Taja

About Taja

Posts by Taja:

Trije ključi za dostop do ženske moči Kreacije

Večina vas verjetno dela na sebi že nekaj časa, moje popotovanje vase traja že dobrih 18 let in resnično sem si prizadevala za boljše medsebojne odnose, da bi živela svoj namen in v življenju dosegla cilje, ki so vrednoteni in cenjeni, da bi doprinesla nekaj večjega k človeštvu. Prizadevala sem si za nekaj več in vendar je moj notranji nemir rasel s tem, ko sem rasla tudi sama. Počasi sem dojela, da sem izmojstrila delovanje skozi voljo, da sem lahko dosegla stvari skozi moški sistem moči in vendar sem ob tem izgubila del sebe.

In to ni le moja osebna izkušnja. Moč v kateri se mojstrimo zadnjih 60 let je moška verzija moči. Če pogledate v slovar, kaj je moč, boste prebrali, da pomeni doseganje, akcijo, delovanje in kontrolo. Ta moški sistem moči nam je dal ogromno, saj smo razvili znanost, industrijo, razvili smo izjemne dosežke in napredke, priložnosti ki presegajo najbolj divje sanje naših babic. Ženske smo izmojstrile delovanje skozi moške aspekte moči, ki se kažejo skozi analiziranje, projektiranje, strukturo, disciplino ter predvsem skozi usmerjanje navzven, iskanje potrditve v zunanjem svetu. In vendar je bila cena tega, da smo delovale na moški način velika.

Dandanes večina še vedno verjame, da je razlog za to, da ne uspemo živeti svojih potencialov ljubezni, kreativnega izražanje sebe, povezanosti, intimnosti in ne uspemo uresničiti našega doprinosa k svetu v tem, ker nimamo denarja, časa, podpore, izobrazbe ali znanja. In vendar to ni resnica. Resnica je, da enostavno še nismo prebudile v sebi tistega dela, ki bi nam omogočil, da ustvarimo to, po čemer najbolj hrepenimo.

Res je, če hočemo resnično izraziti sebe, ustvariti duhovna partnerstva, biti kreativne in doprinesti k svetu to, za kar smo se rodile, se moramo premakniti naprej. Večina se prebuja v realnost v kateri čutijo, da če hočemo živeti in delovati skozi ljubezen, povezanost, intimnost živost, kreativnost, pristnost, in živeti svojo življenjsko misijo, tega ne moremo ustvariti v sistemu, ki temelji na kontroli, analizi, logiki, linearnem razmišljanju, še manj pa to lahko dosežemo skozi strateško planiranje. In dokaze za to lahko opazujemo okoli sebe vsakodnevno.

Zato je čas, da znotraj sebe prebudimo žensko moč in te moške aspekte uravnovesimo z ženskim načinom, ki je usmerjen predvsem v povezovanje, pretočnost, dopuščanje in bivanje. Ženskost sedanjosti in preteklosti ne glede na to kako negovalna in zdravilna je nima moči, da nas opogumi za ustvarjanje prihodnosti. Enostavno nimamo vzornic, ki bi nam pokazale kako uresničiti sebe, kajti ženske smo prvič v znani človeški zgodovini poklicane, da postanemo vir moči iz katere lahko ustvarimo prihodnost zase in za svet. In to moč moramo zavestno razviti znotraj sebe.

V moški paradigmi moči smo poskušale dominirati svojim občutkom, in kontrolirati svoje misli – in navkljub letom osebne in duhovne prakse, se nismo uspele razviti onkraj osebnih vzorcev, ki so nam napoti, da bi živele svoj višji klic. Vsaj jaz lahko potrdim zase, da sem se zatikala na enih in istih mestih.

Večina nas je izkusila, kako se ob tem, ko naredimo korake proti svoji usodi, znani vzorci prebudijo in se ponovijo, vedno znova in znova. Iz izkušenj vem ,kako radi sabotiramo sami sebe in se zataknemo v inerciji, v tem, da nimamo podpore ali pa čutimo pomanjkanje samozavesti, da bi tvegali in sledili svoji intuiciji. Pogosto smo navezani na stvari ali pa pričakujemo, da bi morale priti na točno določen način. Morda imate občutek, da ste nevidne za ljudi ali pa da ne cenijo tega, kar lahko prispevate.
Če pogledate od blizu boste opazile, da obstaja rdeča nit med vsemi temi izkušnjami in vir je vaša zavest in ne zunanje okoliščine.

Če ste poklicana, da veliko prispevate k svetu v tem življenju, se morate razviti onkraj teh vzorcev, ki vas zadržujejo, da bi postala ženska, za katero ste se rodila, da postanete in da naredite prispevek, ki ste ga prišle narediti.

Prvi ključ v kultiviranju ženske moči je, da vidimo in presežemo svoje osebne vzorce, ki so nam na poti, da uresničimo sebe. Pomembno je, da prepoznamo svoje ključne vzorce, kajti dokler jih ne ozavestimo lahko manifestiramo kolikor želimo, vendar odreagiramo iz starih vzorcev in ne prepoznamo priložnosti, ko se pokažejo v našem življenju.
Prvi korak je da pridemo v stik z močjo, da stopimo v proces, prevzamemo odgovornost, da vidimo sebe kot vir svoje izkušnje, da sem jaz tista, ki kreira svoje življenje. Tukaj prepoznamo dva dela sebe, eden je moder, zavestni del nas, drugi pa je mladi del nas, ki drži čustveni center vzorca. To kar ustvarjamo v prvem delu notranjega popotovanja DivineFeminine je povezovanje teh dveh delov znotraj sebe.

Drugi ključ v kultiviranju ženske moči je, da začnemo soustvarjati, da se povežemo z energijo in inteligenco Univerzuma, da začnemo soustvarjati z življenjem. Gre za ključni premik v ustvarjanju stvari, ki si jih najbolj močno želimo, še posebej notranje realnosti naših najvišjih potencialov, ljubezni, intimnosti, povezanosti, soustvarjanje z inteligenco in energijo življenja, ki presega naš lokalni jaz. Gre za postavljanje notranjega temelja, iz katerega se soočamo z izzivi in razočaranji v našem življenju. Iz katerega zmoremo prepoznati, da so razočaranja v resnici blagoslovi, ki nam pomagajo, da rastemo in se razvijamo onkraj pričakovanega. Da si dopustimo postati najbolj veličastna in najboljša verzija samega sebe v partnerstvu z življenjem.

Tretji ključ v kultiviranju ženske moči pa je, da aktivirate kolektivno polje podpore. Večina nas je delala na sebi sama in vendar za uresničenje naše usode pomembno, da se povežemo s kolektivnim poljem podpore. Da bi realizirali potenciale svojega življenja in doprinesli k evoluciji sveta tega ne morete narediti sami. Ne morete postati to kar ste v resnici, sami. Moški sistem moči podpira individum – posameznika. V moškem sistemu moči je naše predvidevanje, da v resnici ne potrebujemo odnosa z drugimi, da ustvarimo stvari po katerih hrepenimo.

Večina nas dela na sebi že desetletja, borimo se v izolaciji, sami v sebi, da prebijemo skozi stare vzorce in prinesemo naše darove in talente v svet.
Četudi imamo mnogo prijateljev, ki nas podpirajo in smo del skupnosti, še vedno čutimo čustveno osamljenost in pomanjkanje podpore, ki bi nam omogočila razcvet in uspešnost, ki predstavlja resnično prepoznanje svojega klica.
In kar pogosto naredimo je, da sami sebe kaznujemo in zatolčemo, ker nam ni uspelo narediti stvari sami. Tako se pogosto obtožujemo, da smo šibki, nezadostni ali da je z nami nekaj narobe, ker nam ne uspe izmojstriti življenja brez podpore.

Pomembno je, da se zavemo, da smo bitja, ki potrebujejo povezanost in da potrebujemo partnerstvo, da dostopamo do moči, ki bi nam omogočila, da uspemo in rastemo.

Resnica je, da nismo ustvarjeni, da bi bili sami!

Da bi uresničili usodo, svoje potenciale, talente potrebujemo podporo, ki presega samo nas, enega samega človeka. Samo s povezovanjem z drugimi lahko dostopamo do nečesa tako velikega in vseobsegajočega kot je odzivanje na spremembe v svetu.

Tretji ključ je povezan z močjo kolektivnega polja, kar razloži zakaj se goske, ki letijo v formaciji premikajo hitreje in lahko letijo dlje, če sodelujejo in soustvarjajo v partnerstvu z drugimi.
To se zgodi, ko se združimo v skupni viziji na nivoju, ki presega dobre želje in navijaštvo. Večina ljudi je nepovezana s potenciali tega kdo bi lahko postali..

Z nami se povezujejo na načine, ki so dosledni s tem, kako nas poznajo v preteklosti in sedanjosti, kar ustvarja polje okoli nas, ki ojačuje trenutno realnost.

Da aktiviramo moč kolektivnega polja, moramo oblikovati odnose z drugimi, ki stojijo z nami in za nas kot partnerji prihodnosti h kateri smo zavezani, da jo ustvarimo.

DivineFeminine notranje popotovanje je nastalo v želji, da ustvarimo medsebojne odnose in soustvarjalno partnerstvo med ženskami, kjer stojimo druga z drugo in druga za drugo v našem polnem nastajanju, v realiziranju naših polnih potencialov, da postanemo pristne, avtentične ženske, kot smo. Da ustvarimo resnične partnerje s katerimi lahko delimo popotovanje k svojemu polnemu razcvetu in uspehu.

Kar prepoznavam v življenju je izziv, da najdemo druge, ki z nami delijo našo strast, da se razvijemo, kot tudi zavezanost, da smo v služenju z dragocenimi darovi in talenti, ki so nam bili dani. In večina nas ne ve, kako se povezovati na načine, ki bodo hranili resnično medsebojno povezanost in soodvisnost ter soustvarjanje.

Gre za medsebojne dogovore in načine povezovanja druga z drugo, ki aktivirajo moč kolektivnega polja tako z drugimi ženskami na samem notranjem popotovanju kot tudi z ljudmi v vašem vsakodnevnem življenju.

Namaste
Taja

Uspešne in ločene v sebi

Moja zgodba, pa ne le moja. Mnoge ženske delijo z mano isto zgodbo. V želji, da bi bile uspešne, se uspešno ločimo same v sebi. In tako pridemo v slepo ulico, ko imamo ves ta zunanji uspeh in vse te zunanje dosežke. In vendar smo nesrečne, življenje je videti težko in srce je ranjeno. Pogosto se počutimo osamljene, preobremenjene in brez navdiha. K temu se pogosto pridruži občutek, da nisi dovolj, da ne delaš tega, kar naj bi počela, da si popolnoma izgubljena, neljubljena, nepomembna. In vendar nihče ne razume, kako si sploh lahko tako nesrečna, saj imaš vendar dobro službo, družino, prijatelje, vse… kaj bi sploh še hotela več? In vendar srca toliko žensk hrepenijo po notranji povezanosti, izpolnjenosti in da bi imelo njihovo življenje nek smisel.

Vsi se moramo naučiti, kako biti povezani s pristnimi občutki in imeli opolnomočen odnos z njimi. V otroštvu smo se naučili, kako se odrezati od svojih občutkov in čutenja. Enostavno nam je bilo lažje se ločiti v sebi, kot čutiti ranjenost in izdajstvo do sebe, ker smo šli po poti doseganja in uresničevanja ciljev. Ženske še posebej čutijo to ločenost v sebi kot izjemno izdajo same sebe. In od tukaj izvira vse nezadovoljstvo, ki so ga polne, navkljub idiličnim življenjskim razmeram.

Ženska hrepeni po občutku živosti, kreativnosti in radovednosti. In ker to išče zunaj sebe, se pogosto spušča v nova razmerja z novimi ljudmi, ker jim za nekaj časa prebudijo to povezanost v sebi. In vendar, če je ne vzpostaviš v sebi, vedno znova bezlaš iz enega odnosa v drugega, ker nikjer ne najdeš trajne izpolnjenosti. Kajti tovrstna izpolnjenost je možna samo, ko si navdih sama sebi, ko si vir kreativnosti in radovednosti sama sebi, v sebi.

Povezanost s sabo v sebi te postavi v stik z neizmerno radostjo. In čas je, da ponovno pridemo v trajen stik same s seboj. Da se ne ločujemo več v sebi. Da ne poskušamo povoziti svojih občutkov. Da si dovolimo čutiti. Da dopustimo občutkom, da nas informirajo in ne, da nam dominirajo. Ženske pogosto iz ene skrajnosti zapadamo v drugo skrajnost, ko nekaj časa nočemo čutiti, kasneje pa dopustimo, da nas občutki popolnoma preplavijo. Ali pa se nam dogaja, da se kontroliramo na enem področju, na drugem pa smo popolnoma v kaosu in brez kontrole. In vendar je ravno ta občutek nemoči v povezavi s tem, kar čutimo tisti, ki nas vodi v stagnacijo in stopicanje na mestu. Ko imamo občutek pristne moči, v povezavi z občutki, smo na poti rasti in evolucije.

Divine Feminine sem razvila ravno s to namero in željo, da se ponovno povežemo v sebi, da prepoznamo, kako iščemo potrditev v svetu zunaj sebe in da osvojimo načine, kako same sebi damo pozornost in potrditev.

Čas je, da prebudimo polno moč svoje duše in jo živimo tukaj in zdaj. In zato je potrebno stvari dati v prakso, ne le brati in se izobraževati. Potrebno je spremeniti stare navade in stare rutine. Ter osvojiti nove veščine, da se razvijemo onkraj starih vzorcev, ki jih nosimo v sebi še iz otroštva.

Čas je, drage moje. Čas je…

Namaste
Taja

Evolucijsko prijateljstvo

Odkar pomnim sem hrepenela po njemu. S solznimi očmi in sklonjeno glavo sem pogosto zapuščala prizorišča. Vse skupaj pa je le še bolj ojačalo mojo željo po njemu.
In zdaj se razvija in odvija – evolucijsko prijateljstvo. Ko sem prvič naletela na izraz je vse v moji notranjosti zakričalo JA, to je to, to je tisto. To si želim iz globine srca. Vedno znova sem želela ustvarjati evolucijska priajteljstva z ljudmi, ki tega niso razumeli, ravno toliko kot sama nisem razumela, kaj pravzaprav zahtevam od njih. Nisem razumela, zakaj sem tako naivna in se vedno znova in znova odpiram kot roža, le da sem vsakič bolj močno stisnila cvetne lističe skupaj, ko sem bila izdana in vsakič je bilo težje odpreti svojo notranjost, svojo lepoto in vse kar mi je sveto in dragoceno.

Zdaj končno razumem. Zdaj vem kakšne izbire so mi na voljo in s to jasnostjo prihaja tudi odrešitev moje potrebe po skrivanju in nevidnosti. Končno lahko globoko diham v vedenju, kakšne so izbire, ki so mi na voljo in kakšni so medsebojni dogovori v vsaki povezavi, ki jo ustvarimo med seboj. Končno vem, po vseh teh dolgih letih kaj sem iskala in kam sem skušala vtakniti vsakega, ki mi je bil srčno blizu.

Hvaležna sem za vedenje in razumevanje, da je evolucijsko prijateljstvo stvar medsebojnega dogovora in da je tako dragoceno kot moj notranji cvet. Osvobodila sem se in zdaj si končno dovolim biti odprta in sprejemljiva do vseh, brez pričakovanj in brez zahtev, ki obvisijo nekje v zraku.

Zdaj razumem, da imamo kolege, prijatelje in tiste, ki so naši dušni prijatelji, naše Anam Care, tiste, s katerimi sklenemo medsebojni dogovor, da podpiramo drug drugega, ki živijo z nami in za nas. Končno razumem, od kod prihaja vsa moč, silovitost kreacije, ki izbruhne, ko se srečamo in drug z drugim komuniciramo telepatsko, na nivojih onkraj vsega poznanega, ko je dovolj prisotnost in si poveš vse. Ko te oseba s svojo razsodnostjo vedno znova uravnoveša, ti drži podporo, da najdeš svoj center in si kar si. Ko te vidi pristnega, takega kot si, brez okraskov in brez mask in te ceni takega kot si, slečenega vseh polepšav. Ko te vidi v tvoji lepoti in pozna vse tvoje šibke točke, te opomni na njih in te podpira v tem, da jih vidiš in presežeš sam. Brez razsojanja, obsojanja in sojenja, brez kritiziranja.

Zdaj sem končno preobrazila notranje leče in vidim svet z novimi očmi. Neizmerno sem hvaležna, da sem pripravljena odpreti se do te mere, da k meni prihaja vse, kar moram vedeti in poznati.
Evolucijsko prijateljstvo te podpira v voji rasti. Gre za medsebojno brezpogojno podporo v viziji, ki jo dosegata. Povezanost v zavezi k medsebojni rasti v avtentičnosti in pristnosti vsakega posameznika. Brez podpore žrtve in mučeništva, ko si iskren in ko drug drugega spominjata na prevzemanje odgovornosti zase in za svoje življenje. Ko ne odlagaš svojih bremen na druge, le zato da ga odložiš na ramena drugega, ko si odgovoren za svoj del in se z njim soočiš in se izzoveš. Ko držiš podporo za prihodnje projekte, za vse tisto kar se rojeva za tvojega Anam Caro, ko stojiš za njim in z njim v podpori in mu ne rečeš le, no fino se imej, naj ti rata. Ko vprašaš kaj lahko storim zate, kako ti lahko pomagam. Ali lahko molim zatr, za tvoj uspeh in za to, da ti rata, kar si srčno želiš.

Ja, temu rečem JA. Evolucijsko prijateljstvo, duhovno partnerstvo, to je to.

O tem in še čem v novem seminarju za ženske DivineFeminine.

Namaste
Taja

Moški sistem moči vs. Ženski sistem moči

No ja, rabila sem dve leti in polnoletnost na svoji duhovni poti, da sem si dovolila spoznati kaj me moti in kaj hočem drugače. Dojela sem, da večina sistemov, tehnik, orodij tudi na področju duhovne rasti, izhaja iz moškega sistema moči. Poskusila sem vse, od poskušanja razveljavljanja prepričanj s pomočjo afirmacij, dominacije nad tistim delom sebe, ki je odgovoren za taka prepričanja, analiziranja in razumevanja od kod prihajajo prepričanja, zamenjava in učenje novih prepričanj…. in vendar sem se znova in znova vračala nazaj k enim in istim ključnim jedrnim vzorcem. Dojela sem, da spreminjanje ne deluje, pa zanikanje tudi ne. Enostavno je potrebno drugače pristopiti k celotni stvari.

Morda s sprejemanjem. Enostavno prepoznavanje in soočanje s tem delom v sebi, ko ta del sebe objameš in mu daš njegovo mesto, prepoznaš njegovo vrednost in se prenehaš boriti s tem delom sebe. To je ženski pristop ali ženski sistem moči.

Pogosto smo sami v sebi sovražno nastrojeni proti tistim delom, ki jih ne maramo in ki nas motijo. Ko uspemo z njimi navezati stik in jih sprejeti, smo na konju. Ključ je v tem, kako to naredimo na prijazen, ljubeč in topel način. Kot mati, ki objame otroka.

Naučila sem se, da mora starš objeti otroka v nas, ga pomiriti in negovati. Šele tako postanemo celostni in celoviti znotraj sebe in ustvarjamo iz sebe navzven. Če poznamo svoj notranji arhetip otroka in skozi katere ključne vzorce delujemo v svojem življenju, prevzamemo 100% odgovornost za dejstvo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo percepcije in leče skozi katere sodimo svet, da smo soustvarjalci, potem resnično lahko zavestno kreiramo svoje življenje in svet okoli sebe.

Neizmerno sem hvaležna za vse razumevanje in orodja, ki jih božanski ženski del zliva, predaja in prebuja v meni. Nič novega, le v nov kontekst se postavlja. Ob tem pa razumevanje in modrost spajata delce v mozaiku spominjanja.

Jasno videnje in naravnanost na globje resnice… hvaležnost za vse kar prihaja.

Namaste.

Taja

Razcvet

Neizmerno hvaležna sem, da si dopustim in sem odprta za sinhronosti, ki se dogajajo in vsa takoimenovana “naključja” v zadnjem času. Hvaležna sem za prepoznavanje kaj ženska moč v resnici je, za osvobajanje znotraj sebe, ko si končno dovolim, da povezujem in uravnovešam to, kar je bilo zelo dolgo časa izven ravnovesja. Hvaležna sem za razcvet in spoznavanje resničnih globin avtentičnosti in pristnosti. Hvaležna sem za povezanost, ki jo ponovno čutim, z ženskami. Dolgo časa sem bila ranjena, izdana in v zamerah do žensk, ki so skozi močki način tekmovalnosti, ločenosti, potrebe po dokazovanju prihajale v moje življenje in za seboj vedno znova pustile razdejanje, ko mi ni bilo jasno, kaj za vraga se dogaja. Danes sem dojela in ni besed, s akterimi se lahko zahvalim za to, kar prejemam v zadnjem tednu s strani mojega ženskega kroga s katerim sem se povezala v nameri, da obudim svojo ženskost, svojo božansko žensko.

Zdaj vem, da so kreativnost, globoka povezanost, hrepenenje po skupnosti in soustvarjanju del ženske moči. In dopuščam, da polno stopam v svojo ženskost. Nepojmljiva strast in navdušenje me prevevata ob tem, ko končno sprejemam svojo vlogo in način delovanja. Magija in mistika dobivata pomen in moja duša poje. Hvaležna sem vsem, ki ste me v zadnjem letu vodile na to pot, da sem si dovolila, da imam tempelj, da sem boginja in svečenica.

Hvala, hvala, hvala za lepoto sveta, za to, da sem priča tej lepoti, da jo živim in da dopuščam, da je življenje del mojega vsakdana ravno toliko kot je smrt del mojega vsakdana. Hvaležna sem za uravnovešanje, ki vodi v transcendenco in preseganje same sebe, svoje identitete, kajti le tako sem se lahko znašla kjer trenutno sem. Na poti v mojo najbolj sijajno in veličastno prihodnost.

Dopustite si, da se spomnite kako je biti celosten, celovit in popoln, kajti v resnici ne moramo biti celostni in iskati poti v celostnost istočasno. Ali-ali. Lahko iščete ali pa enostavno samo ste. V svojem iskanju zdravja, sreče in zadovoljstva enostavno pozabimo biti vse to, tukaj in zdaj. Dojela sem, da je pot v popolno zdravje v tem, da se spomnimo, da smo v popolnem zdravju. Da je bogastvo ne v manifestaciji temveč v spominjanju, da sem neizmerno bogata, da sem v tej frekvenci, tukaj in zdaj. Da ne rabim rasti, le spomniti se moram različnih možnosti, ki so mi na voljo. In da se ne spreminjam, le spominjam se nove prihodnosti. Vse je že v meni kot potencial, samo spomniti se moram njegove esence.
Spominjam se sama sebe in se objemam. Prepoznavam se v razcvetu številnih možnosti in enostavno dopuščam, da so del moje realnosti.

Hvaležna sem, da prepoznavam svojo sposobnost kreiranja. Jaz sem, ki sem – božanska.

Namaste
Taja

Prebujanje Ženske moči

Že nekaj časa opazujem takole bolj od daleč, sedaj pa vedno bolj vstopam na novo področje, v novo paradigmo. Z zavedanjem, da potrebujemo nova orodja in nove načine kako se povezati in delovati skupaj. Paradigma, ki temelji na moški moči, moški energiji doseganja ciljev in delovanja ustvarja v svetu v katerem živimo vedno več nesrečnih ljudi, ki navkljub izobilju stvari, moči in svobode, ki so nam na voljo, v sebi čutijo praznino. In dejstvo, ki sem ga sama zelo dobro dojela pred dvema letoma je, da je večina tehnik, metod razvijanja sebe, tako osebne kot duhovne rasti postavljena na tej paradigmi. In tako se ljudje ženejo za doseganjem ciljev, manifestacijo točno določenih stvari, spreminjanjem sebe in sledenju točno določenih korakov, velika večina, vsaj žensk pa na koncu ostaja ravno tako zafrustriranih, če ne še bolj nezadovoljnih, kot na začetku.

Neizmerna hvaležnost je v meni vznikala to pomlad, ko sem končno dojela, da mi je RPT prinesel razumevanje kaj je tisto kamor se želim usmeriti, kar želim početi in vendar sem rabila še naslednjih šest mesecev, da sem čisto zares dojela in v sebi začela postavljati nove temelje. Večina tehnik s katerimi sem delala so me učile, da če spremenim še tole malenkost, še tale vzorec, še tole, potem bom pa popolna. In tako je bil še eden in še eden, v meni pa je zijala globoka luknja, praznina in nezadovoljstvo sama s seboj. Dojela sem, da moram spremeniti celotno paradigmo načina dela, pogleda na svet in duša je bila tista, ki mi je prišla naproti z velikimi koraki. Prepoznala sem, da je tisto, kar nam manjka ženski aspekt moči, da hrepenim po povezanosti, soustvarjanju, doprinosu k celoti, k razcvetu življenja in ljubezni. Moja notranjost je hrepenela po tem, da se povežemo in da smo kar smo že – celostni in celoviti. Gre za prebujanje, za evolucijski preskok o katerem vsi govorijo in da bi ga lahko izvedli, bomo morali opustiti vse kar poznamo zunaj nas in se obrniti vase. Dejstvo je, da smo v zadnjih 50 letih izmojtrili moški sistem moči doseganja in usmerjanja navzven ter hkrati le na individualnost vsakega posameznika. In vendar nam ta sistem ne bo omogočil, da ustvarimo vse tisto po čemer tako globoko hrepenimo v sebi, vse tisto po čemer hrepeni in kar največ pomeni našemu srcu. Pred nami je, da ponovno obudimo in integriramo ženske vrednote, ženske načine vedenja in biti, samo biti. Seveda je individualnost pomembna in vendar jo moramo začeti povezovati v dobrobit vseh in soustvarjanje z drugimi.

Nedvomno je bilo to, da so ženske v 60-tih osvobodile sebe in postale enakovredne moškim izjemen korak za vse ženske, sedaj pa prihaja tisti čas, ko moramo prepoznati, kako nesrečne smo vsaka v sebi, ker nismo v svoji moči in v svoji energiji ženske moči. In pogosto se sliši, da bomo ženske začele dominirati in bodo moški izgubili svojo vlogo in pomen, sama pa opažam v svojem življenju in življenju mojih dušnih sester, da če si dovolimo biti kraljice, tudi moški postanejo kralji. In to brez potrebe po manipulaciji, prenarejanju in igranju vlog. Tisto za čemer stremim in kar mi je vodilo je avtentičnost, pristnost tega kdo smo. Pomembna mi je vsebina veliko bolj kot embalaža. In neizmerno me fascinira dejstvo da je v svetu v katerem živimo ravno obratno. Večini ljudi je embalaža še vedno izjemno pomembna.

Hrepenenje, ki ga večina izkuša v sebi zavestno ali nezavedno je hrepenenje po kreativnosti, tisti globoki notranji kreativnosti, povezanosti, duhovnem avtentičnem partnerstvu tako v odnosih moški-ženska kot v poslovnih odnosih, doprinos in sorodnosti v svetu v katerem živimo. Naše duše hrepenijo po soustvarjanju in zaupanju, po poštenosti in povezanosti. In čas je, da to ponovno obudimo v sebi in to živimo.

Vabljeni v Tempelj na srečanja in notranja popotovanja, ki vas bodo peljala vase, v večjo povezanost s seboj in s svetom, ki vas obdaja.

Namaste
Taja

Povezanost

Tisto kar smo pozabili skozi udomačevanje našega odraščanja je povezanost, ki je za majhne otroke nekaj normalnega. Kar smo naredili je, da smo ustvarili prostor med sabo in stvarmi, ki jih opazujemo. Ločili smo se od tega, kar nas obdaja.

Preteklost je kot breme, ki ga vlečemo s seboj. Imamo pretekli jaz, sedanji jaz in potencialni jaz. Pretekle izkušnje nam dajejo občutek pomanjkanja, ločenosti in neenakosti. Pretekle izkušnje so ustvarile pretekli jaz. Spomin preteklosti izhaja iz znanja, stvari ki jih obvladamo, psihološka preteklost, kar so energijski vzorci, ki jih ne razumemo. Psihološka preteklost je povezana s strahovi. Pomanjkanje je percepcija, ki jo imamo na podlagi preteklih izkušenj. Ta občutek, da ni dovolj za vse ustvarja občutek nepravičnosti. Če nam uspe opustiti svojo težo preteklosti in osvojiti ta občutek, da smo povezani in je za vse dovolj, potem tudi pravičnost pride popolnoma naravno. Sedanjost je vse kar vemo o sebi. Povezanost je del potencialnega jaza. Je povezanost s celostnostjo vsega kar smo, vsemi našimi talenti in potenciali.

Prihaja čas, ki nas enostavno sili v to opuščanje preteklosti, zmanjševanje tega prostora, ki smo ga ustvarili med sabo in stvarmi, ki nas obdajajo in v povezanost z vsem kar je. V resnici že smo vse kar smo, potencial, čista zavest. Smo preteklost, ki se hoče ozavestiti in opustiti. V resnici ni kaj spremeniti, v resnici že smo vse kar lahko smo, smo seme samega sebe. Le spomniti se moramo, kaj smo. Opazovati. Zavedati se moramo, da je dovolj za vse, da ni pomanjkanja, ko smo povezani. Kajti ko smo povezani smo eno.

Vse v zvezi mano je samo misel. Gre za identiteto, ki jo ustvarjamo skozi izkušnje, skozi preteklost. Vprašati se moramo, kdo je tisti, ki vse to opazuje. Gre za potencialni jaz, ki se bo prebudil in bo priplaval na površje. S tem bodo na dosegu vsi vaši potenciali in talenti. In s tem ko se povežete s to celostnostjo, ste kar ste, čisti potencial, čista zavest.

Ko si prisoten tukaj in zdaj, postaneš opazovalec in ko si opazovalec obudiš povezanost in svoj potencial.

Namaste
Taja

Pravičnost

Kar me vodi zadnje čase je moj notranji kompas, naravnan na celostnost, celovitost, povezanost, integriteto. In izjemno zanimivo je, kako k meni prihajajo odgovori na notranja vprašanja, ki vzniknejo globoko v notranjosti, v obliki knjig, prispevkov, predavanj. In zadnje, kar je priplavalo v moj e-nabiralnik je pravičnost.

V obdobju, ko je velika večina izzvana z raznoraznimi potezami tistih na vrhu, ko si v času recesije izplačujejo zneske s toliko ničlami, da se ti zvrti, na drugi strani pa ljudje ostajajo brez služb, se sprašujemo kam je izginila pravičnost. Kje je tisti notranji občutek humanosti ob tem, ko vodilni brez slabe vesti izpraznejo blagajno in podjetja zapirajo, ob tem pa ljudje, ki so pomagali ustvarjati podjetje, ki so gradili in verjeli, ostajajo brez plačila? Razkorak med vodstvenimi delavci in tistimi, ki delajo za tekočim trakom so tako neverjetna, da nekako ne moraš razumeti, da tisti na vodilnih mestih res toliko prispevajo s svojim delom. Zato ni čudno, da se težave pojavljajo v podjetjih, kjer je nepravičnost tako v nebo vpijoča. Včasih ne morem verjeti, da živim v svetu in v družbi, kjer so ljudje tako brez občutkov, brez čustev. In vendar vem, da živimo v obdobju skrajnega narcizma, kjer mnogi delajo stvari le zato, da drugi ne bi uspeli, v obdobju, ko je tekmovalnost v skrajnem polu, ko je trend “jaz”, “moje” in ne “mi” in “naše”. Mnogi starejši danes pogešajo stare čase socializma, ko je bilo za vse poskrbljeno v enaki meri.

In vendar pravičnost ne pomeni, da bi morali imeti vsi enako, pomeni, da tisti, ki več delajo res imajo več in tisti, ki si zaslužijo, dobijo kar jim gre in vendar ne na račun drugih.

Pravičnost pomeni predvsem ravnovesje in to znotraj vsakega posameznika. Dejstvo je, da vsi vemo, v svojih srcih, kaj je prav in kaj ni. In ravno zaradi tega je toliko več razburjenja med ljudmi zaradi nepravičnosti, ki se dogajajo. In vendar s tem, da se nad tem pritožujemo ne bomo naredili ničesar. Pritoževanje je zelo priljubljen šport našega ega in s tem, ko se pritožujemo nad ljudmi ali nad situacijami, ko nergamo nad tem kako nepravično je življenje, pravzavprav ne naredimo nič dobrega, le krepimo svoj ego in naš občutek, da imamo prav mi in da se vsi ostali motijo.

Povezanost je tista, ki nas lahko reši iz te situacije v katero drvimo. V tej situaciji je tisto, kar moramo razumeti to, da smo kjer smo predvsem zaradi notranje ločenosti. Ločili smo se od sebe, v družini, znotraj družbe. Povezanost na kakršen koli način v duhu dobrobiti je tisto, kar moramo ponovno obuditi.

Kot družba smo prevzeli mišljenje, da zmagovalec vzame vse. Tekmovanje se začne med otroci in namesto da bi naučili povezanosti in sodelovanja, jih spodbujamo k temu, da je le eden zmagovalec, vsi ostali pa izgubijo. Pozabili smo na vrednote, ki jih uči zlato pravilo, da vedno narediš drugim to, kar želiš da drugi naredijo tebi. Dandanes opazujem starše, ki se hvalijo z dosežki svojih otrok, s tem kaj vse si privoščijo in kaj vse lahko kupijo. Neravnovesje se čuti med sosedi in v družinah, kjer so ljudje med seboj skregani in si nagajajo. Naučiti se moramo WIN-WIN načela, da je s sodelovanjem to kar je dobro za tebe dobro tudi za druge. Da delamo, namesto samo zase, za odnose, za povezanost. Celostnost in celovitost vključuje zavedanje kaj odločitve povzročajo celoti in ne le kakšne so koristi za nas.

Želim si spodbuditi povezanost in dobrodelnost. In ker povezani in združeni lahko dosežemo več, vas vabim, da se mi pridružite.
Pred meseci sem začela s srečanji Anam Cara, vsakič na drugo temo, ki jih želim sedaj odpreti za vse, ki želite širiti zavedanje. Delo z namero bo toliko bolj del vsakega srečanja, saj želim skozi namero skupine pozitivno vplivati na dogajanje v družbi, ki nas obdaja. Zato vas vabim, da se mi pridružite v živo ali na daljavo. Tokrat se bomo srečali v petek 20.8. na temo povezanosti, pravičnosti in dobrodelnosti.

Poleg tega bo v Templju Divine zaživela knjižnica odprtega tipa, kar pomeni, da bodo na voljo knjige, ki si jih lahko izposodite za nedoločen čas in jih nato vrnete, da so na voljo tudi drugim. Z veseljem bomo sprejeli vaše knjige, ki jih želite podeliti z drugimi, da zaokrožijo in se vrnejo nazaj. Odprto knjižnico želim postaviti z namero fair play, zaupanja in izmenjave. Kajti zavedam se, da sta nevednost in ignoranca največji oviri na poti v celostnost, zato želim ponuditi možnost vsem, ki radi berejo, da si lahko izposodijo knjige in da jih delimo s kar največ ljudmi. Na vseh srečanjih boste lahko pokukali med police in vsakič s seboj odnesli eno knjigo. Vabljeni!

Z namero, da pravičnost in dobrodeljnost spet najdeta pot v srca ljudi, da se povežemo in ustvarimo svet povezanosti po katerem vsi hrepenimo vas pozdravljam.
Namaste
Taja

Pogled z Neba

Gledala sem franconsko dokumentarno oddajo o tem kaj vse počnemo s planetom in kako se to kaže v resničnem življenju mnogih po svetu. Zastrupljanje jezera v Keniji zaradi gojenja vrtnic, ki jih lahko kupimo v trgovinah po vsej Evropi, morje smeti v oceanih, ki ubijajo na tisoče delfinov, želv in albatrosov na Havajih, smetišča na čudovitih plažah, ki jih morje izpljune na kopno. Bolečina je bila izjemna in je zarezala globoko.

Pa ne zaradi Zemlje. Pogosto rečem in še vedno stojim za tem, da nas Zemlja le opazuje, ko bomo presegli njene meje, bo le parkrat kihnila in se stresla in človeštvo verjetno ne bo preživelo. Kako graciozno je Zemlja prevzela svoje mesto tiste, ki nam je vodnica na tem popotovanju v ozaveščanje sebe. Univerzalni zakoni pravijo; Kot je zgoraj je tudi spodaj in kot je znotraj je tudi zunaj. In vsa situacija, ki jo opazujemo, če znamo gledati s prave perspektive v resnici odslikava nas same. Mi smo tisti, ki se dušimo in utapljamo v lastnih smeteh, ki plavajo v naši notranjosti. Mi smo tisti, v katerih plavajo pesticidi in uničujejo notranje življenje, kot v jezeru v Keniji. In mi smo tisti, v katerih plava brozga plastike in v naših fizičnih telesih zavzema vedno več prostora, kar povzroča lakoto mnogih. Duhovno lakoto. Kot je zunaj, je znotraj in kot je zgoraj, je spodaj.

Zavedam se, da je vse, kar čutim, moja bolečina in ne Zemljina. Bolečina zanikanja, nesprejemanja, potiskanja v notranjosti, bolečina ob tem, ko se skrivaš za lepo fasado, ker si tako naučen. In vem, da vse to kar gledam zunaj sebe, morje plastike, v resnici moje morje plastike, ki ga moja podzavest ne more sama razgraditi, ampak se moram s tem soočiti zavestno. Gre za čustva, prizadetosti, travme, ki jih nosim v sebi kot plastiko. Ko ta odsev vidim navzven, se še bolj zavem, koliko je te svinarije navznoter. Gledam kolektivno nezavedno, vse, kar si ljudje kolektivno nočemo priznati, nočemo sprejeti in se vsak dan v večjih količinah manifestira v fizični realnosti naše Zemlje. In hvaležna sem, da si upam pogledati, kajti ko vidim resničnost, ki se odslikava zunaj mene, vedno znova dobim navdih, da se lažje s stvarmi soočam navznoter.

Ne zdravimo planeta, zdravimo sebe, če znamo pogledati na drugačen način. In verjetno je res prišel čas, da se soočimo z vso to brozgo plastike v sebi in jo recikliramo. Kajti, kot pravijo mnogi, lahko svet spremenimo le od znotraj navzven, saj smo z njim neločljivo povezani. In zaradi te vezi, se naša notranja sprememba odseva tudi v svetu zunaj nas.

Ne glede na vse, sem še vedno optimist. Še vedno verjamem, da bomo zmogli kot človeštvo vsi skupaj narediti ta korak, ki bo zaradi medsebojne povezanosti vsega, vplival na vse okoli nas. In vendar se zavedam, da lahko stvari delam le pri sebi in sem hkrati navdih drugim, da naredijo spremembo pri sebi.

I Believe.

Namaste
Taja

Ko te preplavi …Navdih

Uau kako seka tale mrk, ki se še bo zgodil. Se vidi, da smo že v fazi tri dni pred mlajem. Kreativna energija preplavlja vse možne kanale in dogaja se toliko, da z velikim navdušenjem in hvaležnostjo komaj “folgam”. Prihajajo projekti ala “you are on the Mission from God (za tiste, ki ste gledali film Blues Brothers)”. Hkrati pa se razkrivajo in odkrivajo razumevanja vse moje dolge poti do tukaj, kjer stojim danes. Neizmerno hvaležna sem za vse, kar me je pripeljalo do tukaj in ko takole uravnovešam situacije, dogodke in ljudi, ki so mi pridstavljali izzive v mojem življenju si ne morem kaj, da ne bi čutila globoke ganjenosti in hvaležnosti. Svetost, ki preveva mojo notranjost je neizmerna in sedaj resnično razumem z vsakim vlaknom svoje Biti, kaj pomeni sezuti čevlje na svetih tleh, kajti danes vem, da so vsa tla sveta in da ni mesta v Vesolju, kjer Boga ne bi bilo. Moja terapija ponižnosti je nedvomno obrodila sadove, hkrati pa mi je prinesla določene uvide, ki bi jih želela deliti z vsemi vami, ki ste v mojem življenju virtualno ali preko osebnih stikov.

V zadnjem času se kar vrstijo vprašanja mnogih, ki so z mano že res dolgo, kakšna je čisto zares razlika med vsemi tehnikami, ki sem jih delala, predvsem pa mnoge žuli razlika med Reconnection in Theta Healingom. Ko sem opravila tečaj pri Ericu Pearlu, mi je dal mnogo potrditev in kot sam pravi, nam je odprl vrata, skozi katera mora nato vsak stopiti sam. Namera, ki sem jo dala ob odhodu s seminarja je bila; Bog rabim ozadje, razloži mi, kako ta stvar resnično deluje. Kajti na seminarju teh odgovorov ne dajo. Eric pravi, da je čisto ok, če rečeš, da ne veš. In načeloma se z njim strinjam. Vendar mi je Tom Kenyon pred njim dal kost za glodanje, ko je rekel, da je izjemno pomembno, da sta v nas zadovoljeni tako leva kot desna polovica možganov. In da leva, racionalna polovica ne spusti v desno polovico, kjer stvari izkusimo, če ni zadovoljna z razlagami oz. nima dovolj informacij. Dejstvo, ki ga pogosto slišimo je, da moramo združiti in povezati razum in srce, da lahko vstopimo v realnost svoje duše. In zato sem si dopustila, kar je bistvena podrobnost, da do mene pridejo informacije o ozadju.

Deepak Chopra je bil tisti, ki mi je odprl oči v zvezi z mnogimi stvarmi. Ena od najpomembnejših za mojo današnjo temo pa je opis treh ravni obstoja, v katerih ljudje delujemo. Prva je fizično materialna realnost v kateri živi velika večina ljudi in kjer ne obtaja nič drugega razen trdnih, fizičnih stvari. Druga realnost obstoja je kvantna, ki obsega energijo in informacije ali z drugo besedo govorimo o srcu in o razumu. Tukaj ni nič otipljivega in iz te ravni izhaja velika večina tehnik, ki jih poznamo, tudi Theta Healing in Reiki. Tretja raven obstoja je raven nelokalne inteligence ali večne duše, kot jo imenuje Deepak. Raven iz katere vse izhaja, velik ocean katerega val smo. In to je raven duše. To je raven na katero se povežeš skozi osebno ponovno povezavo. Ko si priča, opazovalec, ko samo si in hkrati si del druge in prve ravni, obstajaš celosten in celovit na vseh treh ravneh hkrati.

Sama prepoznavam še eno bistveno razliko od vsega, kar sem delala do sedaj. Vse tehnike gradijo na paradigmi spreminjanja, to pomeni, da se moraš spremeniti, izpuliti stvari iz sebe, odrezati stvari, jih zamenjati ali se naučiti nekaj kar nimaš. Vendar vse to gradi na paradigmi, da je z mano nekaj narobe, zato moram to “nekaj” v sebi popraviti. In ko popravim še samo tole reč, bom popoln, sprejet, skratka ok. Energija, ki je zadaj za večino tehnik, pa tega sploh ne prepoznavamo je, da nismo v redu taki kot smo. In vsaka tehnika obljublja, da bomo s pomočjo te tehnike pa popolni.

Resnica je, da smo že popolni. Resnica je, da smo že božanski, taki kot smo. Ne moremo se spremeniti, ker ni kaj spreminjati. JA res pa je, da se moramo sprejeti v vseh svojih aspektih. Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da iščemo ugodje in zavračamo bolečino. In tako zanikamo in se borimo z bolečino in poveličujemo ugodje. Samo poglejte malo okoli sebe in prepoznali boste kako je naravnana družba.

Sama sem v iskanju sebe v prvi fazi in nato spreminjanju sebe vedno znova naletela na razočaranje, ker sem pričakovala več kot sem dobivala. In problem ni bil v tehnikah, temveč v meni. Svojo energijo sem dajala stvarem zunaj sebe v upanju, da bom našla sebe. Tehnike in ljudi sem dajala na piedestale, sebe pa v klet. Druge sem precenjevala, sebe pa podcenjevala, kajti vedno, ko v nekom prepoznaš neko kvaliteto, ki je sicer del tebe, pa tega ne prepoznaš in zato človeka začneš oboževati to isto kvaliteto v sebi zanikaš. In tako sem dolgo časa zanikala sebe. In od vseh bolečin je največja ravno bolečina izdaje samega sebe. In ko sem postala mojster v izdajanju sebe, me je iz te paradigme ven vrgla iniciacija v dušo. Iz paradigme spreminjanja sem vstopila v paradigmo sprejemanja. In to je proces, ki se dogaja na kolektivnem nivoju, vse kar je potrebno je, da prepoznamo, da je vse že v nas, tako dobro kot slabo, da vse objamemo kot del sebe in integriramo. Spremenil se je moj pogled na svet. Postala sem bolj opazovalec, priča sama sebi. In nato je prišlo vedenje in razumevanje uravnovešanja, ki pomaga, da stvari objameš v sebi po tem, ko se jih zaveš in si jih prilastiš. In danes sem neizmerno hvaležna vsem, ki so me kalili na poti, Angelski terapiji in Doreen Virtue, pa Theta Healingu in Vianni, pa RPT-ju in Simonu, ki mi je pokazal, kaj je moja pot, kajti s tem, ko sem hotela slediti njegovi, sem pravzaprav prepoznala, kaj mi manjka in to skozi Reconnection objela v sebi. Hvaležna sem vsem, ki ste bili in ste del moje poti. Hvaležna sem svojemu geniju za vodstvo. Hvaležna sem za vse vpoglede in za vedenje, ki prihaja iz moje notranjosti. Zdaj vem, da sem na pravi poti. Zdaj namesto na piedestale ali v kleti ljudi, dogodke in sebe raje dajem v srce, v svoj notranji dom, mojo zlato zvezdo. Zdaj vem, kaj je moja misija in s hvaležnostjo in ponižnostjo ji sledim.

Namaste
Taja