Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Multipraktik

, 0 Comments

Čutite nemir, stres? Je stres del vašega telesa? Misli? Čustev? Eno najbolj presenetljivih spoznanj tega leta je zame osebno dejstvo, da negativna čustva ne obstajajo. Gre le za zakrčenost, ki povzroča bolečino, ko nočemo spustiti toka skozi sebe in v tej zakrčenosti se oblikuje napetost, ne le v čustveni sferi, temveč tudi v telesu. Kadarkoli prepoznamo, da smo zagozdeni in da nekaj ne deluje v našem življenju imamo možnost, da se soočimo z zastalimi čustvi v svojem živčnem sistemu. Dokler se ne soočimo s svojimi čustvi in zgodbami, ki jih proizvajajo ter jih projiciramo ven iz sebe v svet, ne moremo spremeniti svojega notranjega omrežja. Dokler se ne soočimo s svojimi notranjimi demoni, ostajamo v svetu žrtve, v svetu plena in lovca.

Tradicionalno so bile iniciacije tiste, ki so ustvarile sveto posodo, v kateri so se iniciati soočali s svojimi čustvi in jih preobrazili zavestno. Sama sem resnično preobrazbo doživela skozi iniciacijo, ki mi jo je nastavilo življenje, kajti če teh prehodov v svojem življenju ne opravimo zavestno, nas iniciira življenje. Dejstvo je, da kadar se poskušamo izogniti prehodom v svojem življenju, kot so puberteta, poroka, menopavza, nas življenje potisne v notranjo krizo, ki nas prisili, da opustimo stare »igrače« na svoji poti in zastarele načine delovanja. Iniciacija vedno predstavlja premik iz znanega v neznano, zato se jim tako močno upiramo.

Blagoslov življenjskih kriz je, da spodbudijo višje možgane, da lahko izkusimo avtentični preboj in preobrazbo v sebi. Do sedmega leta so vaše živčne poti začele asociirati nove izkušnje z nečim, kar se je zgodilo v preteklosti. Tako se prebudi notranja povezava za zapuščenost, izdajo in zasveti se trenutek, ko se je zgodilo nekaj kar ustreza preteklim izkušnjam. Vidimo kar želimo videti; čustva ustvarja naša živčna mreža.  Čustva so kot virusni programi, ki tečejo po notranjem sistemu, gre za programe v naši živčni mreži, ki se vedno znova obudijo, ko neko stvar v zunanjem svetu asociiramo z nekim preteklim dogodkom. Sama temu pravim tokokrogi stresa.

Da bi lahko preobrazili te čustvene viruse v sebi, te vzorce, se je potrebno soočiti s tem, da živimo v svetu lastne kreacije. Dejstvo je, da ste vi sami kreator sanj ali nočne more v kateri živite. Vsi dogodki so nevtralni, mi smo tisti, ki jim pripišemo kvalitete. Šele, ko prepoznate iluzijo, ki so jo ustvarili primitivni možgani, lahko osvobodite to pajkovo mrežo in prebudite kvalitete čistosti, ljubezni, sočutja in jasnosti v sebi. Kar je pomembno je, da se osvobodimo teh čustev v sebi in očistimo notranje asociacije, ki jih imamo, da bi lahko brez sojenja in razsojanja uživali v občutkih, ki so sveža, nova doživljanja trenutka.

Pomembno je, da si dopustimo, da izkusimo čustvo in opustimo zgodbo, ki je povezana z njom. To kar naredi proces prevezave tokokrogov je, da razdre stare živčne povezave, stare tokokroge stresa, stara čustva, skupaj z navadami in obnašanjem, ki ga spremlja. Preusmeri vso energijo, ki je ujeta v stresnih tokokrogih v tokokroge radosti in s tem oslabi stare živčne povezave v primitivnih možganih in očisti vsa čustva, ki so bila ujeta v teh povezavah. To vam omogoči, da ponovno začutite avtentične občutke v sebi. Skozi prakso ustvarimo nove poti v vaših možganih, ki so povezane s sočutjem, mirom, izobiljem. V svoj živčni sistem vnesete energijo višjega jaza.

Ko je naš živčni sistem prežet z novimi kvalitetami skozi novo perspektivo opazujemo pretekle izkušnje in lahko prepoznamo blagoslove tega, kar so nas naučili. Prevezava živčnih tokokrogov je proces v katerem na novo povežemo povezave v primitivnih možganih. Kar je pomembno v nadaljevanju je redna praksa.

Če je tokokrog za užitek in bolečino prisoten in na voljo že od rojstva pa je operativni sistem povezan z radostjo dostopen šele, ko se neokorteks popolnoma vključi v operativni sistem. In to je privilegij, ki si ga moramo zaslužiti. Pravzaprav je to stvar zavestne izbire.

V turbulentnih časih v katerih se nahajamo se zaradi stresa, ki smo mu izpostavljeni vedno znova vklapljajo stresni tokokrogi in zato je življenje za mnoge postalo nevzdržno. In s  stresom je tako, da aktivira hormon kortizol, ki dobesedno ugrabi naše najnovejše možgane, kjer se dogajajo procesi analize in učenja in ko smo v stresu je do tega dela svojih možganov praktično nemogoče dostopati. Zato si s praksami vizualizacije ali afirmacijami ko ste resnično v stresu ne morete pomagati, ker vaši nevronski tokokrogi ne omogočajo dostopa do tega dela možganov. Potrebno je zmanjšati nivo kortizola v telesu kar najlažje naredimo s hormonom oksitocinom, ki se sprošča skozi prakse v katerih uživamo.

Val radosti je ena najpomembnejših dnevnih praks, ki so na mojem dnevnem programu, da aktiviram tokokroge radosti in počnem stvari, ki me osrečujejo. Vsa praksa, ki se skriva za programom Postani Najsrečnejša Ženska na Svetu, ima osnovo v bioloških procesih, ki se dogajajo v naših možganih (v vseh treh možganih telesa, ne le v glavi). In ker sem dojela in spoznala mehanizme, kako postati radosten in to vedno znova ponoviti, sem, kot je slikovito poimenovala moja prijateljica, kot multipraktik. Ob svojih dnevnih opravilih v domu, pišem, oblikujem, sem deklica za vse in naredim ogromno. Včasih sem presenečena sama nad seboj, vendar zdaj poznam skrivnost. Postani najsrečnejša ženska na svetu je umetnost, je dnevna praksa, ki je presenetljivo enostavna. Namesto na stres svojo pozornost usmeriš na radost. Namesto na strah se zavestno usmerjaš na ljubezen. Gre za revolucijo, ki jo ustvarjaš od znotraj navzven. In to sem poimenovala DivineFlow.

In da bi resnično zaživela svoje Darilo, svoj polni potencial moramo svojo pozornost namesto na vprašanje ali si zaslužimo svojo pozornost usmeriti na vprašanje kaj potrebujem, da to dosežem. Zmenek z dušo nas bo ta vikend vodil v stik s svojimi potenciali, talenti, s svojim srčnim hrepenenjem in to utelesiti s strastjo, močjo in milino. Pogledale bomo kako se premakniti in usvojiti novo navado tega, da poskrbimo najprej zase. Da v tem ni nič arogantnega in vzvišenega, kar je pogosta bojazen žensk. Ko poskrbiš zase, si v poziciji, kjer v polnosti živiš svoje Darilo in si to kar si. Čas je, da v polnosti objamemo najsrečnejšo žensko, ki se skriva v nas.

Želim Ti krasen vikend.

Taja Albolena

Ko si drzneš…

, , 1 Comment

Drznost je ena najpomembnejših kvalitet na naši poti. Da si drzneš biti dovolj pogumen (pogum pomeni, da si srčen), da si to kar si. Drznost je lastnost, ki jo danes enostavno moraš imeti. Drznost, da se pokažeš, da slediš svojemu srčnemu hrepenenju, svojim srčnim željam, da živiš na polno. In to še posebej takrat, ko si ranjen, ko boli, ko bi se najraje skril in igral majhno igro, da ne bi bil ponovno ranjen. Upati si, imeti pogum, da slediš svojemu srcu namesto pogojevanju, namesto udomačenosti. Izbrati sočnost življenja je svojevrstna drznost, ki napolni tvoje telo, ki te izpolni popolnoma. Napolni te z radostjo in samo tako živiš življenje, ki te je vredno. In vsak trenutek je tvoja izbira ali živiš življenje iz svojega srca, avtentično tvoje, ali slediš udomačenosti, strategijam in pogojevanju, ki so del tvoje vzgoje, odraščanja, družbe.

Eden tistih AHA momentov se je zgodil, ko sem dojela, kako zlorabljamo besede, kako v resnici sploh ne vemo, kaj govorimo. In skozi debato z mojim moškim, ko mi je jasno razložil, da s tem, ko zlorabljam besedo “rabim”, ustvarjam zmedo pri njemu in hkrati izgubljam njegovo pozornost, sem dojela, da ženske pogosto ne razločimo, kaj so naše potrebe in kaj hočemo. Da bi bila zmeda še večja, pa smo večinoma ujete v tem, da si sploh ne dovolimo, da bi bilo za nas poskrbljeno, ker sodimo to, kar dopustimo, da nam je dano, skozi to ali si stvar zaslužimo ali ne.

Zmedena? Hja no, moram priznati, da sem tudi sama nekaj časa gledala s široko odprtimi očmi, potem pa sem dojela, da sem si večino svojega življenja kupovala pozornost in ljubezen s tem, da sem delala stvari za druge, da bi mi potem uslugo vrnili, da sem se žrtvovala za druge s to predpostavko, da so mi oni dolžni in da sem bila pogosto samovšečna in večvredna v odnosu s tistimi, kjer sem precenila, da je moja vrednost višja. UAU lahko si predstavljate kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sem svojo vrednost in to kar sem mislila, da si zaslužim ocenjevala na podlagi dogodkov, situacij in odnosov v zunanjem svetu.

In potem je prišlo razodetje, da se pravzaprav ves čas prodajam, ker sem upravičevala to, kar sem dopustila, da pride k meni s tem, kar sem naredila v preteklosti, s tem, kar si zaslužim. Dojela sem, da je ključna težava večine žensk v tem, da sploh ne vemo, kaj potrebujemo. Nihče nas ni nikoli vprašal. In mislimo, da vemo, v resnici pa sledimo pogojevanju družbe in temu kar mislimo, da si zaslužimo. To je arhetip ustrežljivke, ki svoje kvalitete vedno prodaja za dobrine zunaj nje, pa naj bo to ljubezen, pozornost ali denar. In ko sem pripravljala razširjeno spletno druženje Objemi Sebe, se je ustrežljivka razkrila v svoji pravi podobi.

Si predstavljaš svet, v katerem bi vsi jasno vedeli, kaj potrebujejo? Kjer bi se vsi jasno zavedali, da so zadovoljene potrebe tiste, ki podpirajo tvoj prihodnji jaz, tvojo veličastnost, tvoj resnični jaz? Kjer bi zlahka povedala kaj potrebuješ, ker bi s tem opolnomočevala ne le sebe, temveč vse okoli sebe? To je paradigma najsrečnejše ženske na svetu. Ženska, ki je v svoji polni moči ve kaj potrebuje, da bi njen razcvet postal še večji, globlji, da bi njena odprtost, njena srčnost preobrazila svet. Da bi še bolj zasijala v svoji lepoti in svetlobi.

Ženska, ki je srečna, ki je zadovoljena, ki je radostna sije, širi iz sebe življenjsko silo in s tem izžarevanjem polni baterije moškega. In moški zlahka osreči žensko, ki je že srečna še bolj. In tej sreči ni nikoli konca, vedno si lahko srečna še malo bolj. In takrat, ko gre ženska skozi svoje življenje brez tega, kar potrebuje, žaluje. Žaluje za izgubljeno prihodnostjo, ki jo je videla, žaluje za intimnim partnerstvom, ki ga je zaznala, ko je vstopila v odnos, kajti ženske vedno vidimo potencial stvari v katere vstopamo. In ker ne znamo izraziti svojih potreb, ki bi nas popeljale k našemu največjemu potencialu, k najboljši verziji nas samih, žalujemo. In po letih žalovanja ženski ni težko reči odhajam, kajti zanjo je stvar zaključena, za njo so leta žalovanja, medtem ko moški ponavadi šele takrat začuti žalost, če govorim o partnerskem odnosu.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, da se naspimo ker smo si to zaslužile s tem, da trdo delamo. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In ne zato, ker to potrebujemo. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od vsega in žalostne v sebi, da je cena tega tako visoka. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas.

Izziv je v tem, da se naspimo zato, ker vemo, kaj bomo spočite lahko naredile naslednji dan, ker bomo bolj potrpežljive, bolj prijazne. Da gremo na druženje, ker vemo, da nas bo to napolnilo z vitalnostjo in dobro voljo in da smo dobro razpoložene bolj v toku in lažje naredimo vse kar je potrebno narediti. Da si vzamemo dopust, ker vemo, da nas bo to napolnilo z navdihi in kreativnostjo, da bomo v prihodnosti lahko sebe izrazile še bolj avtentično in še več prispevale. Čas je, da premaknemo svoj pogled in se osvobodimo navad, ki nas držijo v preteklosti. Kaj praviš?

Sama rada rečem, da ni res, da ne moreš ničesar narediti! Vprašanje je samo kaj bolj ceniš v sebi, kaj izbiraš in čemur daješ, namenjaš svojo pozornost. Pot srca ni lahka in to kar potrebujemo je naše nenehno naravnavanje, nenehno uglaševanje z njo. Tukaj ni avtomatike, je zavestna izbira 24/7, vedno znova in znova. Tukaj ni udobja in ni sigurnosti, in ja, pogosto je grozljivo in strašljivo, ko ne veš kam greš. In vendar srce napolni naše življenje z vitalnostjo in sočnostjo, če imamo pogum in drznost, da mu sledimo. Ker si tega vredna!

In ti? Si upaš? Slediš svojemu srce ali svoji udomačenosti?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Živeti iz srca

, 0 Comments

Ohh, nič novega, slišim vas, kako vzdihujete, da gre za še en članek o tem, kar že vemo. Seveda vemo. Odprite internet in ugotovili boste, da je na to temo napisanih veliko člankov. Ogromno informacij je na voljo. In vendar se sprašujem, če vse to vemo, kako to, da tega ne živimo?

Izgovori. Klasika. In vendar vem bolj kot kdajkoli prej, kako močno sabotiramo svojo dobrobit, kako močno se bojimo tega, da bi resnično živeli iz srca? Ne verjamete? Poglejte vase. Zazrite se vase in se vprašajte; Kaj bi bila najbolj grozna stvar, ki bi se mi zgodila, če bi resnično živel-a iz srca? Tukaj je vaš odgovor.

Internet ponuja številne krasne zapise o tem, kako je srce v centru naše biti in kako moramo živeti iz srca. Ljudje meditirajo na srce in delajo na tem, da bi bili osrediščeni v srcu. To, česar mnogi ne vedo je, da pot iz glave v srce vodi skozi telo.

Pogosto na ženskih druženjih slišim; “Bila sem na meditaciji, kjer so nas vodili v srce, odplavala sem nekam, bilo je super, ampak, ko sem prišla nazaj, sem bila odzemljena, zmedena, sploh me ni bilo v telesu, bila sem nekje zunaj.” In tukaj je izziv mnogih. Kajti za to, da vstopiš v srce potrebuješ stik z notranjim prostorom, s svojo posodo, ki te drži tukaj in zdaj. Moraš biti v svojem centru, v telesu, utelešena,  drugače stvari ne prizemljiš, temveč plavaš nekje zunaj sebe. Lahko imaš občutek blaženosti, vendar ta blaženost ni utelešena in ni resnično občutena. Plavaš nekje v medprostoru in zato te potem vsakodnevne situacije na trdo prizemljujejo.

Res je, da je srce tisto, ki kraljuje odnosom. Res je tudi, da je srce tisto, ki v nas povezuje vse dele v srčno celoto. Res je, da je živeti iz srca ena najbolj enostavnih stvari, ki jih moramo narediti. In vendar je realnost v zunanjem svetu takšna, da večina ljudi živi v glavi.

Zakaj? Ker je to najbolj udobno, ker je to nekaj, kar poznamo. Ker pot v srce vodi ne le skozi navdihe in lepoto ampak predvsem skozi veliko bolečine. Zakaj, boste vprašali? Pa poglejmo bolj od blizu.

Utelešanje je proces, ki nas vodi skozi stik z duhovnim svetom, kjer prejemamo navdihe in vizije, nato to spuščamo skozi mentalno sfero, kjer si razjasnimo z jasnostjo kaj si želimo. in nato se celoten paket spusti v čustveno sfero, kjer se soočimo z vsemi svojimi ranjenostmi, z vsemi izkušnjami bolečine, izdanosti, prevaranosti, nesprejemanja, zavračanja, z zlorabljenostjo, zapuščenostjo in z ločenostjo, z vsem, kar nosimo v sebi. In tukaj se mnogi zataknemo, vsakič znova. Splavimo svoje ideje, se ne premaknemo skozi ta del in vedno znova začenjamo z novimi idejami, ki jih nikoli ne prizemljimo, ker se sabotiramo, se žrtvujemo, ker se ne čutimo varni in se prodajamo za manj v čustveni sferi. In tisti, ki so mnenja, da to sfero lahko kar preskočijo, lahko poskušajo, do konca življenja, če hočejo, vendar vsi veliki mojstri sporočajo isto stvar; Vsi smo preizkušeni, vsi vstopamo v puščavo skušnjave, kjer nas notranji demoni preizkušajo ali smo voljni prodati svoje sanje, svojo vizijo za karkoli v zunanjem svetu. Pravzaprav so vsi ti demoni en sam, naš notranji zaveznik, ki smo ga slikovito poimenovali prostitutka ali ustrežljivka. Ta del nas vedno znova preizkuša našo vero in to ali smo svoje sanje voljni prodati in kakšna je cena. Cena ni vedno v denarju, pogosto je v obliki pozornosti, ljubezni, ugledu, sprejetosti. S prostitutko, kot notranjim arhetipom, se soočamo na spletnem druženju Objemi  Sebe.

In šele, ko se premaknemo skozi svojo čustveno sfero in sprejmemo ter objamemo svoje notranje demone, ki jih sama imenujem čuvarje praga, šele takrat se spustimo v energijsko sfero, kjer moramo ustvariti sveto posodo v katero se energija zliva. Danes vse prepogosto naletim na ženske (ker največ delam z njimi), ki imajo svojo notranjo posodo preluknjano kot sito. Ta posoda pušča in njihova energija odteka na tisoče koncev. Ne znajo zadržati svoje energije in z njo upravljati. In če ne zmoreš upravljati s svojo življenjsko energijo, te življenje vsakič znova preplavi in te odplakne. Če resnično želiš v srce, moraš okrepiti svojo notranjo posodo, v kateri se odvija proces svete alkimije, ki svinec osebnosti preobraža v zlato duše.

In, ko se premikamo skozi sprejemanje, kjer je potrebno znati prisluhniti srcu, in nato skozi negovanje, kjer je nujno potrebno odpiranje srca, pridemo v tretjo fazo predajanja, kjer je potrebno razviti veščino sledenja srcu.
Ta proces nas vodi, da spremenimo stanje zavesti iz umsko egoistične v zavest srca.
V tem trenutku je človeštvo zataknjeno v glavi. Kajti ljudje o vsem MISLIMO. In premik iz glave v  srce vodi skozi ČUTENJE. Slediti srcu pomeni, da smo v toku. In ko se bo začela svetovna zavest spreminjati iz uma v srce, ji bodo vsi sledili. Potrebna je tretjina človeštva, da bi se zgodil kvantni preskok in že več kot 15 let čakamo na to tretjino, ter ob tem pozabljamo, da smo mi tisti, na katere čakamo.

In zadnji del procesa utelešanja je, ko je to del naše dnevne izkušnje, ko to utelesimo in živimo tukaj in zdaj. Ko si to kar si in to izžarevaš iz sebe.
In ja, živeti iz srca je ena najbolj enostavnih stvari, ki jih lahko narediš in hkrati je ni težje stvari na svetu. Zahteva jasnost, prisotnost, iskrenost, resničnost in povezanost ter našo voljnost, da sledimo srcu in smo srčno usmerjeni. Vse to je inteligenca srca, ki jo kot človeštvo moramo prebuditi in ne samo prebuditi, jo tudi dnevno živeti. In tukaj sva Ti in jaz tisti osebi, ki vodiva ta val, nikogar drugega ni, kajti ta premik prihaja iz tebe navzven, to je evolucija, ki prihaja od znotraj v svet. Iz vsakega posameznika, iz srca vsakega posameznika.

Pridruži se mi na tem valu in začni živeti iz srca!

Ostani na frekvenci Ljubezni!
Taja Albolena

Pomen prostora

, 2 komentarja

Od leta 1996 se ukvarjam s feng shuijem, s starodavno vedo oblikovanja in ustvarjanja prostora. Feng shui me je oblikoval osebnostno in z njim sem se podajala v svoje globine. Seveda sem bila nemalo presenečena, da me je pripeljal nazaj k meni, v moj notranji prostor, bolj natančno v moj center moči, v mojo maternico.

Ko sem se začela izobraževati na področju medsebojnih odnosov, me je presenetilo dejstvo, da moški obvlada komponento časa in da je tisto, kar mu predstavlja izziv pomanjkanje prostora, medtem, ko je ženska tista, ki naj bi obvladala prostor in  ki ji je izziv komponenta časa. JIn in Jang. “Ki naj bi” sem napisala namenoma, kajti večinoma smo ženske zapustile svojo ženstvenost, svojo žensko esenco v sebi, se podale na moški teritorij in s tem pozabile na svojo sposobnost ustvarjanja prostora. In ustvarjanje prostora je umetnost, ki so jo včasih obvladale ženske, saj so bile ženske tiste, ki so skrbele za Dom, za ognjišče in ki so ustvarjale sveti prostor za družino.

Ženska sveti prostor oblikuje iz svojega notranjega prostora, iz svoje maternice. In ta sveti prostor, ki ga imenujemo tudi Dom, je pravzaprav sveta posoda, v kateri se odvija sveta alkimija preobražanja svinca osebnosti v zlato duše za vse domače. Ženske smo popolnoma pozabile na izjemen zaklad, ki ga nosimo v svojih telesih in ki v sebi skriva to izjemno sposobnost čiščenja in preobražanja nečistoč v zlato.

In ko sem dojela zgoraj napisano sem ob tem dobila uvid v to, zakaj so druženja kot so sveti krogi, druženja v krogih za ženske tako izjemnega pomena. Krog je tisti, ki povezuje, ki ustvarja posebno energijsko dinamiko, ustvarja sveti prostor, to posodo v kateri se dogaja proces notranje alkimije. Šele, ko se je postavil celoten koncept DivineFemme sem dojela, kako je ojačano energijsko polje, ki ga ženske v krogu ustvarimo tisto, ki širi naše zavedanje in ki širi naše občutenje. Skupaj lahko potujemo dlje in prepotujemo daljšo razdaljo, kot price, ki letijo v jati, v posebni v formaciji, ki jim omogoča, da potujejo dlje in bolj učinkovito, kot če bi bile same. V svetem krogu, ki ga oblikujemo skozi vsa druženja dostopamo v svoje globine, širimo svojo čustveno paleto, česar same ne bi mogle narediti.

Ko sem v zadnjih letih prihajala do skopih informacij o tem, zakaj so ženska druženja tako bistvenega pomena za ženske, je bila ena najbolj presunljivih informacij ta, da v delu na sebi, ko si sam s seboj lahko prideš le do neke točke. Potem je potrebno tej vertikalni globini dodati še horizontalno širino, povezanost, druženje, praznovanje, to da svojo izkušnjo deliš z drugimi. JIn in jang. Gre za to, da ženske hrepenimo po tem aspektu potrditve, da nam je nekdo priča, da nas nekdo vidi. Kot je bilo v filmu Avatar vedno znova in znova sišati: “Vidim Te!”

Da bi resnično lahko pozdravila svoje izvorne ranjenosti, moraš imeti občutek, da te nekdo vidi in potrjuje tvoj obstoj. Na razumskem nivoju nekaj, kar morda nima globljega smisla, vendar je na energijskem področju to ključnega pomena. Biti v družbi drugih žensk prepoznana, občutena, videna, slišana je brezmejno dragoceno. Neopisljivo je, dragoceno je. Je tisto, kar je ustvarjalo in še ustvarja in drži skupaj rdeči šotor.

Praksa odpiranja srca in sprejemljivosti je v dneh v katerih se nahajamo neprecenljiva. Brez cene je, kajti to, kar naredi zate je tako dragoceno, da je neopisljivo. Kajti, če hočeš ustvarjati odnose, sploh intimne odnose, partnerstvo – potem se je potrebno najprej spustiti v telo, da bi lahko začutila in izkusila razcvet v svojem srcu. Srce prebujamo skozi svojo maternico in moški svoje srce prebudi skozi penetracijo ženske ljubezni, ki se iz njenega srca zlije v njegovega.

Hočete moške, ki so res moški?
Postanite ženske, ki imajo to kapaciteto, to sposobnost, da svojega moškega penetrirajo skozi svoje prsi, da dvignejo ljubezen, ki so jo prejele skozi njegovo penetracijo v maternico in jo dvignejo skozi svoje prsi v njegove prsi. To je Tantra. To je Ljubezen.

Vendar ne gre brez treh pomembnih korakov:
1. Če hočeš to doživeti, če želiš to izkusiti v svojem življenju, se moraš odpreti. Brez tega ne gre. Ženska sprejema skozi svojo maternico in deli skozi svoje prsi. In da bi se lahko potopila v ta notranji ocean ljubezni in energije, da bi lahko držala posodo za vso to energijo, ki ti je na voljo, se moraš spoznati in se objeti taka kot je.
2. In ne le to, drugi korak je, da se v polnosti sprejmeš. To, da držiš svoj sveti prostor je povezano s tem, da zakrpaš vse luknje v svoji sveti posodi, v svoji maternici, da bi zmogla držati in zbirati energijo v njej, da bi lahko z njo kreirala.
3. In v tretjem koraku to dvigneš v svoje srce ter rodiš samo sebe, rodiš svoj polni potencial, svojo izjemno lepoto in edinstvenost skozi svoje srce, ter svojo svetlobo zliješ v svet. Ženska deli sebe skozi svoje srce. Gre za daritev, ki jo ženska ponudi svetu skozi svoje srce.

Vsi trije koraki so pomembni. In ko opazujem ženske, jih ima veliko težave že na prvi pomembni točki, sprostitvi, ker se ne odprejo v maternici in ne dovolijo, da bi jih zavest penetrirala, so v zakrčenosti in same sesujejo svoj prostor.
Mnoge imajo težave v tem, da je njihova notranja posoda tako poškodovana zaradi kaznovanja, sramotenja in zlorab vseh vrst, da je kot sito in sploh ne drži energije, ker vsa energija odteka takoj, ko vstopi vanjo.
In potem so še tiste, ki ne vedo kako dvigniti energijo v srce, ki se ne počutijo dovolj varne, da bi sebe delile s svetom.

Prostor je bistvenega pomena, prostor ki ti omogoči, da se vsega spomniš. Prostor, ki te neguje in hrani, ki te vsakič znova spomni, da si edinstvena, da si enkratna, da si tukaj z namenom in da tvoj obstoj zadošča. In DivineFemme srčni krogi naredijo točno to … spomnijo te.

Ustvari Sveti prostor je program, kjer podelim osnove in svoja spoznanja na poti. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Vabim te, da poskrbiš zase. Da si to kar si in da to svojo avtentično, sijočo Žensko deliš z ljudmi in s svetom.

Bodi Sijajno!

Hvala, da si.

Taja Albolena

 

Sedem principov Življenja Tretji princip – Zavezanost sebi

, 0 Comments

Ženske smo ponosne na to, da skrbimo za druge. Vedno znova se zavežemo, da pomagamo svojemu partnerju, prijateljem, družini, skratka kdorkoli potrebuje pomoč, je na našem seznamu. In v tistem trenutku ga postavimo pred sebe. Poslušamo, negujemo, dajemo pozornost. In s tem ni čisto nič narobe.

Vendar bi danes želela opozoriti na enega od odnosov, ki mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. In pomembno je, da se zavežete temu, da resnično negujete ta odnos z vso skrbjo in ljubečo pozornostjo. In seveda ste uganili o kom je govora.

Odnos s seboj je najpomembnejši odnos, ki ga v svojem življenju ustvarjate. Negovanje sebe je ključno. In potrebno se je zavezati sebi. Zavezanost sebi je srčna obljuba samemu sebi, od katere ne bomo odstopili.

Najpomembnejša praksa, ki vodi k potrjevanju te zavezanosti sebi je, da se vedno znova vprašate; Kako se počutim? Da spremljate svoje občutke in sledite svojim srčnim željam. Življenje me je naučilo, da je pomembno, da se vsake toliko vprašam; Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko v tem trenutku naredim zase? Kako lahko še bolje poskrbim zase? Včasih to pomeni, da potrebujem počitek, drugič sprehod, včasih zadostuje kozarec vode in spet drugič objem. To kar je ključnega pomena je, da spremljam svoje počutje in svoje potrebe in želje v trenutku. Ključno pri zavezanosti sebi je, da smo prisotni v tem trenutku, tukaj in zdaj in opazujemo, kaj je v tem trenutku pomembno za nas.

Tukaj odpadejo vse navade in rutine, kajti slediti je potrebno svojemu trenutnemu počutju. In negovanje sebe je vedno znova moja prva izbira. Zavezala sem se temu, da se negujem, da sledim temu, kar so moje trenutne potrebe. In samoizpraševanje je način, kako v zavest pripeljemo to, kar so naše srčne želje tega trenutka. Zavezanost sebi pomeni, da naredite vse kar je v vaši moči, da sledite svojim srčnim željam.

In to pogosto pomeni, da si je potrebno vzeti čas za to, da naredimo stvari, ki jih ljubimo. To, da damo prioriteto stvarem, ki so naša strast v življenju kaže na moč naše zavezanosti sebi. Pomembno je, da znamo slediti svoji duši in tistim majhnim dejanjem lepote, ki jih naša duša potrebuje. Včasih je dovolj pisan cvet, ki s svojim omamnim vonjem prebudi našo notranjost, drugič se zasanjano zazremo v modrino oceana na kartici in začutimo morje na svoji koži, vonj morja in rahel vetrič.

Naša duša je del nas in pomembno je, da si vzamemo čas zanjo, da jo zaznamo, da jo prepoznamo in ji dopustimo, da pripelje nasmeh na naše ustnice. Ko veste kaj je tisto kar ljubite in tega delate vedno več v svojem življenju, s tem hranite svojo dušo. S tem, ko se zavedate majhnih radosti, ki vas osrečujejo, ko jih prepoznate in jim daste prostor v svojem življenju, s tem negujete sebe. In ta ljubezen, ki jo čutite ob tem, ko delate kar ljubite kaže na vašo zavezanost sebi.

Pogosto pozabljamo na to, da s tem, ko delamo to, kar ljubimo in čutimo srečo, radost in zadovoljstvo delamo pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Danes je tisti dan, ko ustvarjamo svojo prihodnost, točno v tem trenutku. Skozi dejanja, besede, aktivnosti … vse te stvari oblikujejo to kdo postajate. V tej tkanini življenja vsaka nit, ki jo predstavlja vsak posameznik, vpliva na vzorec, barvno usklajenost in teksturo te tkanine. Vsak je pomemben, kajti življenje ne bi bilo kar je brez vsakega od nas. Pogosto pozabimo na to, da smo tukaj z namenom, ki presega zgolj naše osebno izpolnjenost in občutek dobrobiti. Vsak od nas na tej tkanini življenja pusti svojo sled in vsak od nas kreira globino, širino in pomen te sledi za druge niti v tej tkanini. Nekateri spremenijo vzorce na tkanini, drugi le sledijo vzorcu, ki nastaja, eni vnesejo nove barve v vzorec, vsak ima svoj namen in vlogo, ki jo v življenju igra.

In to kar nas vodi v življenju naprej, kar nas vedno znova vodi čez vse ovire in težave s katerimi se v življenju spopadamo je ta občutek, da smo tukaj z namenom in da vaš prispevek šteje. Četudi ne veste točno kaj to je ali kako to živeti. Seveda pa je zavestno ustvarjanje, zavestna kreacija tista, ki vas povezuje z vašo misijo, z vašo dušno izbiro. To da živite življenje namere, da sledite svoji nameri je zavezanost sebi.  S tem ko sledite sebi in ste zavezani sebi vedno znova izražate samospoštovanje.

In ja, zavezanost sebi ni majhna stvar. Od nas zahteva notranji vpogled in spremljanje sebe, iskrenost, ljubezen in rast. Tukaj ni prostora za dokazovanje ali tekmovanje s seboj ali z drugimi. Zavezanost sebi vas vodi po vaši poti, k temu, da v svojem življenju počnete to v čemer uživate in kar vas resnično veseli.  Če se vedno znova poskušate zadovoljiti z manj in sledite temu, kar od vas želijo drugi, če vedno znova skrbite samo za druge in pozabite nase, škodite sebi in drugim. Sebi ker zanikate, prezirate svoje potenciale, zlorabljate svojo energijo in ne živite svojega poslanstva, drugim pa zato, ker zasedate mesto, ki vam ne pripada in bi bilo kot nalašč za koga drugega. Zavezanost sebi nas vodi v to, da delamo točno tisto, kar nam je pisano na dušo.

Ko v svojem življenju izberemo nek cilj, je najpomembnejša stvar pri tem, kakšen človek bomo morali postati, da bomo lahko svoj cilj dosegli. Ključna stvar je, da svojo Bit, to kdo smo uskladimo s tem, kar želimo pritegniti k sebi. In v tem procesu je prva in najpomembnejša stvar zavezanost sebi, zavezanost svojim srčnim željam. To je tisto, kar nas vodi po poti k temu cilju. Ta pot je tista, ki nam pomaga vedno znova prepoznati, kdo smo v resnici. Ciljev v življenju ne potrebujemo zaradi cilja samega, temveč zaradi tistega, kar cilji naredijo z nami in iz nas. Edina omejitev za naše dosežke je misel, da nečesa ni mogoče storiti. In ravno tukaj in zaradi tega je zavezanost sebi tako izjemno pomembna.

Sledite svojemu srcu in uresničite svoje sanje!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Objavljeno na svetloba.si

 

Bodi resničen!

, 0 Comments

Veste, zanimivo mi je opazovati vse to dogajanje zunaj mene, koliko enih stvari se dogaja. Vsi nekaj počnemo, kar brenči od delovanja, načinov, poskusov, ko vendar moramo nekaj narediti v zvezi z vsem skupaj. Hkrati pa smo pozabili, da je vse v nas. Pa to sploh ne bi bilo tako tragično, če bi znali ostati resnični. Biti resničen, to kar si je največji izziv sodobne družbe. Ker smo vsi naučeni od malih nog naprej, da se pretvarjamo. Radi bi šli v srce in bili srečni in zadovoljni do konca dni, v ekstazi in radosti.

Ob tem pa se nismo pripravljeni iskreno pogledati v oči in prepoznati, da je čisto vsaka oseba s katero pridemo v stik, pravzaprav zelo premeteno zakamufliran del mene. V vsaki osebi je delček mene in izziv je v tem, da se temu upiramo, še posebej ko pride do ljudi, ki nam niso všeč ali ki so v stanjih, ki nam niso všeč.

To je eden od razlogov, zakaj sem izstopila iz religije NewAge-a, kot ji rada rečem, in da se razumemo, ob tem se polno zavedam in sprejemam dejstvo, da sem dolga leta verjela, resnično verjela vanjo, potem pa sem ugotovila, da ni resnična. In ob tem sem razočala mnogo ljudi, ki so z menoj verjeli vanjo. Pred leti sem ugotovila, da je ena mojih glavnih vrednot integriteta, da si resničen in iskren, da si to, kar si. In ko sem prepoznala, kljub temu, da sem na začetku 100% verjela stvarem, ki sem jih uporabljala kot orodja, da ne čutim integritete, da stvari niso resnične, sem odšla naprej. Kajti iskala sem integriteto zunaj sebe. In potem sem jo počasi odkrila v sebi. In danes vem eno — brez tega, da si resničen ni poti v srce. Povedati si je potrebno resnico in si naliti čistega vina.

Družba v kateri živimo enostavno ne prenaša preveč dobro resnice in ko sem meni ljubo osebo pred dnevi vprašala, kako se počuti mi je presunljivo iskreno odgovorila: “Tako kot drugi pričakujejo od mene.” Glede na trenutno težko življenjsko situacijo mnoge prijateljice od nje pričakujejo, da bo močna in tem pove, kar želijo slišati in tistim, ki so mnenja, da bi morala biti slabo pove kar si želijo slišati. Osupljivo. Obsedela sem brez besed in dojela, da v resnici nihče noče slišati resnice, ko si na dnu, potrt, ko ti ne gre dobro. In takrat se pretvarjamo, igramo igrico; Super sem. In spomnim se, ko me je prijatelj pred meseci poklical in vprašal kako sem, sem ga direktno vprašala; Odvisno od tega kaj hočeš slišati!?

V tistem sem dojela, kako poskušamo biti to kar nismo, s tem, ko se delamo, da je vse super, kar je značilno za novodobno gibanje, kjer se od tebe pričakuje, da je vse super in da si angelsko navdušen in v ekstazi.
Žal je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev in najtežje je, ko si v tistem delu krivulje, ki je pod črto, ko gaziš po svojem notranjem dreku in niti slučajno nisi ok. Takrat nihče noče imeti opravka s teboj, takrat bi se te vsi najraje odrekli in družba nas je naučila, da moramo to skrivati v sebi. In tako ustvarjamo senco, ko skrivamo stvari v sebi, da jih kdo ne bi videl in nas obsojal ali kritiziral. Hkrati pa s tem zanikamo delček sebe.

Moja pot srca me vodi v globine, kjer prepoznavam, da me ne zanima iluzija zunanje lupine, kjer je vse super, resnično me ne. Res sem morska deklica, težko prenašam plitvine in obožujem globine in širine duše. Obožujem sočnost celotnega razpona čustev in občutij, ki so mi na voljo. Ja, sem čutna, sočno senzualna, sem strastna in uživam v življenju z vsemi svojimi čuti. Imam jih za to, da začutim svojo celoto, svojo polnost. Obožujem srčnost in ja, sem žalostna, sem jezna in izrazim svojo divjo žensko, ko je potrebno. In ob tem spoznavam kakšen blagoslov so druženja, kjer enostavno smo druga z drugo, resnične, kjer ni treba nositi mask, kjer sem lahko to kar sem. Izbiram, da čutim sebe – celo sebe.

In če hočemo kot družba narediti korak naprej, se bo potrebno obrniti navznoter in Biti to kar si. Pa ne le govoriti o tem. Ključ je v utelešanju božanskosti, ko to živiš dnevno. Če hočemo ustvariti družbo, ki temelji na srčni inteligenci, je potrebno biti prisoten tukaj in zdaj, biti resničen, biti umirjen, v sebi, biti povezan in biti srčno usmerjen. Potrebno je živeti iz srca. In to mora biti naša dnevna praksa. Vendar je resnica tudi ta, da ker naša okolica tega ne prenaša preveč dobro, pogosto smo označeni kot čudni, če si dovolimo biti iskreni in včasih resnično ni modro hoditi naokrog z nastežaj odprtim srcem, ker te ljudje uničijo, zabijejo, te zmeljejo v prah in tega jim enostavno ne privoščim, sem spoznala, kako pomembno je, da imamo svojo skupnost, svoje sestrstvo, kjer smo lahko resnične in smo kar smo. Kjer lahko prakticiramo druga z drugo kako bo videti družba prihodnosti, tukaj jo rojevamo, tukaj se ustvarja.

Srčni krogi so prišli k meni v tem izjemnem času kot praksa druženja, kjer se podpiramo v povezovanju in odpiranju srca, kjer smo lahko iskreni, resnični in smo kar smo. Kolektivna zavest srčnega kroga ustvari sveti prostor v katerem občutimo sebe v polnosti in prakticiramo razsodnost v svojem notranjem opazovanju sebe. V tem svetem prostoru se odpremo za zdravljenje sebe in za čudeže, ki jih življenje nosi za nas.

Divine Flow je program, kjer vodim v globine in skrivnosti tega, kako resnično dnevno dati v prakso in živeti svojo Bit. V srčnih krogih se dobivamo, da to dajemo v prakso. Skozi dvodnevno druženje Divine Flow pa razkrivam in predajam mehanizme in procese, ki stojijo za srčno povezanostjo, ki razkrivajo kako se iz stresa upiranja v katerem smo premakniti v radost in sočnost življenja. Več razkrijem že zelo kmalu.

In če želimo prakticirati srčnost, iskrenost, povezanost tega ne moremo delati sami. Za rast in preobrazbo potrebujemo energijsko posodo, potrebujemo skupino, ki nam odslika nazaj kako resnični smo s seboj. Kajti skupina s svojo pozornostjo ojačuje energijsko polje in to ojačano energijsko polje izkoristimo za to, da se spuščamo v globine, da se predamo in smo voljni prejeti odgovore, ki so v nas. Nihče nikogar ničesar ne uči, nihče ne razlaga ničesar, vsak le deli sebe, svojo izkušnjo, svojo resnico trenutka, tukaj in zdaj.

Utelešanje božanskosti je moja namera vsak dan znova in to se udejanja tudi skozi srčne kroge SiStars. Vabljene!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Inteligenca srca

0 Comments

Ena velikih modrosti pravi, da tisto čemur se upiramo vztraja in tisto, kar opazimo izgine.

Edina stvar, ki jo v življenju resnično lahko in jo moramo izmojstriti je naša pozornost; čemu namenjamo svojo pozornost? Resnica je, da smo celostni taki kot smo, da je vse del nas in nič ne rabimo popravljati v sebi, kajti ničesar ni, kar bi bilo polomljeno. In kot sem že mnogokrat delila na svojem blogu ne gre za to, da se česarkoli znebiš, kajti dejstvo je, da bolj ko nekaj zanikaš in skrivaš v sebi, večjo moč ima in bolj se te “drži”. Ključ je v sprejemanju vseh delov in aspektov sebe. Izziv s katerim smo soočeni je v resnici to, da spoznamo; kdo sem jaz? Kajti ko spoznamo in objamemo vse dele sebe, to, kar smo mislili, da nas kontrolira enostavno izgine.

Ko s svetilko zavesti posvetiš v svoje temne, senčne, skrite dele sebe, tema izgine. In ti samo si, malo bolj razsvetljen, malo bolj celosten.

Trajna preobrazba pride, ko sprejmeš, kdo si v resnici, brez potrebe, da bi katerikoli del sebe zanikal ali ga skril. Da stopaš v stik in izražaš več sebe, pa moraš vzljubiti sebe takega kot si.

Zelo se me je dotaknila inteligenca srca, ki je povezana s tistim delom v naši notranjosti, ki mu pravimo avtentični jaz. Ko sem prvič naredila vajo za prepoznavanje svoje notranje tridelnosti ega ali nižjega jaza, avtentičnega jaza in višjega jaza, sem presenečena ugotovila, da je moj avtentični jaz tisti del, ki v sebi nosi sočnost, živost, navdušenje in radost ter da vse to čutim v svojem srcu. Tako se je začela moja pot v polno razumevanje in razkrivanje globin modrosti srca.

Avtentični jaz je del nas vse od začetka našega življenja, kajti rodili smo se močni in polno živi. Vendar smo skozi svoje otroštvo izkusili mnoge izkušnje, ki so bile daleč od ljubečnosti in podpore naše avtentičnosti. Sojenje, kritiziranje in obsojanje okolice je povzročilo, da smo se ločili od te modrosti srca v sebi in oblikovali osebnost, ki se identificira z razumom in pogojevanjem družbe, ki ga sama imenujem udomačevanje.

Strategije, ki smo jih prevzeli v času udomačevanja, so znotraj nas, natančneje v naših mislih, prepričanjih, vzorcih ter posledično tudi v močnih, neprijetnih čustvih. Vsi otroci imajo stik s primarno srčno vibracijo. Vendar skozi odraščanje in socializacijo izgubijo stik s svojim srcem, se ločijo od njega. Lahko bi rekli, da srce prekrijemo s številnimi psihološkimi vsebinami. In ko odrasli ljudje želimo odpreti svoje srce najprej naletimo na vse pogojevanje, in strategije, ki nam onemogočajo, da bi slišali sporočila svojega srca.

Dejstvo je, da so nam nekoč vse strategije, ki smo jih razvili služile, nas česa obvarovale ali pa so nam omogočile zadovoljiti naša hotenja. Vendar so ti miselni vzorci iz našega otroštva danes lahko velika prepreka na poti našega napredka v življenju. To lahko prepoznamo v občutkih praznine, iztrošenosti, naveličanosti, ko enostavno ne zmoremo sprejemati avtentičnih odločitev in si zastavljati realnih ciljev. Počutimo se kot bi bili odrezani od vira, ločeni, kajti to kar lahko prepoznamo je zmanjšan dotok naše življenjske energije in kreativnosti. O sočnosti in entuziazmu pa itak ni ne duha ne sluha.

Ena najpogostejših ovira na naši poti razvoja so tisti vzorci, ki imajo poleg psihične in vedenjske moči tudi energijsko in dostikrat tudi arhetipsko moč. To pomeni, da so tako splošni kot osebni in da so se utrjevali skozi generacije pred nami. Ravno zaradi tega so zelo trdoživi. Štiri takšne »prebivalce« naše duševnosti tako slikovito poimenujemo žrtev, saboter (kritik), ustrežljivka (ki jo imenujemo tudi prostitutka) in otrok.

Gre za notranje vloge oz. psihične mehanizme, ki so naši mogočni zavezniki na poti rasti. Vsi štirje delujejo kot zaviralci razvoja, vendar vsak nosi v sebi tudi mogočno lekcijo in če se zmoremo spogledati z njo in jo sprejeti ter objeti v sebi to postanejo naši najveličastnejši zavezniki. Vsi deli naše notranjosti si želijo naše pozornosti in vse kar je v resnici potrebno je, da si zmoremo te dele sebe ogledati in spoznati, kakšno je sporočilo znotraj utečenih vzorcev.

In tako občutek, da smo nemočni ali celo žrtev neke situacije ali svojih šibkosti, kliče na plano naše samospoštovanje. In bolj ko je to samospoštovanje rojeno iz globin naše biti, manj je podvrženo zahtevam drugih ljudi in okoliščinam.

Saboter pretanjeno razkriva skrite strahove, ki nas obvladujejo. Kliče po prebujanju poguma, da bi se lahko soočili z življenjem, takšnim kot je, brez potrebe, da ga spreminjamo v skladu s tem, kakšno mislimo, da bi moralo biti. Saboter nam razkrije tudi naše notranje samozaupanje. In saboter je izjemno močan v naši psihi, zahteva veliko pozornosti in zgolj z razumskimi razlagami in pristopi mu ne pridemo blizu.

Ustrežljivka je seveda prav posebno poglavje. Čeprav mnogi menijo, da so prostitutke tiste osebe, ki prodajajo svoje spolne usluge za denar gre za enega najbolj izjemnih trikov našega razuma, kajti prostitutka je naš notranji arhetip, ki nas preizkuša, kje smo voljni prodati svoje na novo pridobljene moči in energijo za nekaj, kar si običajno želi naš nižji jaz; novo službo, partnerja, nekaj materialnega, bogastvo ali status. Njena skrita moč leži v je v prebujanju vere vase in v svojo moč. Ko spoznamo, da se nam ni potrebno udinjati in prekomerno prilagajati niti kupovati ljubezni, trgovati za fizično ali psihološko varnost, je prostitutka svojo vlogo opravila. Energija, ki je bila usmerjena v zunanji svet zaradi pridobivanja neke oblike varnosti, se obrne navznoter, da bi poiskala avtentično moč in oporo v sebi.

Otrok je tisti del nas, s katerim se moramo soočiti v sebi, če resnično želimo odrasti. Kajti prevzemanje odgovornosti zase in za svojo ustvarjalnost, sta njegovi skriti lekciji. Prevzeti odgovornost in odrasti pa je za mnoge velik izziv. In potrebno se je soočiti z vsemi aspekti našega notranjega otroka, ki je povezan z ranjenostmi, ki smo jih prejeli v najzgodnejšem obdobju našega življenja. In ker so ti mehanizmi del našega živčnega sistema, jih preigravamo ne glede na svojo starost dokler jih nismo voljni pogledati od blizu, jim nameniti svojo pozornost in jih objeti v sebi, jih vzeti za svoje. V otroku lahko najdemo vir nove ustvarjalnosti, a le, ko se zacelijo rane otroka in potešijo naši primanjkljaji, ki jih iščemo v zunanjem svetu.

Objemi otroka v sebi je druženje, ki je nastalo v želji, da se soočimo in objamemo v sebi vse štiri zaveznike, jih ozavestimo in se pomirimo z njimi. Skozi osem srečanj spoznamo pet arhetipskih razsežnosti otroka in ostale tri preživetvene arhetipe, se z njimi srečamo in jih objamemo v sebi.

Inteligenco srca prebujamo skozi štiri zelo enostavne korake, ki nam v praksi povzročajo nemalo težav in to so; poslušanje, sledenje srcu, odpiranje srca in komuniciranje iz svojega srca. Izziv je v tem, da ko se približamo srcu in želimo navezati stik z njim najprej naletimo na vse strukture, ki smo jih izgradili okoli njega, z vsem, kar smo skrili v senco. Soočenje s svojo senco je nujni korak, če hočemo resnično utelesiti in živeti modrost srca. In tukaj bližnjic žal ni. Če hočemo v srce, pot vodi skozi notranjo temo in to je včasih res strašljivo. Vendar je vredno, in pogosto odkrijemo, da je bil na delu ravno naš saboter, ki je pretanjeno serviral številne strahove, ki so nas držali stran od notranjega zlata.

Opazovanje, motrenje, čuječnost so izjemno pomembna stanja zavesti na poti prebujanja srčne inteligence. Zakaj? Umetnost nevpletanja nam omogoča, da gledamo, zato da bi videli in razumeli širše, kot je videti na prvi pogled. Ljudje smo največkrat reaktivni, kar pomeni, da bolj ali manj avtomatično reagiramo na svoje misli, občutke, želje in potrebe, kot tudi na besede ter dejanja drugih ljudi. Mehanizem »akcija – reakcija« pa je pot v nezadovoljstvo, zapletanje odnosov in krepitev negativnih čustev.

Ko znamo samo Biti, biti priča, samo opazovati, se spontano pojavi ustrezen odziv, ki je sinteza starih izkušenj in novih možnosti. Reakcija je avtomatična, naučena, notranji odziv pa je na drugi strani zavesten, kreativen in najbolj primeren situaciji. Gre za intuitivno akcijo, ki jo zaznamo kot ustrezno in ki izhaja iz celote. Gre za celovit pogled, široko sliko, kjer lahko vidimo vse aspekte povezane v celoto.

In za tovrsten vpogled vase je potrebno razviti veščino notranje kontemplacije in refleksije, vpogleda vase. Ključno je seveda to, da smo resnični s seboj in iskrenost je bistvena.  Sčasoma bomo opazili, da postajamo vse bolj odzivni in manj reaktivni.

Srčni krogi so praksa, ki jo je razvil Tej Steiner in so namenjeni praksi srčne inteligence. V njih enostavno samo si v polju razširjene zavesti, si priča zase in za druge in v tem ojačanem polju srčnosti se dogajajo čudeži vseh vrst. SiStar srčni krogi so srečanja namenjena ženskam, da obnovimo svojo povezavo z notranjo kreativnostjo, živostjo in sočnostjo, da okrepimo stik s svojim avtentičnim jazom in živimo svoj avtentični jaz. Naslednji srčni krog je v petek 4.10.2013. Vabljena.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Sestrstvo iz tebe izvabi najboljše

0 Comments

Ena najboljših stvari, ki so se mi zgodile v zadnjih letih je zavedanje, kako pomembno je sestrstvo za žensko.
Sestrstvo je zavestno zavedanje, da si eno z vsemi ženskami, da ni poanta v tekmovalnosti, v tem katera bo boljša, v zaničevanju tistih, ki ti niso všeč, v opravljanju ali kritiziranju, v manipulaciji, da bi dosegla to, kar hočeš, na svoj način.

Zavedanje, da je vsaka enkratna, edinstvena, neponovljiva, da je vsaka darilo.
Zavedanje, da lahko stojimo druga ob drugi, druga za drugo, da se podpiramo v tem, da vsaka izpolni svojo najveličastnejšo sebe.
Zavedanje, da je ženska izjemno dragocena, da je zaklad.
Zavedanje, da je zlato duše skrito v vsaki posameznici, le videti ga je potrebno.

Vsakič, ko z ženskami delim svoja spoznanja in modrosti, ki so prišla do mene skozi lastno izkušanje in hojo po poti, sem očarana nad dejstvom, kako izjemne smo in hkrati presunjena ob dejstvu, kako se ne cenimo.
Kako sploh ne cenimo tega kdo smo.

In seveda iz tega izhaja iskanje potrditve v zunanjem svetu.

Danes ženska išče pri svojem moškem potrditev lastnega obstoja kot ženska.
Obrača se k moškim v upanju, da jo bodo “videli”, da ji bodo pokazali, povedali kako izjemna je.
Vse manj zaupa same sebi.
Izgubila je zaupanje vase, v svojo žensko v sebi.
Izgubila je spoštovanje same sebe.

Ločena je od tega kaj pomeni resnično biti Ženska.

Vedno znova me žalosti mišljenje, da so moda, kozmetika, nakit vsi ti zunanji okraski tisto, kar naredi žensko. Kakšen biznis … In vendar je ženska esenca v tvoji notranjosti. Čaka, da jo ponovno prebudiš v sebi.

In eden najlažjih načinov za zdravljenje sebe, za zdravljenje svoje ranjene ženstvenosti je sestrstvo.
Zavezanost temu, da smo druga z drugo, da se “vidimo”, da se poslušamo, da smo uslišane in da se lahko izrazimo.
Da lahko pokažemo to, kdo smo v resnici.

Ko ustvarjaš prijazne in ljubeče odnose z ženskami, s svojimi sestrami, zdraviš svoj odnos s sabo, s svojo notranjo žensko. In ko je ženska pomirjena s seboj, to vpliva na odnose v zunanjem svetu.

Kot pravi v svoji knjigi Klic k Moči Sharon Mcerlane:

“Ko se ženska napolni z energijo jina, vpliva na vse življenje okoli sebe. Vsi imajo korist, če je ženska resnično ženska. Ko se napolniš z jinom, se dobro počutiš in vidiš dobrobit okoli sebe. Vidiš kako vplivaš na vse okoli sebe, kajti vse življenje potrebuje to energijo hranjenja in podpore. Tudi ti! Vse bo v resonanci s teboj; moški, živali, rastline in kamni. In odzvali se bodo nate.”

In moja strast je ustvarjanje svetega prostora.
Prostora v katerem začutiš samo-spoštovanje in samozaupanje.
Prostora v katerem čutiš svetost in edinstvenost, kjer si Darilo ljudem in svetu taka, kot si.

Sestrstvo Varuhinje Ljubezni sem ustvarila kot sveti prostor, kjer sadimo semena svoje kreacije in negujemo ta semena, kjer vsakič znova rojevamo same sebe. Sestrstvo je mesto, kjer pepoznavaš, da si ti zvezda svojega življenja, da si darilo. In da je zdaj čas, da zasiješ kot zvezda, s svojo enkratno, edinstveno in neponovljivo svetlobo, ki ti si.

Kajti nikoli ni bilo in več ne bo take osebe kot si ti!
Edinstvena si in čas je, da zasiješ v vsej svoji svetlobi.

Verjamem, da je sveti krog sestrstva tisto mesto, kjer se vedno znova dogajajo čudeži, kjer se vedno znova odvijajo zdravljenja.

In ženske potrebujemo srčne kroge, kjer se srečujemo same s seboj, kjer prepoznavamo svoja srčna hrepenenja in svoje srčne želje. Pridruži se mi v srčnem krogu in se pofočkaj >>>TUKAJ<<<

Nikoli do zdaj ni bilo boljšega časa za to, da si Ženska!
Bodi ponosna na to, da si Ženska.
Živi svojo ženstvenost, svoje darilo zdaj!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

 

Zakaj strah?

2 komentarja

Mnoge ženske, ki prihajajo k meni na individualne posvete ali skupinska srečanja mi povedo, da jih je strah, da imajo tremo in da jim je slabo kot bi bile na ocenjevanju, preden pridejo do mene. Dolgo časa nisem imela odgovorov na tovrstno doživljanje in v tem času sem pogosto povedala strankam, da sem neizprosna, da se me ljudje bojijo, ker jim ne pustim, da ko smo enkrat v procesu, ko potujemo skozi zadeve, da bi sabotirali in rekli, da se ne gredo več. Vodim v senco, vodim v proces in tudi ven iz njega. Rada rečem, da je aspekt bojevnice v meni zelo močan, v resnici pa gre za arhetip zdravilke, šamanke, ki je tisti, ki vodi v proces in tudi ven iz njega. Naučila sem se zaupati in slediti tej moji notranji vodnici, ki se v moji arhetipski karti pojavlja kot spreminjevalka oblik. Ona je tista, ki drži alkemično posodo v kateri poteka sveta alkimija, notranji proces preobražanja svinca v zlato.

In potem vsake toliko pride kak kompliment in pohvala, kako močno to, kar delim z ženskami, preobraža njihova življenja in pogled na svet. In tako sem dobila odgovor zakaj je toliko žensk strah, da bi prišle na srečanja. Ker res ne grizem in sem čisto prijazna 🙂 Vzrok je v egu. Kajti ne glede na to, da smo sveto prepričani, da si želimo spremembo in da hočemo spremeniti svoje življenje, ko resnično stopimo na pot preobrazbe, ego pokaže svoj pravi obraz in začne se samosabotaža. In ljudje sabotiramo svoj uspeh, svojo rast, svojo preobrazbo. In ko sem dobila informacije o egu in kako se nerad razkriva, da ga pogosto sploh ne poznamo, sem dojela zakaj je bojevnica tako močno del mojega arhetipskega kolesa. Ker zalezujem svoj ego in svojo senco, ker ga vedno znova zbezam na svetlo in se soočim z njim, ker sem stopila na pot ljubezni in si upam iti v srečanje s svojimi največjimi demoni. Zakaj? Ker pot ljubezni pravi, da je za celostnost potrebno soočenje s celim sabo, z vsemi deli, tistimi lepimi in tistimi malo manj lepimi. In v tem procesu asistiram tudi tistim, ki prihajajo k meni.

Ego prepoznamo po upiranju. Ko se nam nekaj zelo upira to kaže na dejstvo, da nekaj ne želimo videti in da sabotiramo proces in svojo rast. Ego je tisti prestrašeni del vaše notranjosti, ki se oklepa znanega, ki hoče razumsko razlago in se ščiti pred različnimi stvarmi, ki so strašljive in grozljive v naših življenjih. Ego se na vsak način hoče izogniti, da bi bil viden in prepoznan, zato se ščiti, zato potrebuje maske in ščite, da je “varen”. Ego si bo vedno izbral znane strukture v vašem življenju; znano osebo, partnerja, znan prostor, znano službo, znane prijatelje, ker ga je groza neznanega. Ego ne mara neznanega, kajti v neznanem nima nadzora in ne more konrolirati okoliščin.

Ego se pokaže vedno, ko se zavežemo sami sebi in svoji evoluciji, svoji rasti. Takrat z vsemi mogočimi in nemogočimi načini poskuša onemogočiti razvoj in rast tudi tako, da nas prepriča, da resnično delamo na sebi in da napredujemo. Pogosto si mečemo pesek v oči in se delamo, da ne vidimo resnice, kajti resnica boli in resnica razkrije iluzijo, ki jo predstavlja ego.

Izjemno pomembno je, da na poti osebnega in duhovnega razvoja prepoznamo, da je ego pravzaprav investicija v samopodobo, ki jo želimo za vsako ceno ohraniti nedotaknjeno. Da ego potrebuje zgodbo o tem kdo smo in kaj počnemo, da je ego tisti, ki mu je pomembno kakšni smo.

Dokler ustvarjamo identiteto in si prizadevamo za to, da je naša identiteta neomadeževana, skrivamo podrobnosti za maskami in pometamo stvari pod preprogo, da nas ne bi videli, kakšni smo v resnici, investiramo svojo pozornost in svojo energijo v ustvarjanje zgodbe. In dokler se identificiraš s stvarmi, ljudmi ali situacijami v resnici ne moreš ustvarjati avtentičnih odnosov.

Ego ima čustveno potrebo po tem, da sebe vidi na točno določen način. In zelo brani to svojo samopodobo. In zakaj se ego razburi, ko resnično stopimo na svojo duhovno pot, ko se zavežemo temu, da utelesimo svoj božanski jaz? Ko spoznaš svojo veličino, ko prepoznaš kako izjemno velik si v resnici, da si eno z vsem in vse v enem, tvoj majhni svet izgubi svojo pomembnost. Ego si prizadeva za ohranitev svojega majhnega sveta, svoje škatlice, v kateri je vse na svojem mestu, kjer ima vsaka oseba svoje mesto in kjer je vse pod nadzorom. Ko se pokaže izvorni jaz, to majhno škatlico odnese vihar.

In če tega ne bi doživela na lastni koži, ne bi zmogla razumeti strahu in panike mnogih, ki se odločijo za moje storitve. Bolj, ko se bližajo druženja in srečanja, bolj imajo ljudje težave, pogosto se sabotirajo tako daleč, da enostavno zbolijo in ne morejo priti. Ego hoče braniti svoje omejitve, pa naj stane kar hoče. Ključ je v tem da prepoznamo, kako se branimo, da spoznamo, kako se upiramo, da si dovolimo, da to začutimo in potem kljub temu, da nas je strah izberemo to, čemur smo se zavezali. In moja zaveza je zaveza ljubezni, da hodim po poti ljubezni, kjer najprej ljubim sebe, kjer sem ljubezen, ljubezen v akciji, ki ji pravimo življenje.

Da bi lahko presegli Ego je pomembno, da se nehamo ukvarjati s tem kdo jaz sem v smislu identifikacije z vlogami in maskami in da resnično začutimo svojo Bit, da samo si in da tvoj obstoj zadošča. Kajti, ko se povežeš s svojo bitjo in samo si, si v stiku s svojim avtentičnim jazom, ki želi razvoj in napredek, ki ga vodi strast in radost. To je tisti del, ki ga prebujamo na srečanjih in s katerim se povezujemo. Ta del v nas nas vodi v celoto nas samih v enost, kjer smo eno v vsem in vse v enem. In da lahko v polnosti stopiš na pot enosti se moraš soočiti s svojimi ranami, s svojimi ranjenostmi, s tem kar boli navznoter. In arhetip otroka je tisti del v nas, ki drži notranje ranjenosti, se jih oklepa in skozi te leče izdanosti, nesprejetosti, zlorabljenosti, zapuščenosti in ločenosti vedno znova zahteva našo pozornost in išče nekoga v zunanjem svetu, ki bi nam igral starša. Otrok v nas kriči: “Pusti me primeru!” in v isti sabi joka: “Prosim, pridi, poišči me. Dvigni me. Objemi me. Prosim ljubi me!” In potem nam ni čisto nič jasno, ker smo v taki notranji zmedi. Soočenje s svojim notranjim otrokom je ključno za našo osvoboditev.

Čas je, da odložimo svoje maske in pokažemo svoj avtentični, izvorni jaz.

Si upate?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ljubezen do Sebe

, 1 Comment

Ko se otrok rodi nima nobenih možnosti za preživetje, če zanj ne poskrbijo starši ali skrbniki.
In ena najpomembnejših potreb otroka je ljubezen.
Zato otroci razvijejo strategije kako dobiti vsaj minimalno količino ljubezni, ki jo potrebujejo dobesedno za preživetje.

In te strategije kako si pridobimo ljubezen niso zgolj otroške strategije.
Ko odrasteš jih neseš s seboj in deluješ po njih tudi, če se jih ne zavedaš.

To predstavlja osnovo s katero vstopaš v partnerske odnose in pogosto od partnerja pričakuješ, da bo izpolnil tvoje potrebe glede ljubezni. Kajti ljubezen povezuješ s preživetjem.
In ko si mnenja, da potrebuješ ljubezen, se v tebi zbudi mehanizem preživetja, ki operira v najstarejšem delu tvojih možganov.

In ko ti grozi, da boš izgubila ljubezen, ne moreš biti razumna glede tega, kajti oglasi se najstarejši del možganov, ki zaseže celotno kapaciteto možganov in tvoj logični razumski del ti ni več na voljo.
Zdaj deluješ iz strategij svojega otroka, ki si jih razvila v samem začetku svojega življenja.

Ljubezen do sebe je razumevanje, da si ljubezen. Kajti Jaz je ljubezen.

Gre za to, da objameš celo sebe, vse aspekte sebe, celoto.
Praksa ljubezni do sebe je da delaš stvari ob katerih se dobro počutiš, ki jih delaš rada. V katerih uživaš.
In to vsak dan.

Pomembno je, da imaš stvari, ki povzročijo, da se počutiš dobro, da si zadovoljna, srečna, radostna in ob katerih se počutiš pomirjujoče.
Kadar mi gre res slabo so moje dnevne prakse topla kopel, topel čaj, moja najljubša glasba … nežna sem s seboj.

Ljubezen do sebe je temelj za odpiranje tvojih darov, tvoje intuicije.

Pomembno je, da se prenehaš primerjati z drugimi in začneš brezpogojno ljubiti sebe, taka kot si.
Ljubi svoje telo. Ljubi svojo Dušo.

To kar opažam pri veliko ženskah in kar je bila dolgo časa moja hiba je bilo iskanje potrditve v zunanjem svetu. Iskanje ljubezni v zunanjem svetu.

Ženske zamenjujemo ljubezen z iskanjem odobravanja.

Dolgo časa sem verjela, da če bom shujšala, če bom bolj delovna, bolj pridna, bolj pametna, bolj lepa, bolj … karkoli, potem me bodo imeli radi, potem bom vredna ljubezni.

In ko iščeš diete, obliko telovadbe, ki bi ti pomagala postati boljša kot si v tem trenutku, s tem pravzaprav kažeš, da ne ljubiš sebe brezpogojno, kajti postavljaš si pogoje.
Rada se boš imela šele, ko boš shujšala, ko boš usvojili veščine, … ponavadi iščeš stvari okoli sebe, zunaj sebe, ki bi ti pomagale narediti nekaj v zvezi s tem.

Sama pravim, da je resnično čas, da se usmeriš navznoter. Ko gledaš okoli sebe in se primerjaš z drugimi, se sodiš v svoji glavi in si govoriš, da bi morala nekaj narediti v zvezi s tem … shujšati je verjetno najpogostejša napaka, ki jo ženske najdemo na sebi, s tem izražaš kako pogojna je tvoja ljubezen do sebe v resnici.

Ljubezen do sebe pomeni, da si ok, taka kot si.
Sprejemaš sebe. Čisto ok si, točno taka kot si.
Pravzaprav je resnica ta, da ne le, da si ok, lepa si taka kot si.

Ali lahko to sprejmeš? Ali se takoj v tvoji glavi oglasi tisti glas, ki začne naštevati razloge, zakaj to zate ne drži?

Pogosto se takrat, ko se odločiš, da se boš ljubila brezpogojno oglasi notranji otrok, tisti del tebe, ki v sebi nosi ranjenosti še iz otroštva, kajti želi si biti ljubljen in sprejet.
In takrat se pogosto pokaže to, da zgolj moč volje ne zadošča.

Stres tvojih ranjenosti te preplavi in posežeš po sladkarijah, po hrani, pijači, greš nakupovat ali se skriješ v svet zabave ali virtualni svet igric.

Skozi prakso sem ugotovila, da se je s tem delom sebe enostavno potrebno soočiti, če želiš napredovati, rasti, kajti vedno znova se ustavljaš na enih in istih zgodbah. Da si izigrana, izdana, nesprejeta, zlorabljena, zapuščena.

Smo energijska bitja. Kar misliš o sebi, pošiljaš iz sebe in to dobiš nazaj.

Rešitev? Ljubi sebe brezpogojno.

Nič od zunaj te ne more “popraviti” ali “spremeniti”.
V resnici lahko le v sebi najdeš zadovoljstvo, srečo, radost in izpolnjenost.

Čas je, da vzljubiš sebe, brez kakšnega posebnega razloga.
Ne rabiš razloga, da se ljubiš brezpogojno.
Tvoj obstoj zadošča.
Vse že imaš na voljo.
Ljubi se zdaj, taka kot si.
Brez potrebe, da bi morala biti 20 kg lažja ali manj siva, bolj polikana ali manj utrujena.

Več s teboj delim v spletnem programu Objemi Sebe. Opis najdeš tukaj…

Hvala, da si!

Taja Albolena

«< 49 50 51 52 53 >»