo z njo in za njo, da imamo v sebi to vero, da bo premagala to s čimer se sooča. Z empatijo izražamo vero v druge. In empatija od nas zahteva resničnost, iskrenost, avtentičnost. Empatije ne moremo ponarediti. Ali je prisotna ali pa ni. In to čutimo.

Ko se ne odpremo, ko imamo na sebi svoje ščite, ne moremo biti empatični, ne moremo čutiti, ne moremo se povezati, čutimo se nekako ločeni. In to so simptomi sodobne družbe. Večina ljudi danes se čuti izgubljene, izdane, zanikane, izolirane, zapuščene, ločene, osramočene, zasmehovane. Sploh se ne zavedamo, kako močno sram vodi naša življenja, kako močno smo vpeti v okove sramu in kako močno poskušamo ustrezati in ugajati, da bi bili sprejeti in potrjeni iz zunajega sveta.

Na svoji poti sem ugotovila, da edina pot v srce vodi skozi polje ranjenosti. Rane s katerimi se moramo pomiriti in jih sprejeti v sebi, začutiti empatijo do sebe in do tega dela v sebi, drugače se nikoli ne premaknemo onkraj tega polja ranjenosti. Moramo prevzeti odgovornost za svojo zgodbo. Brez sojenja in obsojanja drugih, brez zvračanje krivde in obtoževanja kaj so nam naredili in kako grozno otroštvo smo imeli.

Priznati si moramo svojo zgodbo. Naša je! In DivineFlow je lahko orodje, ki vam na tej poti pomaga. DivineFlow nas vodi v srce, da začutimo sebe, da prepoznamo empatijo, jo začutimo, da prepoznamo in si priznamo svoje rane in se z njimi pomirimo na naraven način, skozi božanski tok občutkov. Res je čas, da se pomirimo sami s seboj, da končamo svoje notranje vojne in da stopimo v mir, v notranjo pomirjenost.

Ranljivost je mesto, iz katerega rojevamo sami sebe in pomembno je, da vstopimo na to svoje notranje mesto pomirjenosti s seboj, kjer čutimo ljubezen in mir, kjer smo vse tisto, kar smo in od koder zavestno izbiramo kako se bomo pokazali v svetu. Da bi lahko bili na tem mestu ranljivosti moramo razviti razsodnost in namesto omejevanja, postavljanja omejitev in ščitov spoznati, kaj so moje potrebe, kje so moje osebne meje in se tega držati, skleniti zavezo sam s seboj, da ceniš sebe, da spoštuješ sebe in svoje potrebe in to postaviš na prvo mesto v svojem življenju.

Vendar vsega tega ne moremo narediti brez da se soočimo s svojimi ranjenostmi, brez da objamemo svojo ranljivost v sebi. Rada rečem, da so pomembni vsi štirje nivoji, da se zavedaš, da razumeš, da čutiš in potem lahko zavestno izbereš.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Druga adventna nedelja in element vode

2 komentarja

Voda je tisti element, ki nas uvede v drugi teden adventa, ki je pred nami.
Voda je izjemen element, saj nas uči skozi realnost čustev in občutkov.

V sebi občutimo pretoke energije, ki so povezani s tokom naših čustev. Čustva tečejo tekoče, nežno, umirjeno ali podivjajo kot morje v viharju, lahko zmrznejo, so hladna, topla ali meglena.
Ko sledimo toku svojih čustev, skozi njih obarvamo svoj pogled na svet.

Čustva so izjemen vodnik v naših življenjih. Le redki smo bili kot otroci poučeni o moči naših čustev, o tem kako pomembno jih je spoštovati in upravljati s to energijo, ki jo čustva nosijo s sabo. Čustvo je tok energije, je naboj. Lahko teče ali pa zastane in se ujame v energijskih vozlih.
Čustvena zrelost je ključna komponenta v našem vsakodnevnem življenju in vendar temu delu pogosto ne posvečamo potrebne pozornosti. Voda nas uči, kako najti večje nivoje čustvene varnosti v samemu sebi, kako objeti svojega notranjega otroka in s tem ustvariti temelj iz katerega lahko svojo pristnost, avtentičnost delimo s svetom.

Voda je element, ki ga z lahkoto reprogramiramo.

Voda se zliva z vibracijami ter sporočili, ki jih prejme, ter jih zadrži. Energija, ki jo usmerjamo na vodo, postane čustveni ton, ki ga voda zadrži. Nikar ne pozabi, da je tvoje telo v 70% voda.
Kar pomeni, da na vodo v našem telesu zlahka vplivajo energije s katerimi prihajamo v stik. Naša notranja voda zadržuje tako frekvence, ki smo jih zavestno izbrali, kot tudi nezavedne misli in občutja.

Naša notranja voda ustvarja naš čustveni ton, ki ga ljudje, ki nas obkrožajo čutijo in se nanj tudi odzovejo.

Epigenetika je veda, ki govori o tem, kako zunanje okolje vpliva na naše gene in kako vklaplja in izklaplja določene tendence, vzorce v naši notranjosti. Epigenetsko programiranje – se pravi, vklapljanje, nastavitve “jakosti” in izklapljanje posamičnih genov – poteka preko različnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hrana, vadba, življenjski slog, črevesna flora in drugi mikroorganizmi v telesu, sevanje, kemikalije, težke kovine, razni terapevtski preparati in druge snovi, ki pridejo v stik s telesom – tudi voda!

Mnogi smo pozabili o pomenu ranljivosti, odprtosti in sprejemljivosti. To so vse lekcije elementa vode. Naučiti se moramo biti v tem notranjem centru v sebi, kjer smo popolnoma ranljive, kajti ranljivost je mesto, iz katerega se rojeva kreativnost, radost, naši navdihi, naše kreacije.
Svojo čustveno zavedanje gradimo skozi sposobnost vode, da nam odslika stvari nazaj.

Voda je edini element v katerem vidimo svoj lastni odsev.

V tednu pred nami, bo glavna lekcija v vitalnosti, v stiku z življenjsko energijo.
Drugi ljudje, naši odnosi bodo tisti, ki nam bodo odslikali nas same.

Skozi drugo adventno nedeljo, ko na našem venčku prižigamo drugo svečko, vstopamo v to realnost vodnega elementa. Tradicionalno gledano, je druga adventna svečka povezana z ljubeznijo in mirom, ki ju s prižigom razširimo tako v notranjem svetu, kot tudi v našem domu in v zunanjem svetu.

Tudi tukaj skozi izročilo gradnje jaslic vidimo, kako je drugi adventni teden posvečen postavitvi vitalnega dela, rastline v obliki maha, grmičevja, cvetlic, vejic iglavcev in listavcev.

Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

In druga adventna nedelja nas vodi v realnost vitalnega, eteričnega telesa.

V tem tednu je fokus, v našem razvojnem smislu, posvečen čustvenemu telesu, kamor sodijo vsa naša čustva in vitalnemu praničnemu telesu, ki je odgovoren za naše dobro počutje, nivo energije in vitalnost.
Brez dvoma bodo izzvane naše navade, občutki ujetosti, zataknjenosti in potrebno bo zavestno sproščati tista področja, kjer čutimo, da nismo popolnoma svobodni.

Nivo zemlje, ki smo ga postavili v prvem tednu, nam bo dal podporo in to je teden, ko si lahko pomagate s kristalnimi eliksirji, ko povežemo element vode z elementom zemlje in izkoristimo energijski potencial kristalov za lastno zdravljenje.

Element vode nas neguje, čisti in zdravi in to je v tem tednu, ki je pred nami modro izkoristiti. Ne pozabite, da se je naša povezava z elementom vode začela že v maternici in zato je v stiku z vodo počutimo negovani in umirjeni. Izkoristi ta stik z vodo za umiritev sebe in za energijsko čiščenje.

Ženska, to je teden, ko je modro aktivno poskrbeti za zdravje in dobrobit tvoje maternice. Negovanje s kristalom selenitom je na mestu, kot tudi aktivna komunikacija in metode energijskega čiščenja maternice.

Izkoristi potencial tega časa, ki ti je na voljo.
Z vodo je povezan reproduktivni sistem, kot tudi sistem izločal. Pozornost naj bo v tem tednu na vitalnosti in notranjih pretokih v energijskem telesu.

Ključno v tem drugem adventnem tednu je, da telesu privoščiš energijsko in emocionalno čiščenje, pri čemer ti bo v podporo voda. Sprehodi ob vodi, poslušanje vode, kopanje, plavanje, to so vse aktivnosti, ki ti lahko pomagajo očistiti tvoje čustveno telo toksinov in zastalih čustev.

Sama bom v tem tednu začela aktivno delo na moški in ženski esenci ter opuščanju vseh zamer, čustvene ranjenosti, občutkov ločenosti in prizadetosti, da očistim svoje čustveno telo in zavzamem bolj nevtralno pozicijo v pogledu nase in na druge ljudi v mojem življenju.

Pogosto pozabimo, da so odnosi v naših življenjih tisti, ki kot voda odsevajo nas same, naše notranje zastoje in notranje blokade, ki si jih moramo pogledati, da bi jih lahko preobrazili v sebi.

In kaj lahko narediš v tem tednu za svojo dušo? V drugem tednu adventa se bomo osredotočale na to, kar polni našo notranjo posodo. Izjemno pomembno je, da ozavestiš kako dobro upravljaš z energijo v svojem življenju, kje jo pršiš, kje jo izgubljaš, kje ti odteka.

Čustvene ranjenosti poškodujejo našo posodo, ki tako postane kot sito in enostavno ne drži energije. Ključ za soočenje s sabo in za to, da prepoznaš, kje izgubljaš energijo, je v tem, da si dopustiš, da čutiš. V tem tednu bo tvoj izziv čutenje. Da si dopustiš, da prepoznaš: »Kaj čutim?«, si to priznaš in to objameš v sebi.

Če te zanima več o upravljanju s svojo energijo te vabim na spletno druženje Krecija Leta. Več najdeš na  povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Prva adventna nedelja in element zemlje

0 Comments

Od Samhaina, keltskega praznika 1. novembra pa vse do 21. decembra, ko praznujemo Yule se duša spušča v notranjost, sama k sebi, k svojemu bistvu, k svoji notranji luči. Pozna jesen je obdobje, v katerem človek v svoji notranjosti išče luč lastnega bitja, da bi tako našel pot do sočloveka.

Sofija je tista, ki je prinesla kvalitete duše na Zemljo v zgoščeni obliki izvornih elementov zemlje, vode, zraka in ognja.
Človeško telo je sestavljeno iz vseh štirih. Ti elementi niso substance, gre za dinamične kvalitete, ki so del zunanjega in notranjega sveta. Alkimisti so učili, da je vse kar obstaja na zemlji unikatna kombinacija teh štirih elementov.

Vsako leto v adventnem času lahko opravimo pot vračanja duše same k sebi, ki vodi k takšni notranji drži, da lahko navzven delujemo zrelo in odgovorno. V adventnem času, ki ga odpira prva adventna nedelja, se v spirali spuščamo po poti naše duše nazaj k sebi. In v tej spirali je prvi element s katerim se soočamo element Zemlje. Zemlja je tista, ki ustvari posodo v katero se lahko zlije duh. Temeljna sposobnost zemlje je v tem, da ustvari strukturo in obliko. In to na kar radi pozabljamo je, da za delo z zemljo potrebujemo prisotnost tukaj in zdaj, biti moramo zbrani in čuječi.

In ko v tem posvečenem času svoj Dom pripravljamo na praznovanje, pa naj bo to naš zunanji Dom ali naš notranji Dom, je za to potrebna disciplina in notranja struktura, da bi lahko ideje in zamisli, ki pridejo tudi udejanjili v fizični realnosti. Zemlja je naša velika učiteljica, kajti spomni nas na to, da je potrebno hoditi korak po korak, narediti najprej temelj, na katerem potem lahko zgradimo celo hišo.

Prva adventna nedelja nas poveže z realnostjo zemlje.
Kar se lepo vidi v izročilu gradnje jaslic. V prvem adventnem tednu se postavi temelj, tla, podlaga, torej mineralni del jaslic. Kamenje, potke, hiške, skratka vse, kar predstavlja zemljo. Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

V tem tednu je fokus v našem razvojnem smislu posvečen fizičnemu telesu in v tem prvem tednu je naša pozornost usmerjena na mineralni svet, kamor spadajo skeletni sistem, živčni sistem, organi čutenja kot tudi rodovitna prst. Pozornost naj bo v tem tednu na fizični aktivnosti, na motoriki telesa, na premikanju, na opazovanju. Bodite pozorni na vaš odnos do mame Zemlje, ozaveščeni v povezavi z recikliranjem odpadkov in opazujte procese očiščevanja.

Ključno v tem prvem adventnem tednu je, da telesu privoščite dovolj počitka, da okrepite svoje telo skozi gibanje, da svoje telo negujete in ste pozorni na to kaj jeste in kako jeste. Pomembno je, da se obrnemo k modrosti našega telesa in se vprašamo: Kaj je tisto, kar moje telo resnično nahrani? Česa sem lačen? Kaj potrebujem, da bi si resnično napolnil baterije?

Sama opažam, da se do telesa pogosto vedemo kot do predmeta, da ga silimo v diete in očiščevalne poste brez, da bi se sploh obrnili k tej modrosti, ki jo telo ima v sebi z vprašanjem: »Ali bi me to resnično nahranilo? Ali bi mi to resnično služilo?«

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo?
V prvem tednu adventa se bomo osredotočali na našo posodo, na vozilo naše duše. Prenos zunanjega sveta, fizičnega sveta v našo notranjost se dogaja preko čutil ali organov čuta. Notranji čuti nas poučijo o svetu in njegovi povezanosti s telesom. Poznamo pet notranjih čutov in sedem zunanjih čutov.
Pet notranjih čutov so dotik, gibanje, čut za življenje, ravnovesje in vonj.
Sedem zunanjih čutov je vid, toplota, zvok, okus, občutek za svet, čut za razmišljanje in čut za ego.
Če izgubimo vid ali sluh, se le s težavo orientiramo v zunanjem svetu.
Ob izgubi notranjega čuta za ravnovesje pa izgubimo pokončno držo in z njo povezano voljo do delovanja.
Skozi čute prihajamo v stik z vrlinami, ki predstavljajo domeno naše duše.

Spirala je že od nekdaj krščanski simbol za pot duše k sebi. In skozi vse štiri adventne nedelje se spuščamo preko štirih elementov zemlje, vode, zraka in ognja v duha. Sveča, ki gori na adventnem venčku vsak teden predstavlja en element. Esenca svetlobe predstavlja peti element, duha, luč, ki je simbol bistva vesolja, življenja, duše…, je naša notranja luč. Zeleni del venčka iz smreke ali jelke, je simbol življenja, saj tudi čez zimo zadržijo življenjske sokove.

Ko se spuščamo v svojo notranjost in najdemo bistvo, imamo vsako leto priložnost, da okrepimo svojo notranjo svetlobo. Tako posameznik, ki doda svojo lučko na razpolago skupnosti, širi božično luč. In s tem, ko najdemo svojo notranjo luč, lahko najdemo tudi pot do sočloveka, do skupnosti.

Luč božanskega lahko širimo z ustvarjanjem adventne spirale v času od prve adventne nedelje pa vse do dneva Adama in Eve 24. decembra.

Prva adventna nedelja je tako posvečena arhetipu matere. Gaea je tista, ki postavlja strukturo družini, strukturo telesu, strukturo podjetju.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

www.divine.si

Objavljeno na www.svetloba.si

Klic Boginje …

0 Comments

Boginja je besna, razjarjena je in vse to je v notranjosti ženske. Ta del razjarjene ženstvenosti je v vsaki posameznici in me se moramo soočiti s tem delom, s to bolečino v sebi, če želimo preobraziti svet.

Bes na moški svet, ki nas je ranil je tako močno del naše celične strukture, našega živčnega sistema, da se sploh ne zavedamo, koliko sovraštva in maščevalnosti je v nas. To je del, kamor ne želimo. To je tisti del boginje, ki ga ne maramo in ga zanikamo v sebi.

Ženske si boginjo razlagamo kot mehko, nežno in ljubeče bitje in ne maramo njenega temnega dela, njenega besa in razjarjenosti, divjosti in ranjenosti. In vendar se je potrebno, če hočemo resnično preobraziti planet in prebuditi svetlobo v naši notranjosti soočiti s tem delom v nas. Boginja nas kliče.

Naša izbira je ali se bomo odzvale klicu ali bomo šli vsi skupaj še en krog, kajti ženska je varuhinja izvorne celostnosti, tkanine življenja. Uglasiti se moramo z magijo kreacije, biti v služenju misterijem življenja na način, da je naš zunanji svet negovan iz notranjega sveta. Ženske moramo najti svoj notranji mir, biti v harmoniji s svetom, z življenjem. Kajti če tega ne bomo uspele narediti v sebi, bo svet umrl. Pozabile smo, da ženska rojeva novo življenje. In tega ne spoštujemo več. Ne spoštujemo tega, kar je sveto v nas. Sodobna ženska dvomi vase in živi v umu, ki jo zastruplja in ji ne pomaga, da bi resnično našla stik s svojo izvorno ženstvenostjo.
Vojna v ženski je tista, ki jo ženska rojeva v svet. Nasilje, ki ga zganjamo same nad seboj, je nasilje, ki ga rojevamo v svet, dnevno.

Ženska se mora prebuditi. Nujno je, da stopimo v svojo ženstvenost. Zdaj!

Zanikanje, ignoranca ženstvenosti utiša pesem sveta in zapre vrata svetlobi, ki je del materije. Rek pravi, da je Bog tisti, ki vstopa v rano in skozi zemljino žalost se zgodi ozdravljenje. Skozi posvečenost, skozi prepoznavanje in sprejemanje ranjenosti, ki smo jih priča, ki jih izkušamo dnevno se lahko povežemo z milino. Duša kliče po prepoznanju, želi da jo slišimo in samo tisti, ki so trpeli, jo lahko prepoznajo. Dokler v tvojem življenju vse teče gladko nimaš nobene potrebe in ne želje po prebujenju. Če ženska želi spoznati svojo mističnost, svoje globine, se mora zazreti iz oči v oči s svojo notranjo bolečino. Žal ni druge poti. In ko si v bolečini, ko si v krizi se moraš zazreti onkraj svoje osebne bolečine in jeze, da bi lahko udejanjila višji klic Boginje v tebi. Šele ko sprejmeš lahko tok življenja, božanski tok steče na nove načine. Skozi ta proces božanski vtis postane viden in veličastnost enosti prepoznana. In življenje lahko na ta način ponovno postane sveto.

Pomembno je, da znamo objeti ranjenost sveta, namesto, da jo zanikamo. Vsaka mora prepoznati svojo božanskost in iz te pozicije svetlobe prispevati svoje unikatno Darilo. In vendar večina žensk v tem trenutku čaka. Nenaklonjene so koraku v neznano, ki ga je potrebno narediti. Iščemo varnost in sigurnost, celo duhovno sigurnost. Nočemo se podati v globine temne Boginje. In vendar vsako bitje, ki se rojeva v ta svet, prihaja iz teme, iz globin neznanega, iz temne ljubezni, ki je resnična, ki predstavlja izvorno esenco ljubezni in enosti. Ženska pozna plodno temo neznanega in tja se moramo podati, da bi lahko sebe in svet rodile na novo.

In tega ne moremo vsaka zase. To ni čas individualizma, ženstvenost uspeva v povezovanju, v skupnosti, v soustvarjanju. Ženske se moramo povezati in ta klic Boginje udejanjati skupaj. Potrebujemo podporo druga druge in svetlobo druga druge. Skupaj se razcvetamo, skupaj uspevamo.

In ženske imamo sedaj izbiro; lahko ostanemo skrite ali pa prinesemo to notranje vedenje v zunanji svet. Izbira ni lahka, kajti to vedenje, ki ga ženske nosimo v sebi je prekrito s plastmi bolečine in jeze zaradi tisočletij zlorabe.

Svet lahko preobrazimo le skozi ljubezen, skozi brezpogojno ljubezen najprej do sebe. Z ljubeznijo se bo vrnila radost in radost bo raztopila vso onesnaženost sveta, vse negativne miselne vzorce, vse vzorce grabežljivosti in precenjevanja. Ko se bo radost vrnila v srca ljudi in v življenja celotnega človeštva, bo celoten svet oživel na nov način. Svet lahko preobrazimo le skozi ljubezen.

In ljubezen nas potrebuje, da utelesimo potencial ljubezni, kajti le tako lahko postane del tkanine življenja, skozi našo akcijo, skozi vsakodnevne akcije ljubezni.

In zato že več kot leto govorim o tem, kako pomembno je, da postaneš Najsrečnejša Ženska na svetu, kajti le skozi radost lahko pride preobrazba, ki jo vsi čakamo, le skozi radost lahko spremenimo svet. Samo skozi radost in ljubezen lahko pustiš trajni vtis in narediš pozitivno razliko v življenju ljudi. S tem, da si zgled. Da utelesiš Boginjo in si Boginja. Da si to darilo, ki ti si in to dnevno deliš z ljudmi in s svetom.

In deli to s svojimi prijateljicami, nujno je, da se prebudimo in zažarimo, da se spomnimo, da smo Zvezde!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Izbira …

, 0 Comments

Izbira je vedno v naših rokah ne glede na to, kako si včasih želimo, da bi lahko stvari naprtili na ramena koga drugega. Ključna izbira v našem življenju je ali živimo v vojni sami s seboj, z drugimi ljudmi in svetom, ali smo v miru s seboj, z drugimi in svetom. Bolj preprosto lahko rečemo ali smo v strahu ali v ljubezni. Ljubezen in strah ne moreta obstajati hkrati, vedno je naša izbira kaj utelešamo in živimo v tem trenutku.

In ko sem se začela ukvarjati z arhetipi, sem začela predavati o tem, kako ustvarjamo svojo notranjo senco ali kako krepimo vojno v sebi. Rada rečem, da se bodo vojne v zunanjem svetu končale, ko se bodo končale v naši notranjosti, kajti mi smo tisti, ki nosimo vojno v sebi in ta vojna se preslikava iz nas v svet.

Če hočemo živeti v svetu miru in ljubezni, moramo imeti mir in ljubezen v sebi, do sebe, biti mir in ljubezen.

Vojna v naši notranjosti je stvar izbire. In vendar je ta izbira vojne v naši notranjosti pogosto popolnoma nezavedna. In vendar ta naš notranji občutek, ki ga imamo do sebe vpliva na to, kako vidimo svet okoli sebe. Če smo pomirjeni sami s seboj in smo v ljubezni do sebe, potem to širimo tudi iz sebe v svet in v vse naše odnose, kajti tako kot sebe zaznavamo kot bitje, vidimo bitje v vseh ljudeh. In ko se ločimo sami od sebe, se ta ločenost odslikava v vseh naših odnosih in do ljudi se vedemo kot do predmetov, številk, enostavno so vse drugo, samo ljudje ne.

Proces izbire se zgodi zelo hitro v naši notranjosti in gre za popotovanje skozi notranje ranjenosti, ki vsaka doda svoj košček k temu, da čutimo otopelost v sebi ali uporabljamo taktiko izogibanja, ko ne želimo čutiti svojih čustev.

Vse skupaj se začne, ko občutimo nekaj, kar nam v tistem trenutku ni všeč ali je preplavljujoče, preveč za nas in se poskušamo temu izogniti. Vendar ko nekaj občutimo imamo na voljo le dve izbiri. Lahko to spoštujemo in objamemo kot svoje ali pa izdamo sami sebe in to zanikamo v sebi. Ker je bolečina izdaje sebe in zanikanja dela sebe tako močna v nas moramo to preslikati na nekoga drugega, zgodi se projekcija ven iz nas na nekoga drugega, kjer zlorabimo sebe in druge za dosego svojega cilja, da se izognemo čutenju, potem moramo zapustiti sami sebe v tem delu in se ločiti od sebe, da bi lahko opravičili sami sebe in svoje delovanje. Samo opravičevanje je stanje notranje vojne, v katero zelo hitro zvlečemo tudi svoje najbližje, kajti nujno se morajo strinjati z nami, drugače so proti nam in smo v vojni z njimi. Kajti ko nekdo ne deli simpatije z nami, ima samo eno izbiro in to je, da je proti nam. Kajti če ni z nami, je proti nam. Zveni znano?

In ljudje tovrstne igrice preigravamo že tisočletja, močno so utečene v naših živčnih tokokrogih in ko se nevroni skupaj sprožajo, se tudi skupaj povežejo. To pomeni, da naše izkušnje v naši biologiji sprožajo odzive strahu skozi tokokroge stresa ali pa ljubezni skozi tokokroge ljubezni. In ko se sprožijo tokokrogi stresa to pomeni, da naše telo preplavijo hormoni kot je kortizol in norepinefrin. Gre za čustvene toksine, ki zastrupljajo naše telo kot kemijski strupi iz zraka, vode ali hrane. Ko ste v takoimenovanih negativnih čustvih, kot je strah, skrb, žalost, jeza ti ne izginejo takoj, ko nehate razmišljati o njih. V resnici nas čustveni toksini pripravijo do tega, da v sebi vedno znova in znova premlevamo stare, vedno iste stvari. In ker naš živčni sistem vedno znova sproža iste tokokroge se na nenehno stanje strahu, na nenehen stres navadimo in mislimo, da je to nekaj normalnega. Telo misli, da je v vojni. In če nam uspe končati vojno v sebi pogosto ugotovimo, da smo zasvojeni in da enostavno ne znamo živeti v miru.

Ko smo v stresu, se zakrčimo in naša srca se zaprejo. Varnost začnemo iskati zunaj sebe, v drugih ljudeh. In ko smo izdani s strani drugih, se vedno bolj zapiramo pred svetom.Pravzaprav preigravamo štiri ključne odzive s katerimi smo v nenehnem samoopravičevanju v sebi ali se obnašamo kot otrok, ki išče varnost in ljubezen skozi pet arhetipskih iger, ki smo jih razvili že v otroštvu in jih preigravamo tudi v odrasli dobi. To so nevidni otrok, nesprejeti otrok, zlorabljeni otrok, zapuščeni otrok in ločeni otrok. Drugi odziv, ki nam je zelo dobro poznan je žrtev, kjer smo prepričani, da smo upravičeni do stvari, pa ustrežljivka, ki ima sezname obveznosti, ki jih mora narediti, da bi bila sprejeta in ljubljena in četrti je arhetip saboterja, ki vedno znova najde razloge zakaj zavrača priložnosti v svojem življenju in opravičuje svojo ločenost in to da je v vojni s seboj in s svetom.

Ko smo udomačeni v nekem odzivu pozabimo na to, da imamo na voljo izbiro in delujemo po notranji avtomatiki. Vedno znova smo v stresu, kar izčrpava našo nadledvično žlezo, to naprej vpliva na ščitnico in na celoten hormonski sistem in sčasoma pripelje do kolapsa celotnega sistema.

Ne bi raje razmislili o tem, da prenehamo s svojo notranjo vojno in izberemo mir, namesto da se borimo s stresom in z boleznimi, da se borimo z vsemi obveznostmi, ki si jih naložimo, da bi ja bili sprejeti s strani drugih, namesto da ugajamo in iščemo varnost in ljubezen zunaj sebe?

Prvi korak je vedno v prepoznavanju, vendar samo prepoznavanje ne zadošča, da bi svoje notranje stresne tokokroge tudi spremenili, naučiti se moramo kako v sebi upravljati s svojo energijo, s svojimi čustvi. Gre za izbiro, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje in za to, kar izbiramo v svojem vsakodnevnem življenju. Potrebno je prepoznati in prevzeti odgovornost za svojo ignoranco in vse svoje načine, kako se izogibamo v svojem življenju in za to je potrebno veliko poguma. Biti resničen sam s seboj je začetek upravljanja s svojo energijo. Iskrenost osvobaja. In potem je potrebno izbrati drugače. In skozi izbiro radosti in ljubezni v svojem življenju ustvarjamo in krepimo v svojem živčnem sistemu tokokroge ljubezni, ki nas negujejo, hranijo in polnijo.

In v tem procesu ti lahko pomagam. Če te zanima več o tvojih notranjih arhetipih in o strategijah, skozi katere kreiraš svoje življenje Te vabim, da se mi pridružiš na druženju, kjer bomo spoznavali celotno osebno arhetipsko kolo in kjer lahko spoznaš svojih 12 zaveznikov na tvoji osebni poti. Za soočenje z osnovnimi štirimi je na voljo spletno druženje Objemi otroka v sebi, kjer se soočamo s svojimi strategijami in skozi prakso stres raztapljamo in z osvobojeno energijo hranimo svoje tokokroge ljubezni.

Moje delo je v tem, da končamo vojno v sebi in živimo v miru s sabo, z ljudmi in s svetom. Kajti le tako lahko to, kar si želimo, tudi uresničimo, le v notranjem stanju miru lahko živimo in delimo svoje Darilo.

Kaj izbiraš v svojem življenju zase? Vojno ali Mir?
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

 

Bodi srečen!

, 0 Comments

O sreči se veliko govori. Večina ljudi je mnenja, da bodo srečni, ko bodo … in potem pride seznam, ki mora biti izpolnjen preden bodo lahko srečni. Takšna je bila moja izkušnja. Mislila sem, da moram narediti še tole in tole in tole in potem bom začutila srečo v sebi in … nikoli ni prišla. Ko sem naredila svoj “eksperiment”, kot ga ljubkovalno imenujem, sem se spravila do take skrajnosti, da sem se v trgovini zjokala, ker enostavno nisem mogla kupiti hrane. Z blokiranmimi karticami in 1€ v žepu nisem vedela kaj naj. Kaj lahko kupiš za 1€ in s tem nahraniš 4 ljudi?

In po dolgem tunelu teme sem dojela, da ni ničesar zunaj mene, kar me bo rešilo. Enostavno moram poskrbeti sama zase. Smiljenje sebe in igranje žrtve sem pripeljala v skrajnost in dojela, da resnično soustvarjamo svoj svet in da ne gre le za lepe besede. Gre za realnost. To kar čutiš in objameš v sebi, to kar SI, to je tvoja vsakodnevna realnost.

In dojela sem, da sem zelo negativno nastrojena. Vedno sem najprej razmišljala o vsem slabem, kar se mi lahko zgodi ali o tem, kaj lahko gre narobe v neki situaciji. In s tem, ko sem svojo pozornost namenjala temu kar lahko gre narobe in stroškom in  in  in … sem to dejansko kreirala, vedno več tega, česar nisem želela, ker sem temu namenjala svojo pozornost.

No, na vseh seminarjih in v knjigah, ki sem jih obiskala mi nihče ni povedal kako težko je premakniti svoj tanker, ki pluje v negativne vode. Vedno bolj si v strahu, zakrčen in vedno težje je. Nesrečni ljudje imamo več negativnih živčnih tokokrogov v sebi in negativno razmišljanje je stvar navade. Ne moreš se preprosto odločiti, da boš srečen in prezreti svojo notranjo napeljavo. Prepoznati je bilo treba dejavnike, ki vodijo k sreči kot tudi tiste, ki so me vodili v trpljenje.

V procesu sem dojela, da zakon privlačnosti dela v tvojo korist takrat, ko si ti srečen. Ko si srečen, iz sebe širiš radost, umirjenost, veselje, zadovoljstvo in po zakonu privlačnosti ti Vesolje to vrača nazaj. Dokler si nesrečen v resnici ne moreš dobiti tega kar si želiš. Kajti postati moraš to kar si želiš, da bi to pritegnil do sebe. In tako sem začela z osredotočanjem na Bit namesto na delovanje in tehnike. Soočiti sem se morala s svojo željo po nadzoru in kontroli, ki sem jo udejanjala skozi tehnike. Opustiti je bilo potrebno vse znano in enostavno biti. Biti srečna.

Sreča je navada, ki jo je potrebno gojiti. Ni stvar pozitivnega razmišljanja, je stvar nevrofizionomije človeka. In moja pot iz teme se je začela s hvaležnostjo, vendar je trajalo še dolgo, da sem sestavila celoten proces, kako spustiti svoj tok čustev skozi tokokroge živčnega sistema in zaživeti srečo vsakodnevno. Biti v Toku je ključ! Kajti, ko si v Toku, si odprt, sprejemljiv, sproščen in slediš sinhronosti v svojem življenju. Spoznala sem, da je to, da si v Toku najpomembnejša stvar, kajti ko si nesrečen se zapiraš, se upiraš, si zakrčen in se ločuješ. In vsa svoja znanja in to kako gojim srečo v sebi sem zbrala v filozofiji Najsrečnejše ženske v sebi. Kajti kot rada poudarjam, moramo mi postati Najsrečnejše osebe v svojem svetu. Prevzeti moramo odgovornost za svoje življenje in za svojo kreacijo, brez pričakovanj in brez obsojanja. Potrebno je enostavno Biti to kar si in to ni enkratna odločitev, to je stvar vsakodnevne izbire, vedno znova in znova izbiramo srečo ali trpljenje, strah ali ljubezen, stres ali radost. To je naša izbira 24/7, vsak trenutek.

Kaj izbiraš zase?

Kajti bližnjica do vsega , kar si želiš v življenju je, da si najsrečnejši človek na svetu!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

«< 47 48 49 50 51 >»