Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Saj je samo navada!

1 Comment

To pogosto slišim; Saj je samo navada. In pogosto zelo podcenjevalno gledamo na razvade, češ, saj jo lahko takoj spremenim, če hočem. Izziv je v tem, da v resnici nočemo spreminjati “utečenih” navad. In v tem je težava pri preobrazbi za večino ljudi. Ko delamo na spreminjanju prepričanj, če ne spremenimo svojih navad, nismo naredili ničesar. Sama sem dolgo časa delala s tehnikami za spreminjanje prepričanj in po nekaj letih ugotovila, da se grem mentalno masturbacijo na svojih možganih, moji tokokrogi pa so mirno ustvarjali znane odzive. Hmmmm. Resnica je, da nam niti pozitivno razmišljanje niti programi za ustvarjanje pozitivnih prepričanj ne pomagajo kaj dosti, kajti možgani so organ, ki se uči in je narejen tako, da se spremeni le skozi izkušanje.To mi je dalo misliti. In tako sem se od blizu spoznala s svojimi možgani. In njihovimi tokokrogi.

Ljudje imamo v svojih možganih utečene tokokroge. Pravzaprav je vsako čustvo, misel in dejanje tokokrog. Tokokrog je povezava v našem živčnem sistemu, ki podpira določen vzorec ali strategijo, ki jo imamo v svojem življenju. Možgani se do 7 leta naučijo, kako vse kar se nam v življenju dogaja povežejo oziroma asociirajo s strategijami in tokokrogi iz preteklosti. Ko se določena struna sproži, možgani poiščejo podobno izkušnjo, ki se je že zgodila in dvigne se stara strategija (v prejšnjem prispevku sem govorila o strategijah našega notranjega otroka), vaša navada, kako “odreagirate” na dražljaj. Možgani se odzovejo s svetlobno hitrostjo, gre za električne in kemične poti v možganih, ki oblikujejo vaše življenje. Če želimo spremembe v svojem življenju, moramo spremeniti svoja notranja stikala. Izziv je v tem, da ko razmišljamo o težavah in analiziramo stvari, ki se nam dogajamo, ko iščemo vzorce, v resnici ne spreminjamo tokokrogov, pogosto jih še krepimo.

Če pogledamo, kaj je pravzaprav tokokrog, nam bo hitro jasno kje tiči težava. Tokokrog je živčno vlakno, ki nosi informacijo kako se odzivamo na določen stresor. Gre za kemični in električni tok, ki določa ali se pomikamo skozi stres ali se v njemu zataknemo. In ta tokokrog vključuje čustveni proces, ki se zgodi najprej v obliki primerjave v možganih s preteklimi izkušnjami, šele v drugi fazi pride informacija do neokorteksa, našega miselnega dela možganov, kjer se poveže z mislimi in šele v drugi fazi lahko razmišljamo o tem kaj čutimo in kaj potrebujemo in temu sledi poravnava oziroma uskladitev.

Kadarkoli se nam v življenju zgodijo situacije, ki so za nas stresne, se vklopi tokokrog stresa, ki nas vodi v svojo črno luknjo. Kajti, ko se vključi tokokrog za stres, ustvari slabo razpoloženje, ki je kot odmev v čustvenih možganih lahko dneve ali tedna, celo leta. Težava z navadami je v tem, da sploh pri tistih navadah ali strategijah, ki nam povzročajo stres npr. občutek zapuščenosti, izdanosti, sproži v nas odziv najstarejšega dela možganov, plazilskega dela, ki pozna štiri odzive; beži, bori se, zmrzni ali da enostavno omedlimo.

In večina ljudi danes, ki so ujeti v stresu pomanjkanja na katerem koli področju, je glavo vtaknila v pesek kot noj in so v odzivu zmrznenosti. Nočejo vedeti, se delajo da težave ni in čakajo, da bo vse skupaj minilo. Slaba novica je, da stvari ne bodo minile same od sebe. Nevroni, ki se sprožajo skupaj, se vežejo skupaj, kar pomeni, da je pomembno, da zavestno preoblikujemo svoj živčni tokokrog. In izzivi, ki nam v zadnjih letih prihajajo v ospredje so del učenja, ki ga moramo usvojiti. Skozi izkušnje prepoznavam, da je potrebno stvari ozavestiti, jih razumeti, jih začutiti in izkusiti, da bi jih resnično lahko preobrazili. Velika večina ljudi pa se posveča zavedanju in razumevanju, izogiba pa se čutenja in izkušanja stvari. In tako ker se neuroni, ki se skupaj sprožajo vedno skupaj povežejo, ostajamo v negativnih izkušnjah, v tistih izkušnjah, ki nam ne služijo več tudi po tem, ko je jasno, ko smo ozavestili in razumemo, da nam to ne služi več. Vsakič, ko gremo še en krog in še en krog, se brazda v možganih poglobi in vedno več naše energije je ujete v tem tokokrogu, kar zahteva vedno več naše pozornosti. In zato je navada kot železna srajca, ki jo težko slečemo, če se je ne lotimo čez vse štiri nivoje Biti.

Vesolje nas sili, da stopimo na svojo pot, da začnemo deliti svoje darove in svoje talente z ljudmi in svetom. Začne s šepetom, ko nam potiho prišepetava in nas usmerja s sinhronimi dogodki, da slišimo pravo informacijo, v roke vzamemo pravo knjigo, preberemo točno pravo stvar (saj ne verjamete, da gre pri tem, da tole berete za na-ključ-je, kaj?). In če trmasto vztrajamo v svojih znanih odzivih in starih tokokrogih, nam začne pošiljati bolj konkretna sporočila glede tega, kaj bi bilo modro narediti, kako bi bilo modro stopiti na svojo pot. In če ne prisluhnemo sporočilom, začnemo dobivati lekcije. Še vedno gre za ista sporočila Univerzuma, pravzaprav tistega dela nas samih, ki ve bolje od nižjega, majhnega jaza, le da so ta sporočila zdaj glasnejša in vedno bolj neprijetna. Vsi poznamo lekcije, ki nam jih servira življenje in če se igramo noja in glavo trmasto tiščimo v pesek, začnemo ustvarjati kaos in kaos je tisti, ki vodi v razpad vsega znanega in krizo.

Nihče nas ne “zajebava”, le sami sebe nočemo poslušati in zato se nam zgodijo osebne krize, ko nočemo spustiti starih strategij in ustvariti nove navade. Kriza nastopi, ko nas življenje na polno sooči s tem, čemur smo se poskušali izogniti. Kot bi nas na polno povozil vlak ali tank. Prej ali slej v življenju spoznamo, pogosto na zelo trd način, da Univerzum vedno doseže svoje. In izziv je v sprejemanju, v sprejemljivosti, v tem, da se odpremo za to, kar nam Življenje sporoča.

Zato se spoglej s svojimi navadami in ustvari takšne, ki te podpirajo.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Ritual

, 0 Comments

Sedem principov Življenja – Peti princip – Ritual

Ritual je aktivnost, ki nam pomaga, da ostanemo povezani in motivirani. Ko se zavežemo svojemu življenjskemu namenu je ključnega pomena za to, da ostajamo naravnani oziroma uglašeni s svojim namenom to, da razvijemo dnevne rituale, ki nam pomagajo, da ostajamo v stiku s sabo. Ritual je aktivnost, ki jo opravljamo in ima za nas simboličen in čustven pomen. Gre za to, da ima samo dejanje nek globlji pomen za nas tudi v fizičnem pomenu, saj se po tem počutimo bolje ali bolj povezani s seboj.

Ritual je pravzaprav nek obred, rutina, lahko je zgolj nekaj trenutkov, ki si jih vzameš samo zase, zato, da se osrečiš. To so trenutki notranjega dušnega stika, kjer začutiš ravnovesje, si prisluhneš navznoter in se umiriš. In za rituale je značilno to, da jih redno ponavljamo. Gre za posvečeni čas, ki je neprecenljiv. Pravzaprav je katerakoli akcija lahko ritual, če vključuje dva pomembna elementa, ki sta značilna za ritual in to je zavedanje in soglasje. Dejanje postane ritual, ko ga narediš z zavestnim zavedanjem simboličnega in čustvenega pomena in soglašaš s tem pomenom oziroma namenom. Potrebno je delovati z zavedanjem in soglasjem, da ustvariš ritual, kajti v kolikor stvari delaš brez enega od dveh temeljnih elementov gre zgolj za navado in ne za ritual.

Zavedanje in namera sta vaši osebni kvaliteti, ki ju ne morete izsiliti. Nihče vas ne more prisiliti, da posvečate svojo pozornost simboličnemu pomenu nekega dejanja, ali pa da soglašate s pomenom rituala. Telo je lahko prisotno, vendar če nismo resnično prisotni z zavedanjem in soglašamo z dejanjem, to za nas ne bo ritual, temveč zgolj navada. In pomembno je, da pri sebi pogledate katere stvari oziroma dejanja v vašem življenju predstavljajo ritual in katera so zgolj navada. Pogosto ljudje začnejo z rituali, ki kasneje zvodenijo v navade, ker dejanja izvajajo le zaradi ugajanja drugim ali iz razlogov, ki niso uglašena z njihovo Bitjo.

Ko se na svoji poti premikamo naprej in rastemo je ključnega pomena, da razvijemo osebne rituale, ki nas vedno znova spominjajo na našo zavezanost sebi in svoji rasti. Pozitivni vidik rituala je v tem, da je ritual lahko kakršno koli dejanje, ki ima zate simbolično in čustveno vrednost in se lahko zgodi v tvoji glavi. Sploh ni nujno, da gre za dejanje navzven. In zato te nihče ne more prisiliti v to, da privoliš v ritual, ki ti ne ustreza kot ti nihče ne more preprečiti, da dodeliš vrednost nekemu dejanju, ki si ga izbral zase.

Osebni ritual je lahko nedeljski zajtrk s tvojo družino, redno srečevanje s prijatelji, sprehod s prijateljico, telovadba, sproščanje v kopeli, branje knjig,… Rituali so lahko tedenski, ki ustrezajo določenemu dnevu v tednu, ali pa dnevni: jutranji tek, jutranje prebiranje časopisa, popoldanska sprostitev, večerno branje, poslušanje glasbe, čas za osebno nego, masaža,… Ritual ima svoj ritem, konstantnost, kar pomeni, da to počneš vedno ob istem času, isti dan in v približno istih časovnih okvirih. Postati morajo tvoja stalnica, hkrati pa ti ne smejo predstavljati obveznosti, saj naj bi bil to čas na katerega komaj čakaš, saj se takrat sprostiš, odpočiješ in se zabavaš.

Tako lahko tvoj torkov jutranji tek s prijateljico predstavlja ritual, če se zavestno odločiš, da je to poseben čas, ko aktiviraš svojo notranjo sposobnost, da v življenju dosežeš karkoli. V tem primeru je že samo zavezovanje vezalk čas, ko se naravnaš na svojo namero, da si prisotna v svojem telesu, da opazuješ svojo moč in svoje omejitve, svojo zmogljivost in sposobnost regeneracije. Ko se odločiš, da si zavestno prisotna in se opazuješ, si budna v tem, kaj se dogaja v tebi, se navada spremeni v ritual. In med tekom se večkrat spomniš na svojo namero in zavezo, kar okrepi energijo, ki jo vložiš v ritual. Praktični vidik srečanja s prijateljico in skupnega teka se morda s tem ne spremeni, nedvomno pa se spremeni tvoje doživljanje, čutenje in simbolična vrednost dogodka.

Rituali so v naših življenjih pomembni, ker dajo našemu življenju časovni okvir na dnevni, tedenski in mesečni kot tudi letni bazi. To lahko zelo lepo opazujemo pri ritualih praznovanja rojstnega dne ali pomembnih obletnic v našem življenju. Rituali nam dajo strukturo, s pomočjo katere stabiliziramo svoje življenje. Ljudje smo svoja življenja oblikovali okoli praznikov, letnih časov, počitnic, sezonskih ciklov. Kajti rituali nam pomagajo, da se povežemo z ljudmi, ki so nam blizu in predstavljajo pomemben del v našem življenju. Pogosto so rituali kot nekakšen izgovor, da drug z drugim delimo čustva, ki si jih drugače ne dovolimo izraziti (samo pomislite na številne objeme in poljube, ki so nekaj običajnega, ko oseba praznuje rojstni dan) in da zaupamo ljudem v svojem življenju. Izziv sodobne družbe je v tem, da se mnogim starodavni rituali praznovanja prehodov zdijo popolnoma odveč ali pa jih enačijo s komercializacijo praznikov in s tem slabijo tudi čustvene vezi med ljudmi, še posebej v družinskih krogih, saj so ljudje enostavno pozabili na rituale, kjer bi si družinski člani dopustili, da začutijo svoja čustva in se odprejo.

Rituali so bili od nekdaj podpora pri javnem izražanju tako žalosti ob tragedijah kot radosti ob zmagoslavjih in če se s tragedijami soočamo sami je to lahko preplavljajoče. Rituali nam pomagajo oblikovati naše javne izraze čustev, kot so žalovanje na pogrebu ali radost ob poroki ali rojstnem dnevu. Ko smo v stiku z ljudmi, ki čutijo podobno kot mi in vidimo ter čutimo kako izražajo svoja čustva nas to spodbudi, da tudi mi izrazimo svoja. Ob tem začutimo, da so naša čustva upravičena, ker jih delimo z drugimi, hkrati pa dobimo potrditev tega kar čutimo v sebi, kar je pogosto ključnega pomena, še posebej pri žalovanju.

Rituali pa nam pomagajo tudi , da najdemo stik s svojimi čustvi in predvsem s svojim notranjim temeljem takrat, ko v svojem življenju potujemo skozi iniciacije ali se soočamo s svojo »temno nočjo duše«. Rituali nam potrdijo našo polnoletnost, našo zavezo drugi osebi skozi poroko. Ključno je, da si znamo oblikovati rituale, ki nam pomagajo na naših prehodih v življenju.

Trije preprosti rituali, ki jih lahko uporabite, da se uglasimo s svojim življenjskim namenom:

1. Zahvaljevanje je preprost ritual, ki zahteva eno samo besedo; Hvala. Izrečemo jo z zavestnim zavedanjem, da s tem potrdimo dobroto in vse čemur smo zavezani.

2. Ustvarite oltar z namenom, da aktivirate lastnosti in kvalitete, ki jih prepoznavate kot ključne za vaš življenjski namen. Oltar predstavlja sidro vaši nameri in vas vedno znova spomni čemu ste se zavezali.

3. Obdajte se s predmeti, ki vas spomnijo na vašo zavezo življenjski misiji, kot so slike, cvetje, kristali.

Več o ritualih bom delila s skupino žensk na vikend druženju Razkrij Boginjo v Sebi. Več o programu tukaj …

Taja Albolena

DivineLife Blueprint™ svetovalka

Članek je objavljen na www.svetloba.si

Taja Albolena je ustvarila koncept Divine.si in skozi svoje delo vodi ženske, ki želijo narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, ki želijo v svojem življenju “več”, a čutijo notranjo praznino, nemoč, nezadovoljstvo s svojim življenjem. Da “najdejo” sebe, postanejo najveličastnejša verzija same sebe in zaživijo resnično izjemno življenje.

Življenjska misija

, 0 Comments

Vsaka oseba, ki se utelesi na Zemlji, nosi v sebi unikatno, edinstveno Darilo, sporočilo ali misijo, ki je pravzaprav razlog za inkarnacijo. Nedvomno je nekaj, zaradi česar si tukaj, drugače enostavno ne bi izbral tega planeta in tega življenja v katerem si. Ena izmed zelo zanimivih informacij zadnjega časa je spoznanje, da je stres, ki ga povzroča skrivanje našega življenjskega namena pogosto izvor težav s hormonskim sistemom in fizičnim nelagodjem, ki lahko vodi v bolezen. Dejstvo je, da je življenjski namen povezan s tem kdo si in ne s tem kaj delaš, česar mnogi ne razumejo. In če ne veš kdo pravzaprav si, to vodi v neravnovesje tako na mentalnem, čustvenem kot tudi fizičnem nivoju. V življenju vedno stvari delaš v smeri svoje življenjske misije ali stran od nje. In če zanikaš sebe, se skrivaš, se delaš majhnega, ne rasteš. Pravzaprav se krčiš, poskušaš se pomanjšati. In ta zakrčenost v telesu povzroča dobesedno razpad tvojega telesa, en del tebe enostavno umira in to povzroči popoln kaos v tvojem fizičnem telesu, kar se nedvomno pozna na zdravju.

Ko odkriješ svoje življenjsko poslanstvo, Te Vesolje podpre v celoti.  Življenjsko poslanstvo ni nekaj, kar je samo po sebi umevno. Izberemo ga preden se utelesimo, gre za izbiro Duše, ki nato v skladu s tem izbere svoje starše, dedno linijo, skratka svojo biologijo, z vsemi njenimi izzivi, saj je to idealno »igrišče« za to, da v polnosti objame sebe in se izrazi. In potem se moramo spomniti, ko smo enkrat tukaj, kaj je tisto, kar je res naše. Sama sem dolgo časa poznala delčke, nisem pa imela celostnega vpogleda v to, kaj poslanstvo zares je. Dokler ni po na-ključ-ju prišlo do mene vedenje, da gre pravzaprav za štiri pomembne stebre, ki tvorijo notranji temelj, jedrne želje, jedrne vrline, jedrne talente in strasti. Takoj sem dojela, da gre za notranji diamant, kajti v resnici ima obliko diamanta v nas.

Če vizija odgovarja na vprašanje kam gremo, se poslanstvo bolj ukvarja z vprašanjema kdo sem in pa zakaj sem tukaj. Ko enkrat veš, kaj je tvoje poslanstvo, si v stalnem stiku z virom notranje motivacije, strasti, ki te pelje čez vse strahove, vse dvome, vse občutke pomanjkanja, enostavno si na svoji poti in greš po njej. Nehaš se ukvarjati z zunanjim svetom in ovirami na poti, ki bi ti preusmerile pozornost levo ali desno, kajti si na svoji poti. Jasnost in usmerjenost sta tvoja vodnika, ko si v toku in greš z njim. To, da veš kaj je tvoje poslanstvo je eden od načinov, kako preseči svojega notranjega kritika in saboterja, da resnično greš za tem kdo ti si in to tudi izkusiš, utelesiš.

Razlika v kvaliteti življenja, če poznaš svoje poslanstvo ali ne, je dramatična. Življenje z ozaveščenim življenjskim poslanstvom osvetli tvojo vizijo življenja, tvoje želje, smisel življenja, občutek, da si tukaj z namenom, možnost prispevanja k razvoju sveta, ko veš, da soustvarjaš boljšo prihodnost, četudi v tem trenutku ne veš kako. Življenjsko poslanstvo razkriva, kaj je tisto ob čemer nam zaigra srce.

Na drugi strani pa je življenje brez poslanstva življenje, kjer si na avtomatiki notranjih odzivov bori, beži, zmrzni. Ponavadi gre za življenje, kjer smo nenehno v reakciji. Vedno znova preigravamo vzorce, ki smo jih podedovali, v katere smo bili udomačeni kot otroci in sledimo družbenim trendom. V otroških letih igra, v dijaških zaljubljenost, nato izbira kariere, družina, varčevanje za pokojnino, smrt.

Najbolj žalostno pri tem je to, da na zemljo prihajamo z jasno izbrano misijo, z vedenjem kdo, zakaj, kako in kaj in če povsem zapravimo svoj potencial, ki nam je dan, če ne uživamo v tistem, kar delamo, se poročimo ali ostanemo z osebo zgolj zaradi navade in živimo povprečno življenje ob tem najbolj trpimo v sebi, kajti del nas ve, da smo tukaj zaradi nečesa večjega.

Del nas ve, da smo tukaj kot edinstvena, unikatna, enkratna oseba, ki je prišla, da prispeva nekaj izjemnega. Če delamo to, kar dela povprečen človek, dobimo to, kar dobi povprečen človek. Moramo se naučiti poslušati sebe. In se hkrati naučiti, kako presegati sami sebe in zaupati, da vse kar se nam na začetku zdi težko sčasoma izgubi težo in postane lahkotno.

Moja pot me je vodila skozi preseganje povprečnosti. Ko opazujem povprečnost, se le steška pomirim z njo, ker ubija duha in ker te ukalupi v znano. Veliko raje imam prostranosti neznanega, čeprav je včasih veliko izzivov na poti in tudi približno ni lahko.

Ko sem potovala skozi različne nivoje življenja sem na svojem popotovanju vedno znova izbirala, da presegam odvisnost in nato neodvisnost/enakost in ravnovesje pol-pol, ker obožujem strast, navdihe, sočnost in življenje. Verjamem v to, da smo ljudje Kreatorji, da ustvarjamo svoje zgodbe. In lahko jih ustvarjamo zavestno, skozi zavesne izbire ali skozi nezavedne reakcije, in to je izbira, ki nam je dana na voljo vsak trenutek. Nihče ni rekel, da je življenje lahko, v resnici ni, še posebej, ko izbere pot, kjer zavestno izbiraš kaj kreiraš. Kajti to s čimer te življenje sooči je, da je potrebno prevzeti 100% odgovornost za svoje izbire in s tem imamo ne-malo težav v svojih življenjih.

Ko sem se zavezala temu, da živim svoj klic, da hodim za tem, kar me navdihuje in vedno znova izbiram, da živim svoje darove in sem v služenju življenju, nisem vedela, da bo moja izbira tako pogosto na preizkušnji, kot je. To je pot preseganja samega sebe, ko vsak trenutek izbiraš stvari v svojem življenju, ki so neudobne, ki so nove, ki so neznane in to je pogosto velik izziv. Ko se zavedaš, da si ljubezen in izbiraš, da v polnosti živiš to ljubezen, si dnevno izzvan v tem, da boš to izbral ponovno in še enkrat ali ne. In mnoge to »preizkušanje« moti. Sama sem mnenja, da v resnici preizkušamo sami sebe, ali bomo zvesti svoji zavezi ali jo bomo spremenili in izbrali drugače. Vedno znova je potrebno preseči udobje znanega in deskati na valovih življenja. In v zadnjih mesecih so ti notranji čustveni valovi resnično veliki.

Dnevno se učim, da ostajam predana svoji poti in zavezana svoji misiji. Na tej poti se učim in vse svoje izkušnje predajam naprej tistim ženskam, ki čutijo, da želijo preseči notranje udobje znanega in so pripravljene, da se v polnosti predati življenju. Kajti življenje je tvoja narava, ti si življenje in v resnici se samo predaš sama sebi. In to je izjemen izziv, kajti podajaš se v neznano, kjer ni garancij, kjer ni zemljevidov, kjer ne veš kaj in kako. In vendar potuješ s popolnim zaupanjem vase, s popolnim vedenjem, da si na najboljši možni poti, samospoštovanjem in cenjenjem svoje lastne vrednosti.

Vizija je smer, kamor naj gremo, poslanstvo pa je naša optimalna vloga, ki jo naj »odigramo«, je to kdo mi v resnici smo, kar moramo prepoznati in objeti v sebi, da zaživimo kot celostno izpolnjena in zadovoljna Bit.

Taja Albolena

DivineLife Blueprint™ svetovalka

Objavljeno na svetloba.si

Razcvet Ženske

, 2 komentarja

Razcvet Ženske je proces skozi katerega potuje čisto vsaka ženska v svojem življenju.
To česar se ne zavedamo pa je, da je Razcvet Ženske bistven za celotno življenje.

Vsaka ženska je v svoji Biti čudovit cvet, ki se skriva v popku.
Poznam to vznemirjenje, ko si kot popek in kar ne moreš dočakati svoje dozorelosti, da se razcvetiš v prelep cvet.
In vem, da v tej neučakanosti nisem sama.

Hitimo. Potiskamo. Se trudimo.
Upiramo se naravnemu toku življenja.
In počasi odkrivamo, da to upiranje in siljenje od nas zahteva ogromno energije.
Utrujajoče je.
Izčrpava te.

Ženska se boji svoje lastne ranljivosti in hoče imeti nadzor nad lastnim razcvetom.
Hrepeni po razcvetu in se hkrati skriva pred lastno lepoto in sijajem.
Upira se temu, da bi razprla svoje cvetne lističe, saj jo straši veličastnost njene notranje svetlobe, ki se rojeva iz globin njene Biti.
Vse dokler se nekaj v globinah ne premakne.
Dokler te čaroben trenutek predaje ne blagoslovi z milino in ne moreš več ubežati svoji resnični, avtentični naravi.

In pride dan, ko tveganje, da bi ostala trdno v popku postane bolj boleče od tveganja, ki ga razcvet zahteva, pravi Anais Nin. In v tej bolečini najdeš načine, ki ti pomagajo v razcvet.
Da stopiš v tok življenja in se predaš moči življenja.
Da se odpreš globinam lastne Duše.

Ženska Duša tako kot vsaka cvetlica na planetu ve, kako se razcveteti.
Ve kako razpreti nežne cvetne lističe s silovitostjo, radovednostjo in odkritostjo.

Izziv je v tem, da tega ne poskušaš narediti na silo.
Ali pa da se temu upiraš in se boriš s tem procesom.

Skozi svoje raziskovanje Ženske Duše sem prišla do spoznanja, da Razcvet Ženske vodi skozi štiri pomembne preizkušnje.

Skozi svoje delo z maternico sem spoznala, da je rojstvo odlična metafora za principe, ki jih skriva Razcvet Ženske.

Od nekdaj me zanimajo principi, ki se skrivajo v ozadju, kajti ko spoznaš principe, veš kako neko stvar vedno znova in znova ponoviti, namesto, da ostane le pri enem posrečenem na-ključ-ju.
Ja, zadaj so ključi in moja specialnost je odkrivanje ključev, da lahko vedno znova zavestno ponoviš to, kar želiš.

Zavest družbe negujemo v maternici in maternica je center Kreacije, zato je izjemno pomembno, da za svojo maternico poskrbiš.

Prvi korak v procesu rojstva je priprava prostora.
Tri mesece pred spočetjem pride na dušnem nivoju do dogovora med starši in dušo, ki se uteleša o tem kako bo potekalo prvih 14 let otrokovega življenja.
In v teh treh mesecih od dogovora do spočetja je naloga matere, da pripravi prostor za novo življenje.
Pogosto se ženska tega sploh ne zaveda in vendar se v tem času pogosto seli ali pa renovira stanovanje.
Moje priporočilo pri novih projektih, pri vsem kar začenjaš na novo je, da zavestno narediš prostor za novo.
Narediti je potrebno prostor za novo popotovanje in v tem procesu priprave, se spraviš v najboljše možno fizično in mentalno stanje, da se podaš na valove procesa rojevanja sebe.

Prisotnost tukaj in zdaj je ključ za prvi del procesa. In budnost je nujno potrebna, da si v sprejemljivosti skozi celoten proces, točno tak, kot se razkriva zate. Ključno je, da čutiš kar čutiš in opazuješ, kje si v reakciji, zanikanju, nesprejemanju. Odpiranje je del prvega koraka.
Budna sprejemljivost je namerna, objema vsak trenutek, tak kot je, brez sojenja ali je trenutek tak, kot bi »moral« biti.

Drugi korak v procesu rojstva je povezan s spočetjem.
In spočetje je povezano s sprejemanjem semena Kreacije.
Sprejemljivost je povezana z voljnostjo. Ključno je, da opustiš potrebo po nadzoru, kako bi moralo biti in da sprejmeš realnost točno tako, kot je, vsak trenutek tak kot se razkriva.
Ta sprejemljivost ti omogoča zaupanje, sproščanje in predajo.
Ko se pogovarjam z ženskami, ki imajo težave z zanositvijo in se močno trudijo, pogosto prepoznavam, kako niso voljne, da se odprejo in sprejmejo. Kreirati hočejo pod svojimi pogoji na način kot so si ga one zamislile, zanositi želijo ob točno določenem času in na točno določen način in načeloma v tem ni težav.
Težava se pojavi, ko ženska začne siliti in na silo želi doseči to, kar si je zamislila. Ko se ni voljna odpreti in sprejeti ampak želi delovati; »Nekaj je vendar treba narediti, da bi zanosila,« pogosto slišim iz ust žensk.

Ženska je pogosto mnenja, da bo do cilja prišla v ravni liniji.
In ko pride do spočetja pogosto pozabi na potrpežljivost in vztrajnost, ter dejstvo, da nosečnost traja 9 mesecev.
Narava gnezdenja ni linearna. Zavita je.
In krivulje so polne misterijev.
Vedno dodajo element presenečenja naši razvijajoči se poti, kajti v resnici nikoli ne veš, kaj te čaka za vogalom.

Zavita pot po kateri potuješ od tebe terja budnost, polno pozornost, prisotnost in predanost.
Morda hrepeniš po jasnosti in čistinah, kjer bi ugledala svoje vrhove, vendar se vedno znova znajdeš v notranjih zavojih življenja.

Potrebno je objeti zavoje življenja v vsej njihovi negotovosti in se predati neznanemu, da slediš klicu duše k igri.
Nedvomno to terja veliko poguma, da neguješ radovednost in avanturo, na katero se podajaš, da si voljna hoditi po robu in odkrivati nove svetove v sebi.
Da si voljna preseči znano in samo sebe.

Proces razcveta terja, da se prebiješ čez svojo lastno lupino in se osvobodiš.

In to od tebe terja zaupanje vase.
Da se odpreš in dopustiš sveti ženstvenosti, da se zlije skozi tebe.

Pogosto ženska v tej fazi izgubi potrpežljivost, zbrska seme iz zemlje in preverja ali je že vzklilo ter s tem uniči svojo Kreacijo.

V procesu nosečnosti sem iz pogovorov z ženskami izluščila, da imajo pogosto težave s tem, da se oplojeno jajčece ne ugnezdi. In vedno znova ugotavljam, da je težava v negovanju sebe. Negovanje sebe, usmerjanje pozornosti in energije v to, kar kreiraš je v tretji fazi ključno.

In ko prideš do trenutka, ko je potrebno svojo kreacijo roditi je pomembno, da si se voljna predati toku življenja. Kajti v praksi se pokaže, da ima veliko žensk težave ravno v tem četrtem koraku.

Rojstvo nikoli ni osamljen dogodek, je zaključek enega obdobja in začetek novega.
In pogosto se zaradi strahu pred neznanih nočeš prepustiti toku, se sprostiti in iti s tokom življenja.
Poskušaš nadzirati in kontrolirati in si prizadevaš za to, da bi predvidela vse stvari, ki bi utegnile iti narobe, da bi jih lahko preprečila.

Ta predaja v rojstvo same sebe je predaja strasti, je izguba sebe v ekstazi, ko te odnese val občutenja.
Predaja od tebe terja, da objameš neznano.
Da odpreš svoje srce in sprejmeš ta dogodek rojstva, ne glede na to, na kakšen način se bo odvil.
Da bi se lahko sprostila in se predala, se mora ženska čutiti varno.

Potrebuje občutek svetosti, sprejetosti in ljubljenosti. Kajti le, ko se počuti varna, zaupa svojemu telesu in procesu rojevanja.
Predanost te vodi v neznano, potrebno se je odzvati na tok življenja, ki teče skozi tebe, slediti intuitivnim namigom skozi navdihnjene akcije, ki pridejo iz srca. Potrebno se je premikati skozi upiranje in bolečino ter se odpirati v vedno večjo prostornost.

Premik v širitev, v razcvet nima konca, vedno se lahko odpreš še malo bolj.

Razcvet je dejanje ljubezni, odpiranja, izražanja in povezanosti.
Je utelešenje velikodušnosti, odpiranja v sladkobo predaje svetemu toku življenja.
V živosti, širjenju, odpiranju, božansko izkuša svojo lastno božanskost.

Razcvet je senzualen, sočen, slasten, bujen, ekstravaganten.
Tvoj razcvet je popolnoma drugačen od mojega in zgodil se bo ob natanko pravem času.
Vse kar moraš storiti je, da si greš s poti in dopustiš naravi, da opravi svojo sveto nalogo, da bi se lahko razcvetela.

In ko je bolečina tveganja, da ostaneš tesno v popku večja od tveganja, da se razcvetiš, sem tukaj, da te vodim, da zaživiš kot rdinstvena, enkratna TI in narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Razcvet ženske te vodi, da se odpreš in svoje Darilo deliš s svetom.

Razcvet te vodi v polnost, celostnost tvoje Biti.
V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum.
Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost.
Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu.
Razcvet je razvijanje tvojih potencialov.
Ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.

Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in enkraten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom.
Več informacij tem, kako te lahko vodim v tvoj Razcvetu najdeš tukaj …

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

razcvet

Leto 2014 … leto zaključevanja

, 0 Comments

Za menoj so dnevi izjemne hvaležnosti, izjemnega odpiranja in razcvetanja v neslutene globine svoje lastne ženstvenosti. Ko sem pred dnevi prebrala, da je leto 2014 leto, v katerem se moramo soočiti z vsem, kar se je  dogajalo leta 2007 in pred čemer smo zbežali leta 2011, se mi je navznoter vse nasmejalo. Leta 2007 sem bila prvič v Egiptu in letos sem uspela izdati svojo knjigo, ki opisuje moje izkušnje iz Egipta. Naključje? Seveda je, na-ključ-je. Danes sem zaključila intenziven proces, ki se je začel leta 2007 na Nilu, proces skozi katerega sem šla v svoj lastni pekel, v notranje sovraštvo, zavračanje in zapuščanje same sebe. Čas intenzivnega čutenja, izkušanja in čudenja me je vodil v lastne globine, tja kamor pred tem nisem nikoli vstopila. In zadnjih 14 dni je bilo kot vrhunec pred izbruhom vulkana. Saj o vulkanih sem že pisala. Kar sem intenzivno prepoznala ravno v teh zadnjih dneh pa je globok uvid v darilo leta 2014, ki je darilo zaključevanja.

Ko ženske vodim skozi proces Razcveta, je prvi korak vedno, da moramo narediti prostor in zaključevanje je del tega procesa. Zaključevanje se začne v tej fazi, ko moramo narediti prostor za novo in se spogledati s tem, kar je potrebno zaključiti v našem življenju. Leto 2014 je leto Svetega Duha, je leto Sofije, Marije, leto svete, božanske Ženske. Je leto zaključevanja, ki v sebi nosi vse štiri pomembne korake razcveta. Najprej moramo ustvariti prostor, sprejeti, negovati in se nato predati rojstvu same sebe.

Leto 2014 je izjemno dragoceno leto, ki vas bo vodilo v globine, zato ga izkoristite maksimalno. V času, ki je pred nami je skrito darilo zaključevanja.

Srčno upam, da mi toliko zaupate, da boste pogledali vase in se vprašali; Kaj je nezaključeno? S čim se moram spogledati, kajti to, kar utegnete prepoznati, vas bo osvobodilo. Ključ tega leta je v tem, da nehamo bežati, se skrivati, se boriti ali čakati v otopelosti, da nas bo nekdo rešil. Čas je, da pojemo rdečo tabletko in se osvobodimo (poglejte si film Matrica). To leto nosi v sebi potencial osvoboditve vaše preteklosti, potencial spremembe, potencial sprejemanja.  Verjamem, da nam daje tako mogočno podporo, da lahko zaključimo stvari za nazaj, ne le zase, temveč tudi za svoje prednike, da se prerodimo in vstopimo v svoje novo življenje, na novo rodimo sami sebe.

Zaključevanje je povezano s sprejemanjem vsega kar je bilo in kar je, s tem, da ljubezni dopustimo, da nas napolni in izpolni. In ženski princip boginje je tisti, ki nas vodi skozi ta proces, če ji dovolimo. Razcvet Ženske je program, ki se je oblikoval v zadnjih 4 letih. Ja nedvomno je bilo leto 2011 v mojem življenju drugič prelomno, kajti aktivno sem začela deliti svoje razumevanje, modrost in izkušanje božanske Ženske. Razcvet Ženske nas vodi v visoko svečenico, v naš izvorni jaz boginje. Soočale se bomo s svojimi ranjenostmi in intenzivno zaključevale stvari. Z vami pa bom delila skrivnost Ease (Jezusa) in njegov proces zaključevanja, ki sem ga spoznala in utelesila pred kratkim. Brezmejno sem hvaležna vsem svojim mentoricam, izjemnim ženskam po svetu, pri katerih se učim in mojstrim, skozi njihove razumevanje se kristalizira vse to, kar delim naprej in ko skozi rituale predajam sebe na notranjem oltarju, zaključujem svoje zgodbe, ki niso le moje, so zgodbe mojih prednic, njihovih bolečin in zlorab, sem vsakič znova brezmejno hvaležna, da sem na tem planetu, da živim kjer živim in da delam kar delam. Hvala svetemu duhu za lekcijo ljubezni, hvala moji duši za vse kar je izbrala in vse kar razgrinja pred menoj.

Leto 2014 je božansko leto, leto preobrazb, sprememb, leto zaključevanja. In od nas zahteva drznost in pogum, da se spustimo v svojo notranjost, v stik s svojimi sencami. Konec koncev smo v letu Saturna, v letu kralja sence. In kot pravi v svoji letni napovedi Shana Flogie: »Pot usode je pred vami… kaj boste izbirali… je odvisno od vas.« Samo in zgolj od vas. Vi izbirate. In zato izbirajte modro. Izberite, da zaključujete svoje stvari, namesto da greste z njimi še en krog, in še en krog. In še en krog. Kajti če ne boste zaključili nezaključenega, točno to izbirate, da greste še en krog.

In na nezaključenih stvareh, nedokončanih odnosih, starih zamerah, nesprejetih zgodbah se nabira vaša energija, ki je gorivo za vedno nove in nove konflikte, ponavljajoče se zgodbe. Zato je resnično čas, da pobrišete prah iz polic vaših spominov in zaključite stvari, ki so v vašem življenju nedokončane. Kajti celotno Vesolje vas pri tem podpira!

Brezmejno uživajte!

Taja Albolena

 

Zlato se skriva v Tebi

0 Comments

Pripravljam srečanje za skupino DivineFeminine Akademije in ne morem si kaj, tema sence je ena tistih, ki me vedno znova navdihne in spomni na to, kakšen potencial nosimo v sebi, če si le upamo pogledati tja, kjer nas najbolj boli, kjer imamo s sprejemanjem največje težave in kjer nas je najbolj strah. Kajti resnica je, da naša senca razkriva in integrira našo osebno kot tudi kolektivno nezavedno. Senca je tisti del v nas, ki smo ga skrili sami pred seboj, ker ni bil sprejet s strani drugih. In ogromno svoje energije dnevno porabljamo za to, da se borimo ali pa bežimo v sebi pred temi deli, ki nam niso všeč. Senca je pravzaprav refleksija sveta, ki ga ustvarjamo. In ključno je, da si dopustimo, da vidimo najgloblje dele sebe in ta razdrobljeni del sebe povežemo v celoto. Ko delamo s senco se pravzaprav povezujemo s svojo Dušo in ko odpiramo temne delčke sebe, jih razsvetljujemo, se s tem odpiramo za še več svetlobe. To je razsvetljenje. Ko raziščemo, objamemo in integriramo senčne dele sebe, s tem razkrivamo svoje notranje Zlato. In tako razsvetljujemo vedno več sebe, v sebi.

Povezava sence s telesom se razkriva najbolj skozi izzive, ki jih ženske izkušamo, ko gremo na dieto. Diete se običajno lotimo tako, da se odločimo za odpovedovanje. Odpovemo se stvarem, za katere imamo občutek, da nas negujejo. In naša senca hrepeni po negovanju in hranjenju. Če ji vzamemo negovanje in hranjenje, če ima naša senca občutek, da jo ignoriramo in je nočemo nahraniti, je negovati, se bo uprla in bo zahtevala več… več sladkarij, več hrane. In ker je večina diet namenjenih zgolj fizičnemu nivoju in se ne ukvarja s senco, se velika večina ljudi vrača nazaj v stare vode po vsaki novi dieti.

Notranji otrok igra pri pridobivanju teže pomembno vlogo, kajti ljubezen do sebe pomeni poskrbeti za svojega notranjega otroka. In zato skozi prvi modul DivineFeminine akademije velik del pozornosti namenimo svojemu notranjemu otroku. Notranji otrok sebe doživlja kot naše fizično telo. To pomeni, da vsakič, ko se zgrožena zazreš v podobo v ogledalu, tvoj notranji otrok čuti, da se ti upira pogled nanj, da ga zavračaš in se ti gabi. Poslanstvo notranjega otroka je preživetje v tem trenutku, za vsako ceno. Se pravi, da vsakič, ko čutiš odpor ob pogledu na svoje debelo telo, tvoj notranji otrok poskuša narediti vse, da bi se počutila bolje v tistem trenutku in bi tako doživel mojo ljubezen. Povzroča močno željo po hrani, ki bi prinesla takšne občutke (čokolada, sladkor…). Tako se vzpostavlja začarani krog žrtve: bolj ko zavračaš svoje fizično telo, bolj aktiven je tvoj ranjeni notranji otrok!

Skratka, če želite spremeniti videz svojega telesa, če si želite shujšati, je ključnega pomena to, da se najprej spogledate s svojo senco in z ranjenimi deli v sebi, preden se lotite diete. Povezava vašega fizičnega telesa in vaše sence vam bo omogočila, da se senca ne bo borila in upirala dieti, temveč da bosta oba dela sodelovala v učinkovitem preoblikovanju telesa.

Senca te vedno opozori, ko nisi v skladu s svojimi srčnimi željami in dušno namero. Senca te v svojem zlatem delu vedno vodi bližje Duši in ti pomaga utelešati tvoj polni potencial.

Senca je tisti del vas, s katerim se zlahka manipulira. To je tisti del vas, preko katerega z vami manipulirajo drugi. Zlahka dostopamo v stik z njo skozi spolnost ali droge, saj išče ugodje in užitek, zelo je odprta za sugestije in zato je tako zelo ključnega pomena, da jo spoznamo in uglasimo s svojo Dušo ter integriramo v celoto, kajti le tako naša senca postane orodje s pomočjo katerega lahko kreiramo. Kajti senca brez povezave z Dušo kreira iz svojega omejenega pogleda na svet in na to, kaj je resnično mogoče. In to lahko dnevno videvamo skozi medije, pop kulturo, literaturo, ki na senco gleda ločeno od ostalih delov naše celote. Namesto odprtosti, se bo zakrčila in zmanjšala v mite in prepričanja, ki jih nosimo v sebi, poskušala bo ohraniti stare zgodbe in prepričanja za vsako ceno.

Senca ima to sposobnost, da ustvarja realnost v kateri živimo, ustvarja prihodnost, ki jo ustvarjamo, ustvarja zgodbo. In če želimo spremeniti svojo zgodbo, moramo spoznati svojo zgodbo, ki jo trenutno živimo, objeti moramo mit, ki mu verjamemo, prepoznati, kako ga preigravamo v svojem življenju in ga integrirati v celoto naše Biti. Kajti dokler ne prepoznamo zgodbe, ki jo kreiramo, ne moremo ustvariti nove. Dokler smo ujeti v svoji senci, smo ujeti v zgodbi preživetja. Ko senco pozlatimo in jo povežemo s svojo Dušo, dojamemo, da kreacija nima nobenih omejitev.

Senca je nerazumna vse dokler je ne objamemo in jo negujemo, zato z delom na sebi pri senci nikamor ne pridemo, ker silimo in poskušamo z bojem zmagati. Vendar sence ne moremo premagati, lahko jo le objamemo in jo prepoznamo, ji damo pozornost, ki jo potrebuje, damo ji zagotovilo, da je ne bomo zbrisali ali zradirali, da je njen obstoj vreden v našem življenju, damo ji mesto v našem življenju in to je točno tisto, kar potrebuje. Potrebuje občutek povezanosti, ljubljenosti, kajti takrat se sprosti in nam dopusti, da jo integriramo v celoto, takrat nam omogoči, da se svetloba  zlije skoznjo, in zasije.

Senca je tukaj zato, da prepoznamo in objamemo svoje lekcije tega življenja in zavedanje zakaj smo se inkarnirali v to življenje. Senca v sebi skriva zlato in nam omogoča, da smo hkrati božanski in človeški. Je kot most med duhovno zrelostjo in človeško odgovornostjo.

In da bi svojo senco lahko preželi s svetlobo, jo moramo spoznati, se z njo pomiriti, jo objeti in negovati. Le skozi negovanje lahko dostopimo v stik z Zlatom, ki ga v sebi nosi čisto vsak od nas.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Izbruh vulkana

, 0 Comments

V prejšnjem prispevku sem govorila o tem, kako je obdobje retrogradnega Marsa čas, ko moramo pogledati vase, na kakšen način upravljamo s svojo lastno energijo in močjo in kako lahko preobrazimo svojo moč, željo po kontroli in jezo, ki je v naši notranjosti. Danes pa želim spregovoriti še o drugem področju, ki bo v tem času na tapeti in to je naš odnos do želja, strasti, spolnosti, ambicij in naših »navdihov«, kot jih imenujem sama, ki nas vodijo, da v življenju rastemo in se širimo. Lahko stavite, da bomo v tem pomladnem času soočeni s področji, kjer smo zanikali, skrili ali pozabili na svojo moč želja. In če ste dolgo časa zanikali svoje strasti in želje v sebi, lahko v tem času pričakujete pravi izbruh vulkana.

Zakaj? Ker je ognjena energija leta v kombinaciji z lesom, ki samo podžiga to strastno energijo tisto, kar nam ne bo dovolilo, da ponovno zanikamo in skrijemo same pred seboj tisto, kar je ključnega pomena za našo rast in širjenje. Zadnje mesece opazujem ženske, kako kreativno energijo, ki je namenjena razcvetu in kreativnosti poskušajo skriti v sebi, zatreti v sebi in povzročajo namesto eksplozijo kreativnosti navzven, implozijo navznoter. Žal se implozije navznoter običajno končajo z boleznijo, kajti ko velike količine energije, ki se želi izraziti zatreš in poskušaš to skriti v sebi, to vpliva na tvoje notranje ravnovesje na destruktiven in uničujoč način.

Vse ženske poznamo, kako v sebi nalagamo in skrivamo stvari in kako potem eksplodirajo v enem vulkanskem izbruhu, ki uničuje vse okoli sebe, odnose, nežnost, ljubezen. In pogosto zato, ker vemo kakšen uničujoč vpliv ima to na našo okolico, potlačimo v sebi, da ne bi koga prizadele in ob tem pozabimo na to, da v resnici škodujemo same sebi. Če eksplodiramo navzven, in zlijemo svoj strup na ljudi okoli sebe, brez da bi znale upravljati s to energijo, to lahko ustvari več težav kot rešitev in popolnoma isto velja, ko ta isti strup zadržujemo v sebi in ga zlivamo same nase, v sebi. In zato je v tem času upravljanje z lastno energijo najpomembnejša veščina, ki jo enostavno morate usvojiti. Sama sem pred leti dobila navdih, kako pretočiti energijo v svoji notranjosti iz uničujočih tokokrogov v tiste, ki me krepijo in podpirajo. In takoj po tem, ko sem prejšnji teden objavila članek na blogu, sem imela priložnost, da sem ponovno v praksi preizkusila kako pomembno je, da znaš v sebi upravljati s svojo čustveno energijo, da ne zlivaš žolča na ljudi okoli sebe.

V tem času do 20. maja bodo namreč najbolj na udaru odnosi med moško in žensko energijo. Silovita energija moške esence, ki jo Mars simbolično predstavlja, potrebuje zavedanje in integriteto, da bi jo lahko uporabili na zdravilen in konstruktiven način. S seboj namreč prinaša potencial in nevarnost hkrati in od nas je odvisno, kaj bomo izbirali v svojem vsakdanu. Skratka v tem času se lahko znajdete v čustvenih vrtincih agresije, jeze, besa in na drugi strani nekontrolirane strasti. In verjetno ste že izkusili v teh dveh tednih, da je energija, ki je prisotna, kot visoko vnetljiva snov, ki potrebuje zgolj majhno iskro, da vzplamti v velik požar. In gasiti požar velikih razsežnosti je lahko izjemno naporno delo. Skratka sama sem takoj v torek spoznala s kakšno energijo imamo opravka, ko se je razplamtelo čustvo ljubosumja v mojem odnosu in sem presenečeno opazovala, kako je v samo nekaj minutah dobilo epske razsežnosti. In samo svoji budnosti, samoopazovanju in samozavedanju sem lahko hvaležna za to, da sem hitro prepoznala, kaj se dogaja v meni in sem to energijo, ki se je razplamtela znala v sebi preliti v stvari, ki jih želim krepiti v sebi. Imela sem hitro vajo tega, kar učim in brezmejno sem hvaležna za DivineFlow orodja, ki jih imam na voljo, da lahko delam tako hitre notranje premike.

V tem pomladnem času je nujno, res nujno, da imate v svojem življenju nekoga, ki mu zaupate, ki ga lahko pokličete in mu poveste, kaj se dogaja z vami, da vam odslika zadeve in vas spomni, kaj se dogaja navznoter. Kajti tale hiperaktivna ognjena energija je kot tempirana bomba, ki samo čaka, kdaj jo bo kdo vžgal. In ognjena energija ima v sebi potencial rasti in hitrega premikanja, kot tudi uničenja. V odnosu s to moško energijo, bo potrebno stvari izražati in kontemplacija v samoti ne bo zadoščala. Potrebno se bo pogovoriti in se hitro premikati skozi procese. Zavedanje-razumevanje-čutenje-izkušanje so štirje koraki skozi katere se je potrebno premakniti in premikamo se izjemno hitro. Izziv bo nedvomno ponos, osramočenost ali krivda, zaradi katerih si ne upamo prositi za pomoč. In verjemite mi, šele na začetku smo, do maja se bodo stvari še zelo razvnele. Zelo vam bo pomagalo, če boste imeli orodja, da se na konstruktiven način soočite s frustracijami, jezo, agresijo, ter drugimi emocijami, ki jih utegne prebuditi v vaši notranjosti tale ognjena moška arhetipska energija. Ključno je, da zmorete upravljati s temi čustvi v sebi, da jih ne projicirate iz sebe na druge in krivite vse okoli sebe za izzive, ki ste jim priča.

Fizična aktivnost vam bo v tem času pomagala porabljati to aktivno energijo v notranjosti, kajti če jo boste poskušali zadrževati, boste tvegali fizične težave, bolečine, bolezni. Mars obožuje hitre premike in nedvomno vam ne bo dolgčas, kajti vse se bo premikalo z izjemno hitrostjo. Na drugi strani pa se lahko ljudem dogaja, da je videti, kot bi potegnili ročno zavoro, ker se nič ne premika, kar je druga skrajnost. Pogosto namreč ljudje jezo, bes in agresijo skrivamo v sebi v obliki pasivne agresije, ki se odraža v brezupu, cinizmu, dolgočasju in depresiji. Pogled v notranjost bo razkril, kaj je na stvari. Vedno je telo tisto, ki nam pove, kaj je potrebno in slediti je treba svojim instinktom. To pa od nas zahteva, da smo v stiku s svojim telesom, da čutimo in si dovolimo, da izkušamo to, kar čutimo v sebi.

V zadnjih tednih se kar vrstijo bolezni in ko opazujem težave, s katerimi se večina sooča, prepoznavam skupni imenovalec… spomladansko utrujenost telesa. Ledvica so tisti organ v telesu, ki hranijo našo izvorno či, življenjsko energijo. In če zime nismo izkoristili za počitek in regeneracijo telesa, bo v teh pomladnih mesecih, ko se začenja pospešena rast, telo želelo slediti energiji narave in spodbuditi rast v vašem življenju, vendar nima od kje vzeti. Če so vaše energijske rezerve prazne, če je vaša notranja posoda prazna, ni vode, ki bi jo telo lahko uporabilo za svojo rast in negovanje. Letošnje leto je pod okriljem lesne energije, ki predstavlja hitro rast in širitev, vendar je le-ta možna le, če imate notranje energijske rezerve, ki vas bodo podprle v tej rasti. Če nimate hranilnih snovi in vode na voljo, bo les še bolj posušil in izčrpal že tako izčrpano telo (hvala za opomnik S.U.P.R. univerzi).

Spomladanska utrujenost je kot alarm, ki nas opominja na pomanjkanje notranje sočnosti, vode, življenjske či energije. Opominja na to, da nismo v stiku s svojim notranjim oceanom ali pa je le-ta presušen. In negovanje je v tem času ključnega pomena. Če ste zamudile zimski čas za negovanje je nujno, da temu namenite svojo pozornost ZDAJ! Drugače vas bo ustavilo vaše telo in si »vzelo« potreben počitek, v obliki bolezni. In ob vsem ognju, ki je prisoten je notranja sočnost resnično ključnega pomena. Negovanje maternice je za ženske ključnega pomena in več o tej temi je na voljo v druženju Neguj Žensko v Sebi.

Pripravila sem mini paketek prve pomoči pri spomladanski utrujenosti, kjer sem zajela vodene prakse za negovanje ledvične energije, negovanje s črno svetlobo kozmične maternice boginje Isis in starodavno prakso notranjega smehljaja, ki neguje in energijsko napolni celo tvoje telo. Skratka prva pomoč pri spomladanski utrujenosti je sestavljena iz negovanja. Na povezavi bom s teboj delila tudi oksitocinsko dieto, kajti ena najpomembnejših stvari je, da znamo napolniti svojo notranjo posodo ljubezni in negovati sebe. Vse to je že na voljo.

Taja Albolena

 

Ste že slišali?

, , 0 Comments

Mars se je 1.3.2014 obrnil v retrogradno gibanje.

Pogosto rečem, da me dogajanje na nebu ne zanima, ker imam v svojem življenju dovolj stvari, s katerimi se lahko ukvarjam, tukaj na zemlji. Pa vendar vsake toliko kakšen nebesni pojav pritegne mojo laično pozornost. In retrogradni Mars je eden takih pojavov. Zakaj? No kot prvo verjetno tudi zato, ker je relativno redek. V članku na mojem FB zidu sem prebrala o tem, da  je obdobje retrogradnega Marsa čas, ko se je potrebno soočiti s tem, kako upravljamo s svojo energijo, o čemer govorim že od začetka leta, in kako delamo z lastno močjo. Obdobje, v katerem se je modro soočiti s svojo željo po kontroli in s svojo jezo se je šele dobro začelo in v kombinaciji z močno aktivnim soncem je kot tempirana bomba, ki bo mnogim najedala zdravje. Učenje tega obdobja je nedvomno potrpežljivost in umirjenost, kajti konflikti bodo za tiste, ki ste nagle jeze vse večji izziv.

Težava se bo, kot vedno pojavljala na najšibkejšem členu v vaši celoti telesa-čustev-misli in duha. In to je tudi čas, ko bo potrebno najti nove načine opolnomočenja.

Verjetno že prepoznavate, da »stari« ali zunanji načini motivacije enostavno ne delujejo več. Ljudje vedno bolj “poizkušajo” in mečejo špagete ob zid, v testiranju, kateri se bodo prijeli in obdržali. Ker nadzor popušča mnogim vajeti uhajajo iz rok in kot sem že rekla prejšnji mesec, ko sem pisala o energiji kitajskega leta pod okriljem konja, leto 2014 je ključno leto, ko se bo potrebno naučiti upravljati s svojo energijo, upravljati s tem plemenitim žrebcem, ki poskakuje pod vašim sedlom. Vas bo vrgel s sedla, ali se boste obdržali?

Ker je energija Marsa simbolično energija moške esence, je njegovo retrogradno gibanje čas globokega notranjega vpogleda v osebni odnos med ženstveno in moško esenco v vsakem posamezniku. Mars pogosto nima potrpežljivosti in deluje impulzivno, agresivno, nasilno. In v tem času bodo izzvani vaši načini delovanja, kjer poskušate stvari reševati na-silo. Ljudje bodo izjemno občutljivi za nesoglasja, konflikte in dinamika moči bo na preizkušnji, tako v osebnem življenju, kot tudi globalno gledano. Ker je vse Eno in je Eno v vsem, se bo potrebno soočiti s tem, kako mi v sebi gojimo in hranimo energijo nasilja in kje vedno znova potiskamo stvari v sebi, kje se kritiziramo in jezimo sami nase in kako to svoje notranje nasilje projiciramo ven iz sebe v svet.

In ker agresija in nasilje v nas pogosto vzbudita strah se bo potrebno soočiti s tem, kako smo strenirani, da odreagiramo. Ko je naš sistem v »nevarnosti«, telo da ukaz, da se borimo, bežimo ali pa zmrznemo. Gre za tri odzive našega najstarejšega dela možganov, kamor se zatečemo takrat, ko smo soočeni s situacijami, ki v nas vzbudijo ali jezo in agresijo ali pa smo napadeni in se poskušamo pred tem napadom ubraniti. Zanimivo je, kako se najnovejši del možganov, neokorteks dobesedno izključi in v stresu nam »pamet« ne koristi kaj dosti, ker smo dobesedno odrezani od tega dela naših možganov. In ključno je, kako se v stresu odzivamo, pa tudi kako hitro se znamo iz stresa premakniti na bolj prijetno področje, idealno v radost.

Ko opazujem ljudi okoli sebe, lahko brez pikice dvoma potrdim, da je velika večina v domeni boja, kjer se borijo za ali proti stvarem, ljudem, idejam ali pa na drugi strani bežijo pred problemi in ljudmi, ki jih »mučijo« ali »terorizirajo«. Vedno več pa jih je v tretjem odzivu, kjer so v otopelosti, zamrznjeni v času in čakajo, da vse skupaj mine. Vsi imamo vsak svoj priljubljen odziv na težave in čas pred nami nas bo soočal s temi našimi priljubljenimi odzivi z enim samim namenom; da končno dojamemo kako reagiramo in da začnemo zavestno izbirati svoje odzive.

Retrogradni Mars nam da idealno priložnost, in ker je vse kar se dogaja na-ključ-je, skratka vse je točno tako kot mora biti, da pogledamo globlje vase in spoznamo, kako prelagamo odgovornost na stvari, ljudi, dogodke zunaj sebe kot izgovor, da se nam ni treba soočiti s seboj. Karkoli v vas izzove reakcijo je modro pogledati bolj v globine. In v času do sredine maja, do takrat bomo namreč pod tem vplivom, močno svetujem, da ste del skupin, kjer se lahko pogovarjate o tem, kar se vam v življenju dogaja. Kajti ko si sam, z občutkom, da te nihče ne razume in ne sprejema takega kot si, so premiki onkraj trenutne realnosti in preseganje samega sebe skoraj nemogoči, kajti vedno znova pristaneš v starih zgodbah, ki jih ljudje okoli tebe pravzaprav pomagajo ohranjati. Sama sem dolgo časa stvari delala sama, na neki točki pa sem dojela, da ne morem naprej sama. In tako sem zadnje tri leta del ženskih krogov, kjer lahko v skupini delimo kaj se nam dogaja in druga drugo bodrimo v tem, da se s stvarmi soočimo in jih presežemo. Sama prepoznavam, da je za večino, ki si želijo premika izziv pravzaprav v tem, da sami ne vidijo kaj se jim dogaja, okoli sebe pa pogosto nimajo ljudi, ki bi jim povedali resnico in tako se vedno znova znajdemo v svojih znanih in udobnih odzivih žrtve, ustrežljivke, saboterja ali nezrelega otroka, ki išče pozornost in ljubezen pri ljudeh zunaj sebe.

Tale Mars vas bo izzval v tem, da bo treba prevzeti odgovornost zase in za svoje izbire v življenju. In dokler ne prepoznaš kje se pravzaprav nahajaš in kateri odzivi tvoje notranje avtomatike so ti najbližje, se žal ne moreš čisto zares premakniti naprej. Poiščite si torej skupino, mentorja, prijatelja, nekoga, ki mu lahko zaupate in ki ve kaj se dogaja z vami, ker ima za sabo podobno izkušnjo. Premikati se bo treba hitro in zmanjkuje nam časa.

Krize so vedno najboljše priložnosti za rast, če jih uspemo videti kot takšne. In kriza, ki jo utegne ustvariti retrogradni Mars v vašem življenju je izjemna priložnost za rast. Kajti če stvari zanikamo v sebi se nam zgodi, da se znajdemo v besu in nasilju, ko zanikamo jezo, v depresiji, ko zanikamo žalost, v paniki, če zatiramo strahove in v globokih občutkih sramu, če zanikamo občutke krivde v sebi. In verjemite mi, da to ne bo šlo stran kar samo od sebe. Ko sem ta vikend ženske vodila skozi ženski energijski sistem smo spoznavale, kako je zadnjik tista točka v našem telesu, ki dobesedno zadržuje vse »sranje« in tale Mars bo potegnil dol s tega »sranja« še zadnje preproge pod katere poskušate pometati vse, kar je nerešenega v notranjosti. In težave z medenico, ali organi v medenični votlini lahko kažejo na to, da zatiramo in poskušamo nadzorovati pretoke življenjske energije v tem delu. Preplavljajoče? Žal pogosto, takle imamo…

Pomembno je tudi razumevanje, da nismo žrtve okoliščin in da ne drži, da se nam stvari v življenju »dogajajo«. Dejstvo je, da vedno v svoje življenje pritegnemo nekoga, ki odigra drugi del igre in nam s tem omogoči, da ozavestimo igro v obeh vlogah in izberemo, da jo presežemo. Dokler ne dojamemo, da smo včasih v vlogi žrtve in spet drugič v vlogi tistega, ki muči druge ali je do njih agresiven ali nasilen in jih naredi žrtve, ne moremo preseči obeh vlog in izbrati, da smo prijazni v prvi vrsti do sebe in izbiramo svoje odzive, zavestno.

Učenje retrogradnega Marsa je pravzaprav v tem, da integriramo svoje avtomatske odzive in zavestno izbiramo, kako se odzivamo na agresijo ali na strah. In to kar je ključno, da se zavedate v tem času polnem izzivov je, da je potrpežljivost izbira. Zato v teh dveh mesecih in pol spremljajte sebe in se zavedajte kaj vas daje na obrate, kje bi najraje “popenili” in se zavestno umirjajte. Bodite strpni in potrpežljivi. In izkoristite ta čas maksimalno.

Želim vam krasne pomladne dni.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po: www.evolvingdoor.ca

Živi svoje življenje na polno – zdaj!

0 Comments

Ko takole opazujem ljudi ugotavljam, da ima kriza na vse zelo podoben učinek, zapiramo se, se pomanjšujemo in čakamo na boljše čase. Sama sem v lanskem letu ugotovila, da ni več kaj čakati. Življenje je potrebno živeti zdaj!

Poslušam številne debate na temo prehodov in premikov in tega, kako se morajo sistemi podreti, da bi lahko zgradili nove in ugotavljam, da si večina ljudi razpad sistemov predstavlja v obliki revolucije ali razpada zunanjih sistemov, kjer se bodo stvari spremenile zunaj nas. Velika večina bi ob tem počakala nekje na varnem, da se vse poruši in nato zopet postavi, potem pa lahko nadaljujemo s svojim življenjem. Hmmm.

Žal v življenju stvari ne potekajo nekje zunaj nas. Mi smo življenje. In vse se dogaja iz nas v svet. Razpad sistemov se dogaja navznoter, v ljudeh. Razpadajo stare strukture, ki so včasih zagotavljale varnost in zdaj kar naenkrat te varnosti ni več. Razpadajo stare strukture odnosov, stare strukture varnosti, stare strukture obilja in druge.

Veliko ljudi se ne zaveda dejstva, da ko izbereš svoje sanje, moraš narediti prostor za to, da te sanje pridejo do tebe, treba je spustiti stare strukture in sisteme, ki so delovali v tvojem življenju, da bi lahko sprejel nove. In mnogi bi si želeli, da se ta proces zgodi selektivno, v smislu, naj ostane to kar deluje vse ostalo pa lahko gre. In spet nas življenje razočara, kajti ne deluje selektivno. Ko pride poplava, odnese vse na svoji poti in ne dela selekcije, pač naredi prostor za nove stvari.

In prehodi nikoli niso udobni, prijetni ali mirni. Običajno je prisotno veliko kaosa, zmede, nemoči, in na površje pridejo vse naše nesigurnosti in ranjenosti. In z njimi se moramo pomiriti. In če se trenutno nahajate na dnu svojega življenja je pomembno, da veste, da razpad vedno vodi v preboj in v naše sanje. To kar pogosto ne razumemo je dejstvo, da razpad našega življenja predstavlja priložnost za rast. Pravzaprav vsak izziv s katerim se srečujemo predstavlja priložnost za rast in razvoj. Samo prepoznati moramo za kaj gre. Če hočemo uspeti v neki stvari je potrebno najprej narediti prostor za ta uspeh.

Ko smo v razpadu ali v prehodu, ko razpada naša hišica iz kart, ki jo je naša osebnost zgradila, da bi se v njej počutila varno, je ključnega pomena, da se zavedamo, da se to dogaja nam in da se dogaja z razlogom. Ko začne vse v našem življenju razpadati, je ključnega pomena to, da ne obsojamo in krivimo kogarkoli ali karkoli zunaj sebe, kajti to je običajno prva stvar h kateri se zatečemo … Kdo je kriv, da moje življenje razpada? Odgovor ni nič kaj priljubljen … če razpada tvoje življenje je odgovornost samo in zgolj tvoja.

Ko vse razpada je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: Kakšno je učenje zame? Kaj se rabim naučiti tukaj? Kajti vsak razpad je pravzaprav preboj v novo življenje in v to kar smo si vedno želeli, če se premaknemo skozi. Kar se zgodi veliki večini ljudi je, da se zataknejo v razpadu, da se upirajo, brcajo in se poskušajo na vsak način izogniti temu, kar je neizogibno. In razpad starih sistemov v življenju ljudi je neizogiben in z upiranjem samo podaljšujemo agonijo.

Vsak velik premik na boljše pride skozi razpad. Kajti razpad predstavlja test ali smo voljni in pripravljeni iti za svojimi sanjami, ali smo voljni opustiti vse kar imamo, da bi v naše življenje prišlo še nekaj boljšega. Pravzaprav testiramo sami sebe ali smo se pripravljeni predati in zaživeti življenje kot si ga želimo. Narediti je potrebno prostor za novo. Smrt starega se nam dogaja medtem, ko živimo in umiranje starega je izkušnja skozi katero kolektivno potujemo točno v tem času in prostoru. In izziv je v tem, da ne čakamo na čas, ko bo to minilo, da bi potem lahko živeli življenje kot si ga želimo. Čas je, da to živimo – zdaj!

Evolucija srca, zavesti in duše se dogaja v tem trenutku. Na milijone ljudi se premika skozi razpad v svojem življenju točno v tem trenutku… razpad partnerstva, razpad fizičnega sistema skozi bolezen, razpad družine, razpad na poslovnem področju, na področju kariere. In iz lastne izkušnje vem, da razpad ni prijetna izkušnja, neudobno je in boleče. In kar nas razpad uči je, da sprejmemo bolečino kot zaveznico in da dopustimo, da se pomirimo s sabo in s tistimi deli sebe, ki jih ne maramo, ki nam niso všeč, da jih sprejmemo kot del sebe. In to pogosto ni prijeten čas, kajti poln je bolečine, občutkov izdaje, prevaranosti, zapuščenosti.

In kot da sam razpad našega življenja ne bi bil dovolj, nas pogosto v času, ko bi najbolj potrebovali podporo s strani nekoga, kot potapljajočo ladjo, zapustijo vsi tisti, za katere smo mislili, da nam bodo v oporo in ostanemo “sami”. In to našo bolečino in občutek nemoči le še poglobi. V svojem procesu prehoda sem spoznala, da je edina pot direktno skozi, kajti ne glede na to kako ovinkarimo in poskušamo reševati stara “jajca” je najbolje, če si dopustimo, da spustimo vse in da vse gre. In na drugi strani, ko se zmoremo predati, lahko rodimo novega sebe, lahko prepoznamo darila, ki si jih prej tudi zamisliti nismo mogli. Zlato, ki nas čaka na drugi strani si prislužimo s pogumom in pripravljenostjo, da presežemo sami sebe in vse, kar se nam je zdelo kot ovira na poti, da gremo direktno skozi.

Potrebno je samozaupanje, samozavedanje, samospoštovanje in samocenjenje, samovrednostenje, da se premakneš skozi. To so štiri noge, ki predstavljajo temelj naše notranjosti. In ne glede na orodja, ki jih izberete v življenju je ključnega pomena, da krepite te štiri aspekte svoje Biti.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Prebudi svojo Shakti

0 Comments

Zadnjih pet let mojega dela in učenja je posvečenih ženstvenosti. Temi, ki me nikoli ni zanimala in ki je, če se ne bi znašla v situaciji, kjer sem reševala svojo rit, nikoli ne bi izbrala za učenja. Moja osebnost ne bi izbrala umetnosti ženstvenosti, sploh pa ne za poučevanje, nikoli, ker mi je bilo to nekaj nepomembnega in ker sem se počutila bolj pomembna od tega, da bi se spustila na ta nivo. Prezirala sem moške in ženske, še posebej samo sebe. Intelektualizem je bil zakon. Ženstvenost …. pred sedmimi leti bi pihnila in se delala, da ta tema ne obstaja v mojem življenju. Pravzaprav sem točno to počela. In kmalu sem ugotovila, da je največja težava večine ljudi na svetu ravno ignoranca in nevednost.

Pred sedmimi leti sem spoznala svojega največjega učitelja, na tem področju, ki je vstopil v moje življenje za točno tri noči. NIč seksualnega ni bilo po sredi, čeprav je žal v svetu duhovnosti pogosto tako, da učitelj izkoristi naivnost svojih učenk. Vendar pravzaprav nisem bila deležna “učitelja” v duhovnih sferah, bil je poslovnež. In srečala sva se, ker je bil na konferenci poslovnežev, v hotelu, kjer smo bivali tri dni, v Egiptu. Zame je bil angel in tisti, ki me je spomnil na umetnost ženstvenosti. In ker sem trde buče, sem rabila še nadaljni dve leti in prebujenje v precej bolj boleči verziji, da sem se “spomnila” vsega, kar je delil z menoj. In svojo zgodbo sem zapisala v knjigi, ki je končno dočakala svoje rojstvo … Noura.

In vendar danes vem, da je znanje, ki je prišlo do mene kot posledica tega “prebujenja” nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, če želi svoje odnose hraniti in negovati. To, na kar pogosto pozabljamo je, da je potrebno odnose negovati. Pogosto jih namreč vzamemo kot nekaj samo-po-sebi-umevnega in vendar niso. Odnose ustvarjamo, vsak dan znova. In ženske smo tiste, ki nas odnosi negujejo, za moške imajo odnosi drugačen pomen. Moški potrebuje razlog, da ostaja v odnosu, ženska potrebuje konkreten razlog, da iz njega odide. In to kar je za moškega razlog, da ostaja, je “čarobnost” ženstvenosti.

Ženska je čarobna. V svoji osnovi je izjemna, veličastna, mistična, skratka čarobna. In vendar tako pogosto vidim ženske, ki so na to svojo mističnost pozabile in ki so svojo ženstvenost označile kot nekaj manjvrednega, nepomembnega, ker je intelektualni svet bolj pomemben od neke “ženstvenosti”. Zaničujemo jo in ponižujemo in tudi, če se v tem trenutku ne strinjate z menoj, govorim iz lastne izkušnje. Vedno znova me fascinira, kako tvoji največji izzivi v življenju postanejo tista področja, ki jih izmojstriš in imaš na tem področju nato kar nekaj “modrosti”, ki jih lahko deliš s tistimi, ki želijo in so pripravljeni nanje. In moja velika ranjenost in mesto mojstrenja zadnjih sedem let je nedvomno ženstvenost.

Vse se začne v maternici, z razlogom, kajti iz nje ustvarjamo sveti prostor. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor, prostor, kjer se lahko izrazi, maneverski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju. In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kako to zdaj mislim, da je potrebno ustvariti prostor?

Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si. Moški? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega.

In samo prostor ne zadostuje, žal. Če ustvarjanje prostora predstavlja arhetipsko gledano skrbnico, arhetip matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”, je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba prihaja iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in dajati in kdaj je modro sprejemati in negovati.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih aspektov, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Umetnost ženstvenosti, nedvomno. Tema, ki sem jo v zadnjih sedmih letih mojstrila in jo mojstrim še naprej. Skozi prakso in skozi komunikacijo s svojim moškim sem spoznala številne modrosti, ki jih nisem prebrala nikjer, ne glede na to, da sem knjižnji molj in preberem resnično ogromno knjig, kajti tisto kar zanima mene, je celota. Zanima me celostnost, povezanost vsega in ne zgolj eno področje. Kajti v praksi vidim, kako pomembno je čutiti sebe, celo sebe in sprejeti celo sebe. Z vsemi plusi in minusi, tako tiste lepe dele sebe kot tudi tiste malo manj lepe.

Skratka, to kar sem ugotovila v praksi je, da je notranji spor arhetipa mame in ljubice enako prisoten kot je bil v 60tih letih prejšnjega stoletja, le da se je takrat to odkrito kazalo v vlogah, ki so bile razdeljene v smislu ali si bila ljubica ali pa mama otrok svojega moškega, danes pa so te vloge še vedno prisotne in vendar skrite. Moški po svetlobo še vedno hodijo k ljubicam in “dom” jim ustvarjajo matere njihovih otrok. Ko je moj moški meni prvič rekel, da si želi, da bi bila mati njegovih otrok sem bila odkrito užaljena. “Halo, kaj si pa misli”, sem se kujala v sebi. Danes vem, kako velik kompliment mi je dal, ker bolje razumem naravo moškega. In hkrati sem vzela tudi drugo lekcijo, kajti z besedami mojega dragega; če moški ne dobi enega od teh dveh elementov v odnosu, bo to poiskal nekje drugje. In čas je, da ženske ne le razumemo, ampak tudi začutimo in utelesimo to, kako pomembno je biti doma in biti v izžarevanju hkrati. Kajti odprto srce brez odprte maternice ne vodi v celoto, tako kot odprta maternica brez povezave s srcem ne nudi izpolnjenosti, ki jo prineseta obe hkrati.

In če te umetnost ženstvenosti zanima, te vabim v druženje, kjer se ženstvenosti lotimo na začetku, tako da najprej prebudimo svojo Shakti in jo nato utelesimo ter damo umetnost ženstvenosti v prakso. Vsi trije koraki so potrebni. Če pa meniš, da potrebuješ samo hitro varianto, pa je vikend druženje Neguj Žensko v Sebi kot nalašč zate. Sama rada rečem, da je za žensko pomemben čas in da smo ženske bitja procesov, kar pomeni, da se nič ne zgodi čez noč. Za vse potrebujemo čas in seveda tudi prostor. In zato je naše vprašanje “Ali sem Doma?” ključnega pomena za sodobno žensko.

Sem ti malo osvetlila zavedanje tega, kako pomembno je sprejeti sebe, ljubiti sebe in se objeti v celoti? Pridruži se mi v 10 dnevnem izzivu Negovanje Ženske Duše, ki gre sicer že h koncu in vendar razsvetljuje vsak dan znova, kako pomembno je Biti Ženska in ne Delovati Ženska. Želim ti krasen prehod v novo zvezdno znamenje. Moja notranja boginja je izbrala arhetip rib kot svoje mesto bivanja in zato rada rečem, da sem kot morska deklica, ne prenašam preveč dobro plitvin in uživam v globinah.

Uživajte v tem sončnem dnevu. In se beremo 😉

Taja Albolena

«< 45 46 47 48 49 >»