Ko snameš rožnata očala

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Z menoj je podelila, da se počuti, kot bi ji sneli rožnata očala.
Takoj je imela vso mojo pozornost, ker točno vem, kako se počutiš, ko se ti to zgodi.

»V odnosu se ni čisto nič spremenilo, ampak jaz ugotavljam, da sem se ves ta čas slepila.
Jaz sem se prepričevala, da je vse super in se nimam nad čim pritoževati, v resnici pa sem nosila rožnata očala.

On ni nič drugačen. Je vse vidim drugače.«

In točno vem, o čem je govorila.
Ker se je meni zgodilo isto.

Zvečer sem šla spat še z rožnatimi očali. In zjutraj sem se zbudila brez njih.

Vse je bilo drugače.
In to, kar sem ugledala mi ni bilo všeč.
Niti malo.

Nisem se mogla pomiriti s tem.
Grizlo me je, ker sem bila prepričana, da je nekaj narobe z menoj.

Takrat še nisem vedela, kako zelo sem bila strenirana skozi zasramovanje, da sem zagotovo jaz kriva in da bi morala nekaj narediti drugače. Pa nisem vedela kaj. Ali kako!?

Šla sem v boj.
In v reševanje.

In trajalo je kar nekaj časa, da sem ugotovila, da popolnih odnosov ni.
Da popolnega moškega ni.
Ne obstajajo.

Kljub temu, da so mi več kot tri desetletja dopovedovali, da obstajajo.

Vprašanje, ki sem ga morala postaviti sama sebi in s katerim sem sedela kar nekaj časa, se je glasilo; Ali imava dovolj lepila med nama, da ostaneva skupaj!? Ali je dovolj to, kar je ali ne?

Vprašanje je bilo ali je odnos dovolj dober, da sem vanj pripravljena vlagati, rasti z njim ali ne!?

Ko sem snela svoja rožnata očala sem dojela, da želim več.
In hkrati mi je bilo jasno kot beli dan, da je na meni, da postanem ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želi.
Na meni je bilo, da odrastem. In prevzamem polno odgovornost za svoj del odnosa.
Kot je bilo na mojem moškem, da prevzame odgovornost za svoj del.
Kajti v odnosu dve celoti postaneta neskončno.

Takrat sem spoznala, da odnos ni fiksna stvar. Spreminja se.
Valuje v skladu s cikli.
Ko se en cikel zaključi, stopiš v novega.
Ponovno si na začetku.
Ponovno si pri istem vprašanju… Ali je dovolj dober!?

Ne popoln ampak dovolj dober.

In za perfekcionistko kot sem jaz, kjer nič nikoli ni bilo dovolj dobro, se je začelo obdobje luščenja in spoznavanja, kako zelo sovražna sem sama do sebe.
Ker jaz nisem bila dovolj dobra.
Ker nič ni bilo dovolj dobro. Ker bi moralo biti popolno.

Začela sem z vprašanjem; Ali sem jaz ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želi imeti!?

In ugotovila sem, da nisem.
Imela sem občutek, da se mi dogaja krivica.
Da sem žrtev okoliščin.

In mislila sem, da mi je življenje nekaj dolžno.
Ker jaz sem delala vse stvari prav in dogajale so se mi same slabe stvari.

Mislila sem, da je nekaj hudo narobe z menoj.
Iskala sem napake v sebi.
Sodila sem se za svoje napake.
Sovražila samo sebe, ker sem bila kot sem bila.
In sama sebe trpinčila in kaznovala v upanju, da se bom pripravila do tega, da se spremenim.

In zelo sem si prizadevala za to, da bi se spremenila.

Dokler nisem dojela, da uničujem ljubezen v sebi.
Da moram prevzeti odgovornost za svoj del in za svoje uničevanje.

In da je to, da cenim sebe, zaupam vase, se zanesem nase, se postavim na prvo mesto, sledim svojemu srcu in poskrbim najprej zase, ključ do ljubezni do sebe.

Tisto, kar me je najbolj presenetilo, pa je bilo spoznanje, da sem na ljubezen gledala kot na nekaj, česar nisem imela in sem to iskala zunaj sebe.

Verjela sem, da je moj moški tisti, ki me bo osrečil.
Verjela sem, da nimam ljubezni in to me je postavilo v situacijo, kjer je bila ljubezen odvisna od mojega moškega.
Imela sem jo, dokler sva bila midva OK.

Ko je bilo videti, da bom ostala brez odnosa, brez moškega v svojem življenju, sem mislila, da bom ostala tudi brez ljubezni.
Kar me je vodilo v to, da bi rešila odnos ne glede na ceno.

Zato zelo dobro vem kako se počuti zdaj, ko je snela svoja rožnata očala.
In vem tudi, kaj sledi.

Odložiti je potrebno oklep, ki si ga nosila vse do sedaj in se naučiti varovati, namesto uničevati ljubezen.
Začne se z vrednotami, ki jih izbiraš zase.
S cenjenjem sebe.

In vse to je lekcija, ki nam jo servira tole intenzivno obdobje retrogradne Venere, ki nas bo trenirala še vse do konca julija.

Ključno vprašanje je ali se boš kaznovala, trpinčila in pritiskala nase, da bi bila popolna ali boš prepoznala, da je popolnost skupaj s samosabotažo, pritoževanje, kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, zamerami in postavljanjem sebe v situacije, ki te ranijo oblika samo-sovraštva in boš sebe sprejela točno tam kjer si in točno takšno, kot si.

Kajti zdaj je čas za radikalno ljubezen do sebe.

Da postaneš upornica v ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.

Ostani na frekvenci Ljubezni!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Najtežje je biti sama s seboj…

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Sedeli sva na kavi, tisto sončno jutro v februarju in razpredali o tem, kaj se dogaja v svetu in predvsem, kaj se dogaja na Kitajskem. Spraševala me je, če mislim, da bo vse skupaj vplivalo tudi na nas.

In roko na srce v tem času, ko se vse širi s svetlobno hitrostjo je bilo utopično pričakovati, da se nas stvari ne bi dotaknile.

Le da takrat še nisva vedeli kako zelo se nas bodo dotaknile.

Razpredali sva o temu, kolikokrat ženske rečejo, da bodo prišle v ženski krog ali na vadbo, ko bodo naredile xyz in ko bodo imele čas. Ob tem, da ta čas običajno ne pride, ker je vedno kaj, kar je bolj nujno na neskončnem seznamu opravil.

Razlagala sem o tem, kako pogosto nas ustavlja bolezen, izguba, ločitev ali kriza.
Takrat še nisem vedela kako velika kriza bo sledila.

In tukaj sva, deseti dan v tej pobudi, da ostanemo doma.

Ko zunaj tebe razpada vse, kar si do sedaj poznala, na površje prihaja marsikaj.
Strahovi, bolečine, izgube.
Pogosto je preplavljujoče.

In najtežje je, ker v zvezi s tem ne moreš ničesar narediti.
Kar te vodi v občutke nemoči, jeze, žalosti.

Ko izgubiš nekaj, kar ti je bilo drago, pa naj bo to oseba, služba ali občutek varnosti, ki je v resnici globoko spodaj pod vsemi izgubami, to boli.

V sebi čutiš bolečino, ki je razumsko enostavno ne moreš razložiti.
Izguba varnosti ali občutka razsodnosti o življenju, je nekaj kar te globoko zaznamuje.
Lahko izgubiš vero v življenje in zaupanje vase. Izguba, ki si ji priča, je več dimenzionalna.

V času v katerem smo, se mnogi soočajo z izgubo.
Izgubo rutine, ki je oblikovala naše življenje.
Izgubo odnosov v širši skupnosti.
Mnogi prepoznavajo, da ne poznajo več ljudi s katerimi živijo.

In v tej izgubi, ki jo doživljaš je najtežje biti sama s seboj.

Ne glede na globino bolečine, nepredvidljivost notranjega čustvenega oceana, pogosto močno dozo ranjenega ponosa in razžirajoče občutke krivde ali sramu, je bolečina izgube katalizator, ki je potreben za preobrazbo tvojega življenja.

Zakaj?
Ljudje smo bitja povezanosti.
Rojeni smo za povezanost in odvisni smo od povezav, ki jih ustvarimo.

V nasprotju s prepričanjem, da smo neodvisne in samozadostne, neuroznanost v zadnjih letih skozi raziskave kaže popolnoma drugačno podobo človeka.

Dejstvo je, da potrebujemo povezanost, potrebujemo ljudi okoli sebe.
V resnici smo precej nemočni, ko pride do sposobnosti regulacije svojih čustev, ko smo osamljeni ali odvisni zgolj od sebe.

Ker naši možgani čustveno bolečino ne razlikujejo med psihično in fizično bolečino, je izguba pogosto nekaj, kar aktivira fizično bolečino. Bolečina lahko vodi tako daleč, da si oseba želi enostavno umreti.

V prvi fazi ločitve od znanega, lahko izkušamo fizične simptome povišane temperature, povečanega srčnega utripa, nespečnosti, pomanjkanja apetita in napade panike. To lahko vodi v apatijo, depresijo in v občutke popolne obupanosti, z vsemi fizičnimi simptomi, ki spremljajo ta čustvena stanja.

Izguba varnosti je travma, ki te vodi nazaj v najzgodnejše spomine, ko si kot otrok izkušala podobne situacije.
Le malo ljudi razume, kako ranljivi in občutljivi smo takrat, ko doživimo izgubo.
Izguba znanega je kot izgon v neznano.

Travma ločenosti bo vodila v žalovanje za povezavo, ki je bila izgubljena.

Ljudje smo bitja odnosov. Odnosi so izjemno pomembni.
Ko izgubiš stvari s katerimi se zamotiš, da ne čutiš bolečine izgube stik s seboj, si soočena z vsem, kar je bilo leta, morda desetletja skrito v notranjosti.

Tvoj živčni sistem ima izjemno sposobnost, da poskrbi zato, da preživiš tovrstne izgube.
V resnici imaš v svoji notranjosti celoten sistem, endokanabinoidni sistem, ki skrbi za notranjo hmeostazo.

Vendar gre za proces skozi katerega se premikaš in ne enkratno dejanje.

V fazi izolacije v kateri smo, si povabljena v svoje globine.
Temu se ne moreš izogniti, ker je vse upočasnilo.

Apatija je način upočasnitve.

Bistveno je, da si omogočiš, da stvari preboliš.
Narava je poskrbela, da se ne premikaš skozi ta stanja prehitro, da ne potrgaš vseh vezi od svojega vira preživetja, od ljubeče povezave, ki je bila ključna za tvoje preživetje.

Melanholija, apatija te vodi skozi obdobje refleksije dejanj, ki so bila storjena, izbir, ki so bile narejene, sprememb, ki jih je potrebno narediti in lekcij, ki se jih je potrebno naučiti.

Depresija je pokazatelj vrednosti tega kar si imela in česar ni več.
Razkriva potrebe, ki jih imaš v svoji notranjosti in ki jih je potrebno prepoznati in objeti, v sebi.

Vedno, ko izgubiš nekaj, kar je predstavljalo vir tvojega preživetja, te bo življenje vodilo skozi pet faz žalovanja, ki jih je opisala Elizabeth Kubler Ross, skozi katere se moraš premakniti.

Soočiti se boš morala z zanikanjem, jezo, barantanjem, depresijo in na koncu sprejemanjem.
Zato je ključnega pomena, da ne siliš in potiskaš sebe skozi proces.

V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji:
1. Zanikanje — “V redu se počutim.”; “To se ne more dogajati meni.”; “To je pomota.”
2. Jeza — “Zakaj jaz? To ni pravično!”; “Kako se to lahko dogaja meni?”; ‘”On je kriv!”
3. Pogajanje — “Vse bom naredila, za še nekaj skupnih let.”; “Plačala bom, kolikor bo treba, samo da…”
4. Depresija — “Tako žalostna sem, vse je brez veze.”; ” Itak bom kmalu umrla, to nima smisla.”; “Pogrešam svoje najdražje, zakaj bi sploh nadaljevala?”
5. Sprejemanje — “Vse bo ok.”; “Ne morem se več boriti s tem, raje sprejmem.”

Prvi del procesa je prebiranje semen od plevela. Sortiranje in integracija preteklosti in tega kaj se ti je dogajalo, kje so se ti zgodile krivice, v kaj so te prisilili, česa nisi imela, je prvi del procesa, kjer se moraš soočiti s tem, kar je bilo.

In če si bila v svojem življenju zelo odvisna od mnenja drugih, če si njihova čustva in potrebe dajala pred svoja, če si svojo resnico zanikala in jo skrivala zaradi strahu pred tem, da bi razburila ljudi okoli sebe, če nisi postavila zdravih meja vse zaradi strahu, da bi bila zapuščena, potem je bes, ki se pojavi kot odgovor, tako kot jok novorojenčka, ki so ga udarili po ritki, da bi vdihnil svoj prvi zrak.

Bes je odgovor na zavrnitev ali zapuščenost, ki ga ni modro zanikati. Bes ti razkriva, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno in zelo pomembno je, da si priznaš; Kako dolgo si vedela, da je potrebno postaviti zdrave meje, pa v zvezi s tem nisi ničesar naredila? Ali pa si se v sebi bojevala s tem, da se moraš postaviti zase in se nisi?
Si vedela, da moraš nehati z ugajanjem in prilagajanjem kot načinom dokazovanja svoje vrednosti, pa v zvezi s tem nisi ničesar storila?

Dejstvo je, da dokler te ne ujamejo vsi tisti načini, kjer razprodajaš sebe in te udarijo po licu, so vsi tvoji plani, kako bi si želela obnašati zgolj teorija brez prakse.

Soočiti se moraš s tem, kako bi se pogajala sama s seboj.

To so v resnici stiske in strahovi tvojega malega otroka, s katerimi ima avtoriteta zunaj tebe (pa naj bo to partner, šef ali država) zelo malo skupnega, razen da igra igro, ki ustreza tvoji.

Preživetveno navodilo je, če si napadena, se moraš zaščititi. To je mehanizem tvojih primarnih možganov, kjer je napad pogosto prepoznan kot najboljša obramba. Ko si v reakciji se tudi oseba na drugi strani odzove tako, da odklopi svoj del racionalnih možganov in gre v svoje preživetvene reflekse.
Tudi on začne napadati iz svoji otroških bolečin. Ko so tvoji preživetveni mehanizmi aktivirani, si kot otrok, ki izkuša bolečino in poskuša zaščititi sebe in svoje bolečine. Kličeš po ljubezni in jo iščeš v zunanjem svetu in jo v istem hipu, s svojimi dejanji tudi zanikaš.

Depresija, ki vznikne ima svoj namen, kajti to je način, kako razpletemo povezave, ki smo jih ustvarile z ljudmi in stvarmi. Vezi so predmet izmenjave energije, ki poskrbijo, da smo v odnosu zainteresirani in da investiramo svojo energijo v odnos.
Naša psiha potrebuje čas, da presortira stvari v notranjosti, da obnovimo svojo avtonomnost in svoje življenje postavimo na novo.

Sprejemanje je pomemben korak na tej poti.

Preprosto je težko, da bi to zmogla sama. Ker si udomačena v svojih vzorcih in načinih obnašanja, sploh ne prepoznaš v kakšni vodi plavaš. Dejstvo je, da ne moreš pobegniti od same sebe, da sebe vedno neseš s sabo.
Zato je ključno, da se soočiš in da pozdraviš svojo ranjenost.

Sprejemanje je ključnega pomena za zdravljenje in celjenje ran.

Vendar se stvari ne poznajo zares, če si tega nisi voljna prisvojiti in objeti v sebi.
Biti s seboj, podpreti sebe, držati sebe in se opogumljati na tej poti je veščina, ki jo je potrebno natrenirati, tako kot mišico.

Zato sem v tem času vesela številnih klicev žensk, ki sem jim v zadnjih desetih letih stala ob strani.
Večina mi reče; “Taja, zdaj vidim kaj vse sem v tem času premaknila in kako dobro sem se soočila s seboj in se pomirila s svojimi ovirami v sebi. Saj je izziv vse tole, kar se dogaja. Ampak jaz sem mirna.”

In to praznujem.
Tudi jaz sem mirna.

Ker je lekcija, ki sem jo vzela, da je odnos sama s seboj tisti, ki vpliva na vse druge odnose v mojem življenju.
Aktualno dogajanje je povabilo v globine sebe.
V soočenje s seboj.
V sprejemanje sebe in svojih izzivov.
V prevzemanje odgovornosti zase in za svoje življenje.

Vse je tukaj Zate.
Vse se dogaja Zate.
Za tvojo rast in razcvet.

Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

In če na tej poti potrebuješ podporo ali pomoč, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako bo poznavanje tvoje občutljivosti za vedno spremenilo tvoje življenje. To, da čutiš je najpomembnejše in najmočnejše darilo Empatinje. In hkrati tudi vir večine tvojih težav. Občutek je tisti, ki ti pomaga navigirati tvoje življenje. Pomaga ti tudi pri prepoznavanju slabih izbir in odločitev.
Vendar je od tebe odvisno ali boš zaupala sebi in svojim občutkom, se boš zanesla nanje ali boš raje iskala odgovore zunaj sebe. Ključnega poemna je, da zaupaš vase in se zaneseš nase. Zato je tako zelo pomembno, da poskrbiš zase in za svoje energijsko polje. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Izgorelost je povabilo…

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Izgorelost je povabilo, da sebe postaviš na prvo mesto.

In če se pogosto znajdeš v situacijah, ko rečeš JA takrat, ko v tebi vse kriči NEEEEE, potem je tale zapis zate.

Ker roko na srce, v praksi to počnemo vsi. Le da smo ženske na tem področju bolj ranljive.
In zase lahko rečem, da sem se zaradi tega, ker sem ustregla drugim in ob tem povozila sebe, vedno znova znašla v ciklih izgorevanja.

Velik izziv ženske, ki diha na škrge, je v upanju, da se bo našel kdo, ki ji bo dal dovoljenje, da si lahko malce odpočije in izpreže. Ker tega dovoljenja ne dobi, se vedno znova znajde v zameri.
V praksi sem ugotovila, da le, če si res radikalno iskrena sama s seboj odkriješ, da si na koncu vedno jezna nase in zameriš sama sebi.

Ker si ponovno popustila, obljubila preveč ali pa že stotič rekla JA, ko v sebi veš, da ne moreš več.

In ven iz tega boš splezala le, če boš res spoznala Sebe

Moja velika lekcija je bila povezana z mojo ujetostjo v dajanju, dajanju in razdajanju čez vse meje.
Iz izkušenj vem, da si en del tebe želi poskrbeti za druge. Vendar boš, če je to tvoj vodilni ženski obraz iz tega kaj si naredila za druge črpala svojo vrednost in če nisi, se boš zaradi tega kaznovala.

Zase vem, da me je izčrpavalo tudi to, da sem bila nenehno v pogonu, preplavljena z obveznostmi in s svojim neskončnim seznamom opravil in brez časa. Če je tvoj vodilni obraz povezan z Amazonko, boš svojo vrednost iskala v dosežkih, zmagah in pohvalah.

Zaradi kroničnega pomanjkanja časa se ženska danes postavi na konec svojega neskončnega seznama opravil. Enostavno si ne vzame časa Zase. Dokler ni tako daleč, da diha na šrge. Takrat si bo privoščila tisto savno in spa, ker si to zasluži. Nagradila se bo s stvarmi, za katere čuti, da jih potrebuje in gre ob tem čez svoje limite. Zaradi česar se bo kasneje kritizirala in kaznovala.

Poskrbi najprej Zase
Zase lahko mirne duše rečem, da se kar nekajkrat znašla na robu izgorelosti, ujeta v cikle izgorevanja, vendar sem se vedno znova izvlekla. Pogosto zgolj za las.

Dokler ni prišla velika lekcija moje kapacitete sprejemanja, ko sem odkrila, da sem v resnici sama sebi največja ovira.

Kajti, če želiš resnično narediti veliko razliko v življenju ljudi in na svetu in pustiti sled, se moraš naučiti, da najprej poskrbiš zase. To, da postaviš sebe na prvo mesto in si podariš čas zase običajno terja, da znaš postaviti osebne meje in reči NE.

To ženski največkrat predstavlja izziv iz dveh razlogov.
Prvi je, da te je strah, da to, če sebe postaviš na prvo mesto pomeni, da si sebična in pustiš druge ljudi na cedilu.
In drugi, ker se bojiš, da boš s tem, ko boš najprej poskrbela zase, izgubila prijatelje in da ti bodo tvoji najbližji zamerili.

Iskrenost do Sebe

Na tej poti ljubezni do sebe sem spoznala, da tega, česar nimam v sebi, v resnici ne morem deliti z drugimi.
Jaz moram biti polna v sebi, da bi lahko to iz svoje polnosti podelila z drugimi.

Kar v praksi pomeni, da potrebujem čas zase in za to, kar me nahrani in napolni, da lahko iz svoje polnosti delim.
In ena prvih stvari, ki sem jo morala redno prakticirati je radikalna iskrenost s seboj in z drugimi.
Da rečem NE, takrat, ko čutim v sebi NE.

In ko sem postala dosledna v tem, da sem poslušala svojo notranjo resnico in sledila tej radikalni iskrenosti v sebi s tem, da sem to izrazila tudi navzven, sem dojela tri pomembne stvari.

Ustvari prostor Zase

Prvo spoznanje je bilo povezano s tem, da sem v resnici vedno, ko sem rekla JA stvarem, ki so me bremenile in mi jemale moj osebni prostor, sama sebi onemogočila, da bi začutila in odkrila kaj je tisto, kar sem si resnično želela. Šele ko sem začela dosledno uporabljati besedico NE, sem ustvarila prostor Zase in za svoje želje.
To me je pozitivno presenetilo. Odkrila sem stvari, za katere sploh nisem vedela, da me nahranijo in napolnijo, kot je martinčkanje na soncu. Zdaj lahko brez slabe vesti srkam koktajl sonca, svežega zraka in vode na Špici ob Ljubljanici.

S svojim razpoloženjem vplivaš na druge

Druga stvar, ki sem jo dojela je, da se ni modro žrtvovati za druge. Ženska s svojim razpoloženjem vpliva na svojo okolico. Če sem bila jaz nerazpoložena, ker sem se izpraznila na račun drugih, so bili sitni vsi okoli mene. Odkrila sem, da v resnici nikomur ne služim s tem, ko se razdajam. Veliko več so imeli vsi okoli mene od mene, če sem bila dobro razpoložena. Čas zame je pomenil, da sem poskrbela najprej zase. In po tem sem bila veliko bolj potrpežljiva, prijazna in prisotna.

To, da sem sebe dala na prvo mesto je v mojih odnosih pomenilo, da sem bila 100% bolj umirjena in produktivna. Ugotovila sem, da s tem, ko zmagam jaz, zmagajo vsi okoli mene.

Okolica ti odslika to, kar se dogaja v tebi

Tretja stvar, ki me je presenetila je bilo spoznanje, kako se je s tem, ko sem se sprostila v mojem življenju sprostilo vse; moji odnosi, posel in kreativnost. Dokler si zakrčena in v boju, upiranju ali potiskanju stvari, je kot bi skalo potiskala po hribu navzgor.

Ko se zakrčiš, se stisneš, se pomanjšaš in pozabiš tudi na dihanje. In ko sem se sprostila, sem ustvarila prostor.
Za zrak npr. kar naenkrat sem lahko globoko trebušno dihala. Globoko dihanje je pomirilo moj živčni sistem. In v tej pomirjenosti s seboj sem ustvarila prostor za ideje. Prostor za navdihe. Pa tudi prostor za pomoč s strani ljudi, od katerih nisem pričakovala pomoči.

Odkrila sem, da te ljudje spoštujejo takrat, ko ti spoštuješ sebe.
In da spoštujejo tvoj čas šele takrat, ko ga ti spoštuješ.
Dejstvo je, da takrat, ko drugim rečeš NE, največkrat sebi rečeš JA.

Čas Zame

Moje največje spoznanje je bilo povezano s tem, da s tem, ko rečeš NE, narediš prostor za stvari, ki si jih želiš in v katerih res uživaš.

Najbolj pomembno je, da takrat, ko si soočena z aktivnostmi, potrebami drugih in vprašanjem v stilu: »A lahko računamo nate?« najprej upočasniš. In nato se navznoter vprašaj: »Ali sem na voljo?«

Kakršen koli je tvoj notranji odgovor je pomembno, da ga spoštuješ.
In daj si dovoljenje, da lahko kadarkoli rečeš: »Potrebujem čas, da razmislim.«
Ni ti treba odgovoriti takoj.

In to, da rečeš: »V tem trenutku ne zmorem,« popolnoma zadošča.
Vesela bom, če boš z menoj podelila svoja spoznanja in AHA momente ob branju zapisa.

V kolikor čutiš, da si pripravljena, da narediš korak k sebi in si vzameš čas zase, te vabim, da se mi pridružiš v spletnem druženju Poskrbi Zase Več si lahko preberiš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v spletnem druženju Poskrbi Zase. Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ čas zase, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 8 tedenskem programu Poskrbi Zase. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Zapis je nastal za portal Bominu.si

Je zastonj. Ne redi. In je najlepše. Kaj je to?

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Štiri na dan potrebujemo za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst na dan za rast.

Potrebujemo jih za zdravje, saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske.
To, kar opisujem, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava.

Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinkov. Je povsem naravno, brez umetnih dodatkov, je organskega izvora in je stoodstotno prijazno do okolja.

Je tudi idealno darilo, primerno za vsako priložnost. Pa še zavijati v darilni papir ali kako drugače aranžirati ga ni potrebno.

Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. V bistvu je popolno. Samo po sebi. Samo pomislite. Ne potrebuje baterij. Ali polnjenja s polnilcem. Inflacija mu nič ne more. Tudi davčna uprava ne. Ne zahteva obročnega odplačevanja. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno – in ne boste verjeli. Ne redi!

Ja. Vse to. V enem.

A že veste, kaj je?
Nekaj, kar imamo vsi.
In vsi imamo to radi.
Radi ga prejemamo.
In dajemo.

Objem.

Tako enostaven. Tako popoln. Objem. Potreben. Kaj potreben, nujen za življenje.
Brez objemanja si je življenje težko predstavljati. Težko je brez objemanja zaspati. Ali se brez objema prebuditi. In vsi, ki ga vsak dan dajemo in prejemamo – zavedajmo se. Da je objem čista sreča. In da smo srečni. Srečni smo, dokler imamo koga objeti.

Pa tudi ni nujno, da vedno objemate človeka. Gotovo – poleg svojih ljudi – objemate tudi svoje domače ljubljenčke. Kužke, muce, konje. Ste kdaj mogoče poskušali objeti drevo? Neverjetno, koliko energije da tudi tak objem.

Kaj bi torej čakali. Objemite. Tistega, ki ga imate radi tako ali tako. Tudi tistega, ki ga imate malo manj. Ker vaju bo objem zbližal. In svet bo takoj drugačen. Objemite tudi tistega, ki mu ne morete odpustiti.
Odpuščanje bo prišlo kar samo. Objemite drevo, ki vam je všeč.

Zakaj pa ne? Ne redi. Ni plačljivo in je najlepša stvar na svetu. Objem.

Danes kozmični objem pošiljam Tebi ((((((((()))))))))))

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Kvaliteta tvojega življenja je odvisna od tebe…

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Predstavljaj si, da bi živela v svetu brez ocenjevanja in primerjanja (in ob tem sojenja) z zunanjim svetom.

Če bi živela v družbi, kjer bi vedela, da si, ne glede na vse dosežke, obliko telesa, status in materialne dobrine, TI dovolj. Da tvoj obstoj zadošča.

Da se ti ni treba dokazovati, da si dobra mama, dobra ženska dobra prijateljica, dobra kuharica in gostiteljica.
Primerjanje z drugimi je v samem jedru družbe v kateri živimo.
Vodi te v to, da izgubiš stik s seboj in s svojjo žensko naravo.

Danes je večina žensk naučenih, da potisne svoje občutke in instinkte nekam na stran ali pa jim sploh ne zaupa in vedno znova daje sebe na dno svojega neskončnega seznama obveznosti.

Res je, da so se mnoge ženske – mame, babice, tete – naše prednice, žrtvovale za druge. To je vzor, ki ga imamo in mu na nezavednem nivoju sledimo.
Te ženske so dajale, dajale, dokler ni bilo več kje vzeti.
In nato so vzele sebi in dale še malo več.

Če ženska ni razdajala sebe, bila vedno zaposlena in ni tiho trpela, je čutila občutke krivde in manjvrednosti.

In s tem je bila v stresu.
Kljub temu, da se o stresu govori kot o novodobni težavi prezaposlenih žensk, so v resnici stres izkušale tudi naše prednice.

Kajti pritisk pričakovanj in strah telo preplavljata s stresnimi hormoni kortizola in adrenalina.
In ko si v strahu za svoje preživetje ali preživetje tvojih najdražjih, si v zakrčenosti.
V stresu.

V stresu, ker žongliraš s toliko vlogami v svojem življenju
V stresu, ker si prizadevaš, da bi bili okoli tebe srečni in zadovoljni.
V stresu, ker pozabiš nase.
V stresu, ker ne znaš reči NE stvarem li ljudem.
V stresu zaradi ugajanja in prilagajanja drugim.

Stres vpliva na tvoje telo, na tvoje hormone, na boleče menstrualne cikle, na samopodobo in na odnose z ljudmi okoli tebe.

Ko pozabiš negovati sebe, in zaradi pomanjkanja sočutja do sebe, imaš vedno znova občutek, da nisi dovolj dobra.
Zaradi tega si vedno bolj trda do sebe in s seboj.
In to se ti pozna.
Tudi na telesu.

Ko je ženska zategnjena, trda in v stresu, je kot bi ogenj, ki je prej grel domače ognjišče, ugasnil.
V dom se privlečejo hlad, razdalje v odnosih se začnejo večati in kmalu nihče več ne prihaja v dom z veseljem.

To, da poskrbiš zase, je ključ do topline, občutka varnosti in domačnosti.

Tako v domu tam zunaj. Kot tudi v telesu.
Kljub temu, da se sliši nepotrebno in domišljavo ali celo puhlo, je to, da poskrbiš zase najpomembnejša stvar, ki jo lahko narediš.

Še posebej, ker se ti verjetno zdi, da imaš dovolj drugih stvari, ki bi jih morala narediti.
Vendar to, da neguješ sebe in poskrbiš za svojo žensko dušo ni samo še ena od tistih stvari, ki bi jo morala narediti,

To, da sebe postaviš na prvo mesto in poskrbiš zase je ključ do srečnih hormonov v tvojem telesu.
To je tisto, kar ti bo omogočilo, da boš v sebi ponovno začutila živost, radovednost in veselje do življenja.

To, da poskrbiš zase in neguješ sebe je edini način, da utišaš tisti občutek v sebi, da te vsi potrebujejo in da moraš najprej poskrbeti za druge.

Dejstvo je, da se moraš, če želiš živeti umirjeno in izpolnjujoče življenje, ti počutiti varno.

Brez tvojega notranjega občutka varnosti se tvoje telo ne bo sprostilo, da bi se lahko regenerirala in obnovila, ko bi potrebovala. Zaradi česar boš ves čas v stanju stresa.

Ko tvoje telo ni varno mesto, razviješ preživetvene mehanizme… prenajedanje ali stradanje, alkohol, substance, ki te otopijo, prezaposlenost, skrolanje. Zamotiš se, skriješ se, ločiš se od telesa.

V družbi, ki želi, da ostaneš nepovezana, ločena, v nenehnem premikanju, iskanju, doseganju in delovanju, je ideja počitka in upočasnitve dejanje drznosti.

Vendar je to, da neguješ sebe in poskrbiš najprej zase, neverjetno učinkovit način, da tistim delom v tvojih možganih, ki regulirajo stres sporočiš, da si varna.

In prav ta občutek varnosti je manjkajoči delček za zdravje, harmonijo in ravnovesje v tvojem telesu in v tvojem življenju.

In glede na družbo v kateri živimo, kjer se od ženske pričakuje tako to, da poskrbi za otroke in družino, kot to, da je uspešna v službi in ustvarja svojo kariero, ne moreš več ignorirati svoje potrebe po negi in temu, da je zate poskrbljeno.

Kajti roko na srce, če ti ne boš poskrbela zase, kdo pa bo!?

Če ti ne neguješ sebe in v sebi ne čutiš varnosti, ljubezni, nežnosti in mehkobe, tega ne moreš deliti s svetom tam zunaj. In tega ti nihče ne more dati.

Na tebi je, da poskrbiš za to, da to izkusiš v sebi.
In danes je to bolj pomembno kot kadarkoli prej.

Vsak aspekt tvojega življenja je odvisen od tebe in tvojega zdravja.
Brez zdravja ne boš mogla cveteti na nobenem drugem področju.

Uveli bodo ali odnosi z moškim, odnosi z otroci, odnosi z družino, prijateljicami ali pa odnosi v službi.

Ko si ti srečna, so vsi okoli tebe srečni.
In na tebi je, da poskrbiš za svojo srečo.

In ko prideva do negovanja sebe, je pomembno dejstvo, ki se ga moraš zavedati, da manj časa ko imaš na voljo, bolj si potrebna nege.

Bolj, ko je tvoje življenje stresno in več kot terja od tebe, bolj je pomembno, da znaš upočasniti in poskrbeti najprej zase.

In ne glede na upor, ki ga ženske čutijo ob tem, ko jim to povem, je pomembno, da veš, da mi je globoko mar za tvoje zdravje in tvoje dobro počutje.

Ker vem, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu, bi skupaj pozdravile svet.

To, da sebe postaviš na prvo mesto je najbolj pomembna stvar, ki jo lahko narediš zase, za svoje otroke in vse svoje odnose.
Ko postaneš prioriteta v svojem življenju, se tvoje življenje razcveti.
In verjemi, da se ta čas, ko sebe postaviš na prvo mesto vedno oplemeniti in obrestuje.

Zato te vabim, da sebe postaviš na prvo mesto.
In poskrbiš najprej zase.
Naredi to, Zase.

V druženjih Umetnost Izžarevanja ti pokažem kako. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<< Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu! Taja Albolena

Izgubila sem se v življenju…

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Včasih me življenje preseneti na polno.
In to je bil eden takih trenutkov.

Dobili sva se na kavi.
Ki se je spremenila v odkrit pogovor ob kozarcu vina.
Sedeli sva obsijani s toplim sončkom, ko je z menoj začela deliti svojo zgodbo.
Eno tistih, zaradi katere je vredno posedeti dlje časa kot je bilo planirano.

“Veš, spomnim se,” je začela,
“kako sem sedela po zaključenem srečanju v Parizu, v luksuznem hotelu, kjer mi je bilo vse na dosegu roke.
Jaz pa sem bila tako zelo utrujena, da si nisem želela nič od tega, kar je bilo na voljo.
Samo mir sem potrebovala. Želela sem si, da bi me vsi pustili na miru.

Imela sem vse; denar, moža, super službo, potovanja, drage počitnice, avto. Vse.
In bila vsem v Parizu, v najbolj romantičnem mestu na svetu.
Jaz pa sem hotela stran. Stran od vsega.
Si predstavljaš!?”

Pogledala me je.
In ja, lahko sem si predstavljala.
Ker sem slišala toliko podobnih zgodb, da sem točno vedela, kako se je počutila.

“Bila sem na dnu.
Tako zelo utrujena.
Prazna. Brez energije.
In najraje bi ušla.
Ven iz telesa. Dol iz planeta.
Nisem hotela biti tam.
Bilo je grozno.

Imela sem vse. In cena tega je bila, da sem izgubila Sebe.
Izgubila sem se v življenju.”

V tistem trenutku sem dojela….
Ničesar ne moreš preobražati, ko si prazna.

V trenutku mi je postalo jasno, zakaj sodobna ženska ne naredi tega, kar bi morala.
Ne more vzpostaviti stika s seboj, ker nima na voljo niti prostora, niti energije, da bi to lahko naredila.

V tistem trenutku sem vedela, da je to, kar vedno znova govorim, da moraš upočasniti resnično prvi korak nazaj k Sebi.

Hitenje je eden glavnih razlogov za preplavljenost in stres, ki ga velika večina žensk doživlja v svojem vsakdanu.

Samo, ko upočasniš, se lahko povežeš s svojimi globinami.
Samo, ko upočasniš, lahko začutiš, kaj se premika v tvojem telesu.
Samo, ko upočasniš, lahko prepoznaš, kaj v resnici potrebuješ.

Stik s telesom je bistvenega pomena.

Večina žensk s katerimi pridem v stik ima težave s tem, ker ne čutijo sebe in ker nimajo razsodnosti glede tega kaj je njeno in kaj ne.
Potrebuješ občutek za lastne meje.
In to, da postaviš lastne meje je povezano z osebnim prostorom.

Tvoj osebni prostor je tvoj Dom.
Tvoj osebni prostor ti daje občutek podpore in ti nudi občutek varnosti in zaledja.
Da se lahko zaneseš nase in zaupaš vase.

To je temelj za to, da lahko zasiješ.
Kajti šele takrat, ko ti poskrbiš za svojo posodo, za svoj osebni prostor, boš energijo lahko obdržala v njemu.

In to, kar vedno znova opažam so boji, ki jih ženska bije sama s seboj, ker se želi izraziti, podeliti sebe s svetom ob tem, ko je njena notranja posoda prazna.

Če ti nimaš na voljo energije zase, boš težko karkoli naredila za druge ali delila sebe z drugimi.

Zato so pomembne osnove.
Prva je, da imaš občutek za svoj osebni prostor. To ti bo dalo občutek varnosti in notranjega miru.
Druga je, da imaš na voljo energijo za preobrazbo in za negovanje sebe. S tem se začne. Šele, ko si ti v sebi polna, boš iz svoje polnosti lahko delila z drugimi.
Tretja je, da končaš vojno v sebi. Dokler se ti bojuješ v sebi s seboj, ne boš mogla sebe podeliti na način kot bi si želela.
Četrta je, da zaupaš vase. Le skozi neomajno zaupanje sebi boš lahko pustila sled in naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Vse se začne z zaceljeno posodo, z ozaveščenim osebnim prostorom.

Ko si utelešena v telesu, v stiku s svojimi občutki, lahko prepoznaš, kaj so tvoje potrebe.
In v zvezi s tem lahko nekaj narediš samo, če si upočasnila.

Dokler bezljaš 100 km/h po avtocesti življenja, prazniš svoj notranji rezervoar z gorivom.
Iluzija je mišljenje, ki je v sodobnem času zelo močno prisotno, da s tem, ko se hitreje premikaš, polniš svojo posodo z gorivom.
To je mit. Ne drži.

Ti se moraš ustaviti na bencinski črpalki in natočiti gorivo v svoj rezervoar.
In to moraš početi redno.

Če si zelo zaposlena in počneš veliko stvari, potem je pomembno, da pogosto polniš svojo notranjo posodo.

Ne moreš si privoščiti, da bi vozila s prazno posodo.
Poskrbeti moraš za svoj osebni prostor.
Redno moraš čistiti negativne in destruktivne energije iz svojega osebnega prostora.
Zakrpati luknje, če se pojavijo.

Samo takrat, ko si ozavestila svoj osebni prostor in poskrbiš zase, boš začutila v sebi pristne občutke in srčne želje.

Tvoj srčni kompas pravilno kaže sever samo, ko je tvoja posoda cela in zaceljena in ko imaš na voljo energijo, da tem notranjim usmeritvam tudi slediš.

Če se ne znaš ustaviti in natočiti gorivo v svojo notranjo posodo, boš izgubila stik s tem, kar je zate bistveno. Izgubiš stik z Žensko v Sebi. Izgubiš stik s svojim srčnim kompasom. S svojo Žensko Dušo.

Ko izgubiš ta stik s seboj, izgubiš občutek varnosti v sebi, počutiš se ogroženo in preplavljeno z vsem, kar življenje vrže vate. Iz te preplavljenosti vznika stres. Ko ne veš več kje si in kdo si. ko pozabiš zakaj si tukaj in kaj je tvoje Darilo. Kaj je tisto, kar imaš, da deliš z ljudmi in s svetom.

Zato je stik s svojim centrom, s svojim notranjim virom tako zelo ključen.
Kajti iz tvojega notranjega centra vznikajo navdihi, navodila, srčne usmeritve, ki jim je modro slediti. Iz zaupanja vase, tega, da se zaneseš nase delaš korake odgovorno in s spoštovanjem do sebe in do ljudi okoli sebe ter sveta.

Samo, ko se potopiš v svoje globine, dobiš navodila.

Če brziš po avtocesti 100 km/h vse zgolj brzi mimo tebe in enostavno ne slišiš navodil, ki vznikajo iz tvoje notranjosti.

Zato je vsak dan ključnega pomena, da se znaš ustaviti in prisluhniti šepetom tvoje Duše.

Kajti stres je signal telesa, ki ti sporoča, da ne more več. Ko se zakrčiš in zapreš vase, sledi zmedenost, preplavljenost, izčrpanost, izgubljenost, izpraznjenost in nenehno izgorevanje.

In bolj, ko si izpraznjena in izčrpana, bolj boš bezljala. Bolj se boš gnala.
Bolj se boš trudila. Potiskala.
Zato je prvi korak, da se ustaviš.

Stresa ne boš nadmudrila. Tudi, če boš poskušala.
Kajti takrat, ko si v stresu, si v zakrčenosti, si v zapiranju vase.

In ko si v stresu se ne moreš odpreti in sprejeti, ker to ni varno.
Zato je tako zelo pomembno, da najprej upočasniš.
Začutiš svoj prostor, stik s svojim telesom.
Ustvariš varen prostor zase.
Prostor v katerem se boš počutila dovolj varno, da se odpreš in sprejmeš, nahraniš sebe in iz te polnosti deliš sebe z ljudmi in s svetom.

Ko izgubiš stik s Seboj, tega ne moreš kupiti.
Ne moreš izsiliti ali manipulirati s seboj, da bi se počutila varno.
Stik s Seboj je mogoč le, ko si voljna, da si avtentična, pristna, radikalno iskrena.
Ko si zvesta sebi in se zaneseš nase, se boš odprla, postala sprejemljiva in iz tega mesta boš lahko v polnem zaupanju zasijala kot TI.

In dokler ne vidiš kje si zataknjena, ne boš mogla čez to.

Model Razcveta™ sem ustvarila za žensko, ki ve, da je tukaj z razlogom.
Da ima Darilo v sebi, ki ga želi podeliti z ljudmi in svetom.
Vendar zavlačuje.
Išče izgovore
Ne ve kje začeti.
Se zadovoljuje z manj.
In vedno znova pozablja nase.

Model Razcveta™ ti bo pokazal kje izgubljaš največ.
In kaj je tisto, kar ti onemogoča, da bi se razcvetela in v polnosti zaživela kot ženska za katero si se rodila, da Si.
Najdeš ga v vodniku Razcvet v Žensko.

Na voljo samo ZaTe.
Da odpres oči.
In narediš korak naprej.
Korak k Sebi.
Korak nazaj Domov.
Najdeš ga na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Ker skupaj letimo hitreje in dlje!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.

>>> Pokukaj kako postaviš temelj Ljubezni. Kajti odnosi – pa tudi odsotnost odnosov – so v tvojem življenju ali veter pod tvojimi krili, da lahko letiš ali pa teža, ki te vleče navzdol in ti onemogoča, da zaživiš življenje o katerem sanjaš.
Žal večina med nami ni imela zgleda, poleg tega smo brez modrosti, orodij ali vodstva, kako ustvariti ljubeč odnos s seboj, z ljudmi in s svetom, ki te podprejo, da se razcvetiš. V tem spletnem druženju bom s teboj delila 10 ključev, s pomočjo katerih boš postavila stabilen in konkreten temelj Ljubezni do Sebe, do ljudi in sveta. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.