Ljubim Sebe

droplets

Vse je mogoče…

Res je, vse je mogoče.

Vendar je včasih prtljaga prejšnjih generacij tista, ki te obteži in ti onemogoči, da bi šla za svojimi sanjami.

Moja babica ni smela nadaljevati šolanja, ker je njena mama hotela, da se vrne domov in pomaga na kmetiji. Kljub temu, da si je želela izobrazbe, se je vrnila domov in je pozabila na svoje sanje. Moja mami je želela na akademijo za oblikovanje, pa je njen oče hotel, da bi bila arhitektka. Ni končala študija zaradi mene. Pozabila je na svoje sanje.

In jaz sem želela biti modna oblikovalka. Pa sem morala na gimnazijo, ker je psihologinja mojemu očetu rekla, da sem prepametna za srednjo oblikovno šolo in da lahko grem kasneje še vedno na faks, če me bo še vedno držalo.

Danes je moja maturantka dobila rezultate mature. in še vedno se spomnim, kako sem jih pred 24 leti dobila tudi sama. Zrelostni izpit, ki sem ga pogrnila na celi črti.

Sedela sem na podelitvi in začeli so z odličnjaki. Takrat sem v pričakovanju sedela in upala, da bom med njimi, potem so podelili prav dobre in me ni bilo med njimi. In začeli so z dobrimi, ko sem v grozi in počasi dojemala, da sem pogrnila. Že takrat sem vedela kaj to pomeni. Točke, ki določajo smer tvojega življenja.

Itak jih ni bilo dovolj. Niti za akademijo za oblikovanje, niti za pedagoško fakulteto, kjer bi lahko izživela vsaj delček mojega kreativnega izraza. Moje življenje se je sesulo.
In nikogar ni bilo tam, ki bi mi povedal, da imam tri dni časa za pritožbo in da lahko ponavljam jeseni. Petke in ena dvojka, ki je spremenila potek mojega življenja. Življenja kot sem ga poznala je bilo konec.

Letos podoživljam celotno svojo kalvarijo ob tem, ko moja najstarejša hči zaključuje svoj zrelostni izpit in se vpisuje tja, kamor si je želela sama. Že, ko je šla v prvi razred, sem ji govorila, da vse dela zase in da nimam nobenih pričakovanj zanjo, le željo, da maksimalno uživa v tem kar dela.

Vedno sem govorila, da se uči zase in ne zame.
In da je vse, za kar se bo odločila, zanjo.

Jaz sem živela za druge. Jaz sem živela za to, da bi bila sprejeta, da bi ustregla, da bi me imeli radi.
Vse bi naredila, da bi mi pokazali, da moj obstoj vsaj šteje, če že ne zadošča.

In življenje me je soočilo s popolnim razpadom življenja kot sem ga poznala, ko sem pri svojih devetnajstih dobila rezultate zaključnega izpita in spoznala, da so vrata tja, kamor bi želela, za vedno ostala zaprta.

Šla sem po težji poti in tudi pod točko razno nisem imela občutka, da je zame vse mogoče.

Za začetek sem čistila proizvodne hale v Zmajčkovem butiku, da sem preživela. Šla sem za nosom in delala vse mogoče od strežbe, do tega, da sem bila deklica za vse v računalniški firmi, da sem preživela.

In tistega junija, ko sem dobila spričevalo o uspešnosti, sem nehala živeti. Moje življenje je postal boj za preživetje. Pozabila sem na to, da je vse mogoče.
Zapustila sem svoje sanje.

In vsa ta leta, celih 24 let, me je preganjalo to, da nisem dovolj dobra, da nisem dovolj, da se moram truditi, da moram trdo delati, da bi preživela.

Veliko sem dosegla v teh 24 letih, vem. Vem pa tudi, koliko me je to stalo.
Moj dragi pravi, da so potrebne 3 generacije, da se stvari lahko spremenijo.

Danes je zame ta dan, dan osvoboditve. Dan, ko vem, da je tega uroka mojih prednic konec. Danes vem, da moje otroke čaka boljše življenje in da se je z mano zaključilo to omejevanje kaj lahko in česa ne moreš.

Danes vem, da je resnično čas za razcvet in ne le preživetje.

Vem pa še eno stvar. Res je, vse je mogoče. Vendar se moraš soočiti s svojimi ovirami v sebi, ki te ustavljajo in ti onemogočajo, da zaživiš življenje, kot si ga želiš.

In kljub popularnemu mišljenju, da je vse na tebi, vsi prihajamo na ta svet s prtljago svojih prednikov. Na vsaki generaciji je, da se s stvarmi sooči in jih preseže, ali pa se enostavno prilagodi, enostavno gre s tokom tega, kar je nastavljeno. Kar je notranja avtomatika.

Danes v sebi čutim, da lahko odložim vso prtljago. Dovolj je bilo in čas je, da si dam dovoljenje, da ustvarim življenje, kot si ga želim. Zase. Leta sem zadrževala dih in si nisem upala sanjati.

Danes čutim, da se moja zgodba zaključuje. Ja, počutila sem se kot zguba. Ja, imela sem občutek, da sem vse razočarala. In ja, moja družina se me je odrekla, ker sem takrat izbrala čisto svojo pot in nisem želela, da me podpirajo. Nisem hotela po poti, ki so jo zame začrtali drugi.

Danes lahko prikimam temu, da je vse mogoče.

Tudi ZaMe.
Danes je prvi dan preostanka mojega življenja.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

predaja

Izrazi svojo kreativnost…

Zagotovo se spominjaš tistega jutra, ko si se zbudila z genialno idejo v glavi.
Tvoje celo telo je bilo živo in vse v tebi je brbotalo od vznemirjenja.
Ja, to je to.

In potem si se vrgla v delo. Pripravila si vse načrte, šla v akcijo, naredila vse, kar si čutila, da je potrebno narediti. In na koncu se ni izšlo.

In včasih izgubiš res veliko.
Če govorim zase, lahko v tem trenutku naštejem vsaj pet velikih projektov, ki so se začeli z enako vnemo in zagonom in s tistim notranjim občutkom; Ja, to je to.
Na koncu pa sem se znašla v razbitinah, s potolčenimi koleni in s sklonjeno glavo. Osramočena. Ponižana. Zasmehovana.

Navdih ti ne obljubi ničesar. Nobene garancije nimaš, da se bo to, kar se ti zdi genialna ideja, v resnici odvilo v smeri, ki ti bo zagotovila uspeh, zadovoljstvo ali celo slavo.

Ja, vsakič znova čutiš, da lahko narediš izjemne stvari. In vendar je toliko stvari, ki te na poti ovirajo in te vse prepogosto ustavijo, da sploh ne nadaljuješ več.

Ko te navdih povabi v ples, je vedno na tebi, ali mu boš rekla ja ali ne.

Žal nas pretekle slabe izkušnje, sram in strah pogosto ustavljajo, da bi resnično zaživele svoje najbolj kreativno življenje.

Vedno, ko si kreativna, greš v neznano in strah te skuša ustaviti, ravno zaradi tega, ker se podajaš v neznano.
Ko greš v neznano, te strah spomni na tista področja, kjer nisi dovolj dobra, kjer se tebi ali prijatejem v preteklosti ni izšlo, spomni te na na ovire, s katerimi se utegneš srečati na poti.
Vse z enim samim namenom, da bi te obvaroval pred neuspehom.
Ker je tako zelo boleče in pogosto se počutiš pogubno, če ti ne uspe.

Vendar je še bolj boleče, če se nikoli ne odzoveš povabilu s strani tvojega navdiha. Vedno, ko ta povabila odrineš na stran, ker nimaš časa, denarja ali drugih virov, ki so za kreativne podvige v tvojih očeh potrebni, izgubiš delček sebe.

Kreativnost je sila, ki te uporabi. V resnici nisi ti tista, ki usmerja in vodi kreativnost. Kreativni potencial je tisti, ki te zagrabi in te odpelje na plesišče, ter s teboj zapleše divji ples ustvarjanja. Kreativnost želi, da v njeni družbi uživaš, si radostna, zadovoljna, izpolnjena.
Kreativnost nima za namen, da v plesu z njo trpiš.

Skozi ples s kreativnostjo se porajaš na novo, odkrivaš dele sebe, ki jih drugače ne bi nikoli odkrila. In če zavrneš ta kreativni ples te to vedno stane. Posledice čutiš v frustraciji, raztresenosti in jezi, ki vedno razkriva, da svoje globoke potrebe ne slišiš in jo ignoriraš.

Kretivnost se želi izraziti skozi tebe in pomembno je, da znaš ta del spoštovati.

Kreativnost od tebe terja, da se sprostiš vanjo in se odpreš tej sili, da vstopi v tvoje življenje, da jo sprejmeš točno tam kjer si, točno takšno, kot je, brez pričakovanj in brez potrebe, da bi jo spreminjala.
Da ji dopustiš, da steče skozi tebe in te nahrani, da te neguje.
In da se skozi tebe izrazi v svet.

Na tebi je, da si voljna in da plešeš z njo ves čas.
Tudi takrat, ko v tebi naleti na ovire.
Tudi takrat, ko se vse prehitro dogaja, ko je neudobno in se potapljaš v globine neznanega.
Tudi takrat, ko je strašljivo, ker plavaš v neznanih vodah.

Želi, da ostajaš odprta, sprejemljiva in da ji pustiš, da te neguje.
Neguje na načine, ki ti niso znani.
Da se ne ustrašiš, ko stvari postanejo res intenzivne.
Da ostajaš v plesu.

Kreativnost te vedno vodi v to, da se skozi tebe izrazi – skozi aktivnost, skozi umetnost, skozi medij, ki ga poznaš in ga mojstriš.

Umetnost je najbolj vsesplošno sprejeti kanal za kreativnost, da se izrazi. Risanje, slikanje, pisanje, petje, fotografiranje so aktivnosti, ki te ugrabijo in v katerih izgubiš občutek za čas. Zate je to morda kuhanje, ples, joga, nizanje perlic ali kakšna druga kreativna zgodba. Lahko je to urejanje doma, dekoracija, aranžiranje cvetja, oblikovanje teksta, kiparjenje.

Domišljija res nima meja in lepota kreativnosti je ravno v njeni raznolikosti in v tem, da ni poanta v tem kaj počneš, temveč v tem kako se počutiš, ko to počneš.

Dejstvo je, da je življenje kratko. In da si tukaj, da plešeš ta ples s kreativnostjo.

Ko pride naokrog je nikar ne zavrni.
Odpri se njeni radoživosti in želji po raziskovanju tvoje notranje pokrajine, tvojih meja, tvojih omejitev.

Kreativnost te bo vedno znova izzvala. Vedno znova bo s prstom pokazala na tiste delčke v tebi, ki se upirajo. Vedno znova in vsak dan znova te bo opomnila na to, kje so tvoji neraziskani kotički in kako lahko svoj brezmejni kreativni potencial uporabiš v akciji.

Si za ples razkrivanja?
Vabim te v 28 dnevno popotovanje vase, ki sem ga oblikovala s to željo, da začutiš, da je varno, da se podaš na ta ples s svojo kreativnostjo in v njem maksimalno uživaš.
Zato obuj svoje plesne čevlje in pridi na plesišče v skupinskem druženju Prebudi svoj Kreativni potencial. Več najdeš tukaj>>>

Zdaj je čas, da ujameš ta kreativni val, ki se dviga, da zadeskaš na teh valovih, ki te bodo ponesli v drugo polovico leta, vse tja do konca leta.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

holding

Kako sem izgubila sebe na poti reševanja svojega odnosa…

»Kako mi je lahko to naredil?« je bila zgrožena, ko sva se prvič srečali. Eva se je zlomila, ko je ugotovila, da je njen mož, s katerim sta bila poročena 13 let, živel skrivno dvojno življenje. Hodil je v strip klube, na erotične masaže v salone in užival v nočnih pogovorih z ženskami na internetu.

»Povej mi, kaj za vraga, je narobe z menoj? In zakaj se mu zdi čisto normalno, da ženska plača drugi ženski, da poskrbi za njenega moškega, ko gre na poslovno pot? Kaj je narobe z menoj, da se mi to ne zdi normalno, da to obsojam in je zame nesprejemljivo? Bog, moški so taki idioti.«

Jokala je. In jaz sem samo sedela z njo.
Nisem vedela, kaj naj ji rečem.

Vedela sem, kako se je počutila. Globoko sem čutila z njo.
Čutila sem njeno žalost, ponižanost, nevrednost, bolečino in strah.
Vse to sem zelo intimno poznala.

In ob tem sem vedela tudi, da ni šanse, da ji dopovem, da bi morala biti prijazna s svojim moškim. Bila je besna, jezna, žalostna in ranjena. Bila je divji koktajl čustev. In rekla je, da bi ga najraje kar na mestu ubila. Daleč najboljša rešitev se ji je zdela, da ga zapusti.

In to bi naredila takoj, če ne bi z njim imela 3 letnega sina. Vedela sem, da ne bo lahko, karkoli bo izbrala, da naredi. Poznala sem kar nekaj takih Ev, ki so razmišljale o ločitvi, ko so se znašle v krizi v svojem partnerskem odnosu. Bila je frustrirana in jezna. Počutila se je izgubljena in osamljena. Imela je dovolj.

Spomnila me je na to, kako sem se jaz na začetku lotila reševanja svojega odnosa in kako ni delovalo. Dobila sem trdo lekcijo prebujenja.

Ko sem se odločila, da ostanem, ne zaradi njega, ampak zaradi sebe in sem si dala eno leto, da pozdravim svoje ranjenosti (zgodbo sem delila v drugem zapisu na mojem blogu), in sem se zavezala prijaznosti, nečesa nisem vedela.

Obstajata dva načina, kako se lahko lotiš reševanja odnosa;
Lahko se prilagodiš in sklepaš kompromise, kar te zelo hitro odpelje v izgubo stika s seboj ali pa se tega lotiš na pristen način, kar terja radikalno iskrenost s seboj in do sebe.

Sama sem se tega lotila na prvi način in se podala po poti ustrezanja in prilagajanja, kar sem kasneje prepoznala kot arhetip prostitutke. Preveč me je bilo strah, da bom izgubila svojega dragega, da bi postavila jasne meje. Na smrt me je bilo strah tega, da bom, če bom oporekala, če bom povedala, kaj je zame nesprejemljivo, zamenjana. Moja bolečina tega dejstva, da sem zamenljiva, je v meni prebudila zavedanje, da v resnici sama ne vidim svoje vrednosti kot ženska.

Sram me je bilo, da sem navzven dajala vtis, kot da je vse ok, v resnici pa nisem vedela pri čem sem. Sram me je bilo, da se vse skupaj dogaja meni, da sebe ne cenim in da ne verjamem niti vanj, niti vase.

Takrat nisem vedela, kako sem razprodala svojo integriteto in kako sem se pogajala za drobtinice, ker sem bila v preživitvenemu razpoloženju. Na nezavedni ravni sem prodajala sebe in poskušala nadzirati situacijo skozi ugajanje. Razprodala sem svojo moč. Danes vem, da je prostitucija povezana z razprodajo talentov, idej in izražanja sebe, kaj je precej bolj razširjeno, kot tisto, kar je družbeno gledano prepoznano kot prostitucija.

Temeljno učenje notranje prostitutke, ki je eden od 4 preživitvenih arhetipov je potreba po porajanju samozavestne ženske, ki ceni sebe in vidi svojo dragocenost. In to je bila moja trdo priborjena lekcija leta 2009.

Vendar s tem mojega prebujenja še ni bilo konec. Kako sem se prebudila iz svoje iluzije?
Samo dva meseca po prvem sunku, ki je zamajal moj svet do temeljev, je sledil drugi. Imela sem občutek, kot bi me nekdo prijel za gležnje, me obrnil na glavo in začel stresati. Močno stresati. In s tem se je moj svet podrl vse do temeljev.

Zanosila sem in splavila. Zadelo me je, Pravzaprav me je podrlo na tla.
Počutila sem se kot totalna zguba. Ponovno sem zasrala na celi črti.
Na nek način sem izgubila moža in čez dva meseca sem bila soočena s še eno izgubo.

Vse skupaj pa me je še bolj podrlo in zatolklo vse tja do nafte, ko sem čez nekaj mesecev spoznala, da je bila moja nosečnost eden od poskusov, na nezavedni ravni, da bi rešila odnos in obdržala moža.

Še vedno me zaboli, ko se spomnim, kakšna razvalina sem bila v začetku leta 2010, ko se je vse skupaj dogajalo. In kako težko mi je bilo, ker tega nisem imela s kom deliti. Preveč je bilo surovo, preveč je bolelo in preveč sem bila ranljiva, krhka, da bi zmogla komurkoli razlagati čez kaj grem.

Izgubila sem sebe.

To je bilo leto, ko sem izgubljala na vseh področjih in najbolj ne je bolelo to, da nisem več vedela kdo sem in kaj bi sploh rada v življenju.

Zaposlila sem samo sebe, v upanju, da bom ubežala bolečini, ki me je razžirala od znotraj. Poskušala sem delati, vendar ni bilo nikogar, s komer bi lahko delala. Tako se je začel moj boj za preživetje na finančnem nivoju. Če ne delaš in nič ne prihaja k tebi, obveznosti pa ostajajo, te sčasoma stvari potegnejo pod vodo. Komaj sem ostajala nad vodo in borila sem se za zrak.

Ob vsej tej noriji pa sem bila blagoslovljena z dvema krasnima puncama, ki sta rasli – prehitro. Če me danes vpraša, kaj najbolj obžalujem in še vedno se mi v očeh nabirajo solze, ko se spomnim na to, je to čas, ki je bežal mimo mene in vsi skupni trenutki, ki sem jih zamudila, ker sem bila tako potopljena v svojo bolečino.

Bojevala sem se s svojo preobrazbo in še vedno iskala potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu. Neuspešno. Podaljševala sem agonijo, trpljenje in bojevala vojno v svoji notranjosti. Leto 2010 je bilo resnično težko leto zame.

In veš, kako te ljudje tolažijo, da bo naslednje leto boljše. Ne, v resnici ni bilo. Ja, seveda sem naredila velike premike in vestno sem delala na sebi, vendar so me še vedno preganjali občutki nevrednosti, žalosti in tega, da sem zguba. Pa ne le, da sem zguba, da sem ponaredek. Nisem prepoznavala svojega originala.

Še vedno nisem mogla govoriti o tem, kar se mi je dogajalo, ker so ljudje okoli mene pričakovali pozitivnost in pozitivizem.

Klinc z vsem skupaj. Šla sem iz super duhovne osebe v upornika tudi na tem področju. Dovolj sem imela pretvarjanja in hinavščine tako imenovanih duhovnih ljudi tam zunaj.

Vse to me je vodilo do dveh temeljnih spoznanj; prvič, da moraš, če želiš priti v stik s seboj upočasniti in se potopiti vase in drugič, da je potrebna radikalna iskrenost, najprej s seboj.

Preživljanje časa s seboj, negovanje sebe je pot nazaj k sebi.
In ko sem svojo zgodbo podelila z Evo, sem ji razkrila največje odkritje moje izkušnje v letu 2010 – namesto, da se več ukvarjaš s svojim moškim, se moraš naučiti, kako pozornost nameniti najprej sebi.

Jaz sem se zadovoljila z manj, kot sem si želela. Danes vem, da ne moreš poznati osebe na drugi strani in prepoznati, kakšen je njen učinek nate, če ne poznaš sebe.

Začutiti moraš sebe in spoznati sebe.
Spomniti se moraš, kdo si v resnici.
Prepoznati, kako dragocena si.

In to ni niti lahko, niti prijetno. Lahko je neusmiljeno, težko in osamljeno, vendar se na to pot enostavno moraš podati. Moraš spoznati sebe. Vse dele sebe. Še posebej tiste, ki jih ne maraš in jih nočeš spoznati.

Začeti moraš s Seboj.

In tukaj sva začeli z Evo, z njo. Ne verjamem v terapijo. Vem, da se je potrebno potopiti vase in spoznati sebe. Naučiti se moraš negovati sebe.

Na svoji poti sem spoznala, da več časa, ko si sama s seboj, bolj udobno ti je v lastni koži, ker se resnično spoznavaš. In to spoznavanje te opremi s potrpežljivostjo, da sprejemaš sebe vedno znova, dnevno.

Ugotovila sem, da so tisti drobni trenutki, ki jih preživiš sama, brez telefona, tablice, računalnika, televizije ali radija, tisti, ki ti omogočijo, da se resnično uglasiš s svojo Žensko Dušo.
Začela sem delati notranje preglede; Kaj čutim v telesu? Kako se počutim? Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko danes naredim zase?

Vse to me je vodilo do temeljnih učenj, ki jih danes delim z ženskami; Ko je ženska srečna, so vsi srečni. Sreča je notranje delo. Je notranji proces, ki ne potrebuje zunanje potrditve. Vse se začne s teboj. Ti moraš postati ta ženska, za katero si se rodila, da si.

Si voljna narediti dve preprosti stvari vsak dan, da bi negovala svojo Žensko Dušo?

Pridruži se mi v izzivu da deliš ljubezen. Več najdeš v FB skupini, ki sem jo oblikovala, da v njej podelimo svoje izkušnje. Uradni jezik v skupini je angleški. SHARE the LOVE for 3 months doing 3 nice things a day for your man :)  Najdeš jo >>> tukaj <<< 

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

alkimija

Kako sem rešila svoj partnerski odnos in kako lahko moja spoznanja uporabiš v svojem…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, tistega grozljivega občutka, ko sem se sredi noči zbudila, ker sta se kregala. Bila sem prepričana, da sem vzrok jaz. Strah me je bilo, da se bosta ločila. Zaradi mene.

Takrat sem se odločila dve stvari;
Prvič, pridna bom, da ne bosta imela razloga za ločitev.
In drugič, nikoli se ne bom kregala.

Obe zaprisegi sem vestno izpolnjevala. Bila sem pridna do te mere, da sem popolnoma zapustila resnično, avtentično sebe. In z mojim dragim se nisva kregala. On bi sicer povedal drugačno zgodbo, vendar v mojih očeh ni bilo kreganja, kot sem ga poznala iz svojega otroštva.

Kljub številnim kompromisom, ki sva jih (to danes vem, takrat pa sem bila bolj zaverovana sama vase) sklepala, pa sem bila po 15 letih v odnosu na tem, da odidem.
Nisva se kregala, vendar sva živela življenje drug mimo drugega.

Nihče te v resnici ne pripravi na to, kaj se zgodi, ko dobiš otroka. In potem še enega.

Ženska, ki jo je moški poznal in v katero se je zaljubil naenkrat izgine. Ženska stopi v svojo vlogo mame, ki je nujno potrebna za preživetje otroka. Vendar kmalu ne najde več poti ven iz te vloge, v katero je vstopila.

Vse drobne stvari, ki so jo prej osrečevale, od nenačrtovanih izletov na morje do stiskanja pod odejo v nedeljo zjutraj, počasi popolnoma izginejo. Izčrpana od dneva z otrokom, v družbi plišastih igrač, plenic in ostalih radosti starševstva od svojega dragega pričakuješ pozornost, naklonjenost, objem, dotik, nekaj.

Dnevi bežijo, minevajo tedni in meseci, ko čakaš. Čakaš, da te bo opazil, te pobožal, da bo v tebi prebudil tisto strastno, sočno žensko, ki je še vedno v tebi. Vedno bolj si užaljena in prizadeta, ker te ne opazi. In tako prideš do trenutka, ko se smiliš sama sebi in se sprašuješ ali ima vse skupaj sploh še smisel?

Tako postaneta kot sostanovalca, ki si delita vse, tudi posteljo. Manjka pa tista strast, tisti žar, sočnost, tista radost, ko ti zaigra srce, ko tvoj dragi pride domov iz službe.
Grozljiv je občutek, ko prideš do točke, ko raje vidiš, da ga ni, da je na poslovni poti, da dela.

Seveda ne vidiš, da on potrebuje iste stvari kot ti, da ga pobožaš, pohvališ, mu poveš, da spoštuješ to, kar naredi zate, da skrbi za družino, služi denar, poskrbi za avto, opravila v domu. Preveč si zaverovana v svoj svet, da bi opazila njegovega.

Neko jutro 2008 sem se zbudila v postelji z mojim dragim in dojela, da mu verjetno ni ravno žur biti v postelji še z enim moškim. To je bil moj klic k prebujenju.
Vedela sem, da je ženstvena ženska tista, ki navdihne moškega, da zanjo naredi vse.
Vendar tega nisem znala dati v prakso.
In bila sem jezna. Jezna nase in na cel svet.
Nisem vedela, kako biti ženstvena. Bila pa sem vedno bolj nezadovoljna, zafrustrirana, sitna in kritična.

Mislila sem, da bi on moral nekaj narediti, da bi bilo drugače.
Čakala sem ga, da me reši.
Čez devet mesecev sem v 2009 zadela dno.

Bila sem na tem, da izgubim vse, ne le moža. Po nekaj urah jokanja v svoji mali kopalnici sem dojela, da njega ne morem spremeniti. Dojela sem, da sem vse, kar se je dogajalo pomagala soustvariti. In da je edina oseba, ki jo lahko spremenim Taja, jaz.

Tisto noč sta se zgodili dve stvari: prvič sem noč prespala na kavču v dnevni sobi in prvič sem sama s seboj sklenila dogovor, da namesto, da pobegnem, kar sem počela vedno do takrat (ko sem bila soočena z bolečino, sem bolečo situacijo zapustila), ostanem. Ne zaradi njega, zaradi sebe.
Dala sem si eno leto. Eno leto, da pozdravim sebe in to, kar je ranilo mene. Če bom po enem letu še vedno hotela oditi, sem si dala dovoljenje, da to naredim.

Živela sva v isti hiši, v resnici pa sva bila kilometre vsaksebi.
Izginili so toplina, nežnost, podpora, zaupanje in medsebojno občudovanje.
Vedela sem, česa ni bilo, vendar nisem vedela, kako izgraditi most čez brezno, ki sva ga ustvarila.

Potem sem dojela, da s svojo kritičnostjo in neprijaznostjo samo uničujem vse, kar sem si želela. Kot slon v trgovini s porcelanom sem poteptala vsako bilko, ki je uspela prilesti iz kamnite zemlje najinega odnosa.

Do jutra, ko sem dobila uvid, kako lahko stvari premaknem – Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko naredim najprej zase in nato zanj?

Začela sem s prijaznostjo.
Zahvalila sem se za vsako stvar, ki jo je naredil.
Zahvalila sem se, ko je nesel ven smeti. Ko je peljal otroke v šolo. Ko je pokosil travo. Zamenjal žarnico.

Ne ni bilo lahko.
Včasih sem se počutila tako plehko, da bi se kar poslala v tri krasne. Bila sem jezna sama nase in se včasih s stisnjenimi zobmi prisilila v prijaznost. Ne zaradi njega, zaradi sebe.

Ko si nadaneš oklepe, izgradiš zidove, da te ljudje ne bi prizadeli, se oddaljiš ne le od njih, v resnici izgubiš stik s seboj. Ko nisi v stiku s seboj, si sama sebi največji sovražnik. Nisem se zavedala, kako kritična, neizprosna in grda sem bila v resnici sama s seboj.

Zavezala sem se prijaznosti. In vztrajala.

Ni bilo prijetno. Ni bilo udobno. Šla sem iz svoje cone udobja. Vendar sem vedno bolj čutila, kako se je začel tajati led oklepa, ki sem ga nosila že desetletja.

V mesecih, ki so sledili se je začelo postopno ogrevanje prej zaledenelega ozračja med nama.
S tem, ko sem vztrajala, je moj dragi po treh mesecih dojel, da moja prijaznost ni le muha enodnevnica, da se nekaj resnično spreminja in se je odzval. Bila sem vztrajna in zelo potrpežljiva (kar je zelo netipično za moj karakter).

V naslednjih mesecih sva si počasi, mic po mic, začela bolj zaupati, se pogovarjati, skupaj preživljati čas, se smejati in hoditi na zmenke.
Ne nisva rešila vseh svojih težav, počasi sva se učila, kako se o različnosti med nama pogovarjati.
Ogromno sva naredila, da sva ostala skupaj in se imava danes, po 23 letih, bolje kot kdajkoli.

Vsak odnos je težak, kot je vse ostalo, kar ti je drago in pomembno. In tako kot drugje, tudi v odnosu ni bližnjic.

V letih, ki so sledila, sem se naučila, da je odnos tempelj, v katerem spoznavaš sebe, se srečuješ z ranjenimi in zatrtimi deli v sebi in zdraviš sebe.

Vedno več sem vedela o razliki med moško in žensko naravo in o tem sem se vedno več pogovarjala s svojim dragim.
Naučila sem se sprejemanja odgovornosti za svoje življenje, za svoje sranje ali ka-ka, kot ga ljubkovalno imenuje moj mentor Tom Kenyon.

Naučila sem se dragocene lekcije, ki ji nikoli ne poteče rok uporabnosti – prijaznost je tek na dolge proge, je maraton in ne šprint.

Vsi se znamo zaljubiti, izpolnjujoče partnerstvo pa je umetnost, ki se je moraš naučiti.
Romantična zaljubljenost temelji na zaslepljenosti, da je oseba na drugi strani tista, ki te bo rešila in na želji, kaj bo oseba na drugi strani naredila zate. Resnična ljubezen pa od tebe terja, da si ta oseba, ki ljubi vse dele sebe, v sebi.

Ti moraš biti najprej prijazna z vsemi deli sebe, če želiš to izkušati v zunanjem svetu.
Ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.

In ne, ne pravim, da bi morali rešiti vsak odnos. Vendar zase vem, da sem brezmejno hvaležna, da sem vztrajala.

3 pomembna spoznanja, ki so vzniknila iz te izkušnje:

1. Obrni mizo; Seveda ima vsak svoje napake, vendar je na koncu ključno to, kako se ti soočiš s tem, kar prepoznavaš na svoji strani. Vsako situacijo, ne glede na njeno težo soustvarjata oba, ki sta v odnosu. Vsak je dodal svoj del v mozaik, ki ga ustvarjata skupaj. Pogosto vidiš, kaj bi morala rešiti ali spremeniti oseba na drugi strani, na vidiš pa, kaj k mizi prinašaš ti. Obrni mizo in poglej nase – kaj je tvoje v tej situaciji?

2. Kaj lahko naredim zate?
Ja, vem. On bi moral poskrbeti zate. Vendar ti zagotavljam, da je ena najhitrejših poti k obnovi odnosa, če zmoreš osebo na drugi strani iskreno vprašati, kaj lahko danes naredim zate in to narediš. Prijaznost je tek na dolge proge, se spomniš.

3. Vztrajaj! Ena od presunljivih resnic, ki jo je moj dragi podelil z menoj, je bilo to, da je moški priča toliko eksperimentiranja na strani ženske, da ne ve, kaj so zgolj poskusi, ki se ne bodo obdržali in kaj je resnično spremenila pri sebi. Zato počaka, dokler ni temu priča vsaj 3 mesece, preden ti bo dal potrditev. Zato je pomembno, da vztrajaš. In zato je tako ključnega pomena, da poznaš razliko med moško in žensko naravo, da si lahko sprejemljiva in sočutna do njega.

Kako rešiš svoj odnos, korak po korak, delim v spletnem druženju Alkimija Ljubezni, ki je vzniknila iz moje osebne izkušnje. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, da v odnosu obnovi sočnost, strast in žar, tako, da se sprosti v svojo ženstvenost, ker verjamem, da ženstvena ženska iz svojega moškega izvabi najboljše.

wc2dance

Tukaj si, da plešeš….

Res je, na ta planet smo prišli plesat.

In področje, kjer nam ples povzroča največ težav, je ples v paru. Dva sta potrebna za Tango, je res!?
Dinamika v odnosu je kot ples v paru.

Del plesa v paru je taljenje ledu, ki smo ga ustvarili skozi stres v svojem energijskem polju. Ko moški in ženska prideta skupaj v plesu, je naloga moškega, da stali njen led. In vloga plesalke je, da dopusti, da se led stali. Ples je način, kako se taljenje zgodi.

Če želita plesati res blizu drug z drugim, bo eden moral voditi in drugi slediti. V nasprotnem primeru se bosta prerivala po plesišču, se prepirala kdo je tisti, ki naj bi vodil ali pa stala kot dve lončnici v pričakovanju, da bo vodila oseba na drugi strani.

Dejstvo je, da imamo vsi v sebi del, ki vodi in del, ki sledi, del, ki daje in tistega, ki sprejema.

Energija za delom, ki daje je povezana z razmišljanjem, delovanjem, odločanjem, planiranjem in vodenjem.

Energija za delom, ki sprejema, je čutenje, izražanje, intuicija, da si to, kar si in sledenje.

In tukaj si, da plešeš.

Ženska se mora naučiti, da se odpre, da sprejme in si dopusti, da je negovana. Šele, ko v sebi čuti polnost, lahko to, kdo je, deli z ljudmi in s svetom.

Ne moreš podeliti sebe iz notranje praznine. Takrat vzameš sebi ali drugim, da daješ. Vendar te to izčrpava.

Ženska se mora naučiti upravljati s svojo energijo, se napolniti, dnevno, ne zgolj občasno, da bi sebe lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Alkimija ljubezni je moj način taljenja ledu, da bi se odprla še bolj, sprejela še več, da bi te to lahko negovalo, da bi resnično lahko podelila svojo esenco, to kdo ti si, s svetom.

Alkimija Ljubezni je spletni seminar, ki pomaga srčni ženski v odnosu, da obnovi sočnost, strast, tisti sijaj, žar, s tem, da stopi v svojo ženstvenost, pozdravi sebe, tako, da se potopi v svoje globine in zčuti kdo je, da bi to lahko podelila s svojim moškim. Ker verjamem, da ženstvena ženska iz svojega moškega izvabi najboljše.

Začnemo 26.5.2017, več najdeš na spletni povezavi tukaj >>> http://divine.si/divinefemme/alkimija.html

Zapleši z menoj ★  * ★   *   ★ ★   *       *    ★*  *  ★

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

predaja

Karkoli v tvojem življenju manjka, je tisto, česar ne deliš z ljudmi in s svetom.

Vse je že v tebi
Vse v življenju prihaja iz tebe.
Vse se poraja skozi tebe.
Ti si vir tvoje kreacije.

Ne more biti drugače.
Sama sebi si največja ovira v življenju.

Moja pot do razumevanja, čutenja in utelešanja te resnice je bila doooolga.
Dolgo časa sem iskala tam zunaj.
Verjela sem, da me bo rešil nekdo drug.
Še danes se živo spomnim, kako sem vsa pretresena klicala svojo prijateljico, bilo je 1996 ali 1997. ko sem bila še mlada in naivna, ker sem dojela, da ne bo nihče prišel po nas. To so bili časi, ko se je govorilo o Aštar komandi in vnebovzetju. Jaz sem res mislila, da nas bo nekdo evakuiral iz planeta.

Ko danes gledam nazaj, ne morem verjeti v kaj so me prepričali, v kaj sem verjela.

Če bi danes lahko dala nasvet Taji pri 20-tih bi ji rekla: “Chill out, Baby, Life is tough, but it always turns out better than you thought it will. Just believe in yourself. And never stop smiling.”

Zadnji teden sem ta nasvet krvavo potrebovala tudi pri svojih 40+.
Ko ti vse dela se sploh ne zavedaš, kako tekoče pluješ.
Ko pa ti miš na računalniku zmrzuje vsakih 10 sekund in potem čakaš naslednjih 20, da se odmrzne, je kot bi živčke dala na huuuudo preizkušnjo.

Po sedmih dneh sem pihala, globoko dihala, dokler nisem začela z miško divje udarjati po mizi in je ven prišel čisti kolerik, ki bi ne le miš, ampak tudi računalnik zagnal čez okno. Pravzaprav raje v steno, da bi bilo več škode. Da bi se razletel na tisoče koščkov (toliko o miroljubnosti, kajti vsake toliko me opomnijo, da se v vsakem skriva uničevalec in tukaj nisem nobena izjema).
Na robu joka sem izjavila, da grem na sprehod, ker nisem mogla poslati maila. Nisem mogla več…

In potem sem naredila najbolj modro stvar, ki jo v stanju hudega stresa lahko narediš.
Šla sem preverit kaj se dogaja na nebu, ker je bilo dogajanje na Zemlji peklensko.

Ja in izvedela sem, da se je odprlo okno v mlaj v Dvojčkih, ki bo spet super intenziven. Kot da ni že zadnjih 6 mesecev kot bi bila na vrtiljaku, ki pospešuje. Tokratni mlaj je za razliko od drugih, ki so namenjeni postavljanju novih idej, bolj uglašen na notranjo dobrobit in čiščenje vsega, kar ti stoji na poti, da bi se to, kar si postavila na začetku leta kot svojo namero, udejanjilo.

Najbolj od vsega me fascinira, kako nas letošnje energije vodijo v to, da najdemo svoj glas in resnično podelimo svoje Darilo. In maj ter junij bosta zelo intenzivno podpirala naše uglaševanje na to, kdo v resnici smo.
Ker resnica je, da je vse že v tebi.

In na tebi je, da to najdeš, aktiviraš, da bi to lahko podelila z ljudmi in s svetom.

Zase vem, da sem uglašena z dejstvom, da lahko podeliš samo to, kar imaš, česar se zavedaš, kar vidiš. To, kar je zate nevidno, ne moreš podeliti. In če imaš občutek, da ti kaj manjka, je to zato, ker tega ne vidiš in tega ne deliš.

Huda znanost, ki pa jo vedno bolj čutim in utelešam, kar je vau, fenomenalen občutek.
Zakaj?
Ker sem vedno bolj prijazna sama s seboj.
Ker vedno bolj dojemam, da se stvari res ne zgodijo čez noč.
In pa, daje vse odvisno zgolj in samo od mene.

Zelo intenzivne energije, prisotne med zvezdami in planeti na nebu močno vplivajo na težnjo na Zemlji, da se vse preobrazi. Saj poznaš tisto, tako kot je zgoraj, je spodaj.
V ospredju je zdravljenje tistih stvari, tistih ran, ki smo jih zakopali globoko vase, da jih nihče ne bi našel. Preigravajo se naše otroške ranjenosti in deli v naši notranjosti kričijo po pozornosti.

S prijateljico sva v teh dneh ugotavljali, kako močno izvorni načrt tvoje Ženske Duše kliče po prepoznavanju in upoštevanju. Zdravljenje poteka na vseh nivojih in ne moreš se izogniti temu, kar je v tebi.

Včasih smo stvari lahko pometli pod preprogo, ampak če ti jo skrijejo, če ostaneš brez preproge stvari postanejo intenzivne in na trenutke preplavljujoče. Nikamo se ne moreš več skriti. Tako je, kot bi vse reflektorje usmerili vate, vse je vidno.

In v taki situaciji je najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš to, kar svetuje Lisa Nichols: »There’s nothing to prove, nothing to protect, nothing for me to hide, nothing to defend.«

Razkrij vse. Bodi transparentna.

Čaka nas torej intenziven konec tedna, ki ga izkoristi za zdravljenje skrbi, strahov, energijskih blokad, stresa, bolečin, skratka vseh ovir, ki jih imaš v sebi.
In še moj nasvet; ne poskušaj tega rezati, se ločevati od tega, to brisati, se s tem boriti, ker bo vse skupaj še bolj intenzivno. Prvi korak je, da se sprostiš in se odpreš. Sledi sprejemanje in to, da se odpreš za negovanje tega, kar je že v tebi.

Vsaka stvar v sebi skriva Dragulje, tisto zlato, ki ga moraš odkriti in je že v tebi.
Pri tem ti lahko pomagajo rituali in ritual ob mlaju v Dvojčkih je že na voljo >>> tukaj <<<.

Uživaj, počivaj, neguj sebe in prisluhni svojemu telesu. Kaj potrebuje, kaj čuti?
Svetujem prakso pregleda.

Kozmični objem.

Taja Albolena

odziv

LovEvolucija v partnerskih odnosih

Pred dnevi sem prebrala, da je ustvarjanje konflikta med moškim in žensko strateško dejanje, ki povzroča trpljenje tako na eni, kot na drugi strani.

Si predstavljaš družbo, v kateri moški in ženske živijo v medsebojnem spoštovanju, razumevanju in cenjenju drug drugega?
To je družba v kateri želim živeti.
Ker verjamem, da smo samo povezani lahko neustavljivi.
Povezani, skupaj lahko naredimo izjemne stvari.
Skupaj smo nepremagljivi.

Vse dokler smo ločeni in nastrojeni drug proti drugemu, bomo šibki in brez tiste moči preobrazbe, ki ima moč, da spremeni svet.

Verjamem, da bo takrat, ko se bosta moški in ženska povezala, nemogoče manipulirati z njima.
Verjamem, da je v medsebojni povezanosti moč.

V svojem opazovanju sodobne ženske vedno znova prihajam do zaključka, da smo dvignile meče v napačni smeri.
Napadanje in nastrojenost proti moškemu svetu nas ne vodi v smeri, v katero bi si želele iti.
Vse to se pogosto dogaja zaradi tega, ker ženske vse moške mečemo v isti koš in ne znamo prepoznati kateri so moški, ki niso vredni zaupanja, kot tudi tega, da so v manjšini in da srčni moški čakajo na nas.

Čas je, da ženske prepoznamo na eni strani svojo dragocenost in na drugi strani, da moški niso naši sovražniki. Moški čakajo na ženske, da odložimo svoje meče in nehamo z bojem.

Na ženski je, da se dvigne v svoji ženski moči, da prepozna svojo izjemnost in odgovornost zase. S tem se bodo stvari dramatično spremenile. To je evolucija, ki jo vsi čakamo.
Ti si ta Lovevolucija.

Da bi to lahko naredile sta potrebna dva ključna koraka.

1. Prvi je, da stopiš iz svoje vloge moškinje.
In to se precej bolj enostavno bere kot izvaja v praksi. Vse ženske imamo za seboj družbeno udomačevanje povezano s prevzemanjem moške vloge. Ženske smo z vseh strani bombardirane s sporočili, da moramo biti neodvisne in močne, enakovredne moškim.

Trend svobodne ženske, ki je uspešna poslovna ženska je močno oblikoval mojo identiteto in kljub najboljšim močem sem leta 2009 morala priznati, da kljub vsemu uspehu v zunanjem svetu nisem izpolnjena. Še več, bila sem frustrirana, čutila sem ločenost od življenja, ne le same sebe. V vseh letih, ki sem jih preživela v konfliktu s svojo izvorno naravo, se nisem mogla otresti občutka, da živim življenje nekoga drugega.

Žal si danes številne ženske prizadevajo biti to, kar nikoli ne bodo…. Moški.
Sodobna ženska se ne zaveda, kako jo je to, da je zapustila svojo ženstvenost pustilo šibko in brez moči. Ženska se je ločila od sebe in svoje ženske moči. S tem se je ločila od svoje magičnosti in sposobnosti kreacije.

Pogosto to naredimo že kot majhne deklice, ko opazujemo neenakost v ravnanju med dekleti in fanti. Morda si imela brata, ki so ga obravnavali popolnoma drugače kot tebe. Ali pa se ti je v šoli zgodila krivica, ko nisi zmagala, ali pa tvoje vloženo delo in trud nista bili spoštovani. Mogoče si imela izkušnjo, da biti ženska ni varno. Vsaka ženska ima svoj razlog, zakaj se je odločila, da se bo pomožačila.

Zame osebno je bil to edini način, da sem imela vsaj malček pozornosti, ki sem jo potrebovala.
To česar takrat nisem vedela je kakšno visoko ceno bom plačala za to.

Ženska, ki prevzame moško vlogo, zapre svoje mehko srce in si nadane oklep, da lahko preživi v tem trdem svetu, ki ga poganja moška usmerjenost in testosteron. Običajno se začne boriti s svojo čustvenostjo, enostavno noče čutiti, otopi, vendar v svoji notranjosti čuti globoko praznino, osamljenost in hrepenenje po nečem neznanem. Pred tem je ne zaščitijo niti visoki zidovi, ki jih pogosto postavi okoli sebe.

Ženska je hotela zmagati, vendar na dolgi rok vedno izgubi. Izgubi sebe.
V trenutni paradigmi delovanja v kateri živimo, praznujemo delovanje in ne biti. Trdost, moč, uspeh, ciljna usmerjenost, prevlada, doseganje so kvalitete, ki so zaželene in nagrajene. Ženske smo svoje izvorne kvalitete ženske duše zamenjale za moške kvalitete, ker so bolj spoštovane in bolje plačane. To ženski omogoči napredovanje v službi, vendar ji ne pomaga usvojiti izpolnjujočega in trajnega odnosa z moškim.

Leto 2009 in moja osebna kriza sta me vodili v to, da sem svoj oklep odložila in si končno dala dovoljenje in se sprostila v ženstvenost. Podala sem se v raziskovanje svojega senzualnega, erotičnega jaza, svoje čustvenosti in si končno dala dovoljenje da sem, kar sem, Ženska.
Podala sem se v globine svoje čustvene pokrajine in našla svetost mojega templja. Odprla sem svoje srce in dojela, da je razcvet tista smer, ki me vodi v vedno večje sprejemanje, negovanje in izžarevanje moje življenjske misije, tega kdo jaz sem v svet.

Vendar to ni bilo dovolj.
2. Drugi korak na moji poti je bil, da sem morala odložiti svoj meč kastracije in sovražne nastrojenosti do moškega. Naučiti sem se morala, kako vzljubiti in spoštovati moškega. Najprej v svoji notranjosti.

Pojma nisem imela, kako globoko zakoreninjeno je sovraštvo do moških v moji genetski liniji. Zdravljenje se je dogajalo po generacijah mojih prednic, ki so imele z moškimi izkušnje zatiranja in nasilja.
Razkrivalo se mi je, kako zaslepljena sem bila in kako dolgo sem živela v svetu laži. In ne glede na to, da mi je moj dragi poskušal odpreti oči, ga nisem poslušala. Raje sem vihtela svoj meč, kar je s časom povzročilo to, da se je odmaknil od mene in svetlobo, ki jo moški potrebuje, poiskal drugje.

Če si kot jaz in velika večina žensk, ki pridejo do mene, potem se ne zavedaš misli, ki jih misliš, besed, ki jih govoriš in načina, s katerim moške odrivaš stran od sebe in jih ne da bi zavedala raniš.

Dojela sem, da je ženstvena ženska tista, ki iz svojega moškega izvabi njegovo možatost.

Danes vem, zakaj je še vedno tako malo žensk, ki si drznejo na to popotovanje vase. Ker je sila neudobno in pogosto boleče. Na poti je veliko nelepega in soočanje s svojim obnašanjem je bilo zame osebno zelo boleče. Ko sem začela odkrivati, kako sem poškodovala svojega moškega in moške v svoji okolici sem najprej dva dni jokala kot dež. Vsakič, ko sem se spomnila na to, kaj sem naredila, sem bila v solzah. Globoke rane sem morala zaceliti v sebi.
In tega nihče ne more narediti namesto tebe.
To je nekaj, s čimer se moraš soočiti.

Predolgo že sodimo druge, predvsem moške, za vse sranje, trpljenje in bolečine v svojih življenjih.

Draga Ženska, čas je da se osvobodiš in poletiš v prostranost lahkotnosti, mehkobe, nežnosti in ljubezni, po kateri hrepeni tvoja ženska duša. In edina oseba, ki ima ključ, ki odpira tvoja notranja vrata, si TI!

Da bi se odprle za spoštovanje, razumevanje moških je prvi korak, da poznaš razliko med srčnim moškim in nezrelim moškim, ki ni vreden zaupanja.

V nedeljo 21.5.2017 bo na voljo brezplačno predavanje, kjer bom podelila 3 karakteristike, ki ti bodo razkrile moškega, ki ni zaupanja vreden. Pogosto mi ženske povedo, da so že v začetku odnosa vedele, da se stvar ne bo obnesla, pa niso zaupale svoji intuiciji. S teboj bom podelila informacije, da nikoli več ne boš v dvomih. Svojo udeležbo potrdiš s prijavo na spletni povezavi >>> tukaj <<<

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

par7

Moški bo za žensko, ki jo ljubi, naredil veliko več, če bo z njene strani cenjen.

Poznaš tisti občutek, ko te nekdo pusti na cedilu?
Auč. Boleče.

Januarja sem objavila oglas za mojo vijolično masažno mizo in dogovorili sva se, da jo kupi. Mesec dni kasneje je bila miza še vedno zapakirana in pospravljena v mojem poslovnem prostoru. Prosila sem jo, da mi sporoči ali dogovor še drži, pa nisem dobila odgovora. Zame je dogovor, dogovor in še vedno sem verjela, da dogovorjeno drži. Vstopili smo v marec in miza je bila še vedno pri meni. Ko sem jo poskusila kontaktirati, je bil edini odziv sms, ko sem jo klicala, v katerem mi je sporočila, da ravno vozi. Minil je še en mesec brez odgovora.

Počutila sem se ignorirano. Izdano je boljša beseda. Vem, da se stvari vedno znova vračajo k moji otroški ranjenosti izdaje in zdaj, jo prepoznam. Ja, še vedno boli. Ja, še vedno čutim.

Pa je prišel maj in še vedno nisem dobila nobenega odgovora, kljub temu da sem prosila, da mi javi vsaj ali ja ali ne, ker sem končno dojela, da očitno dogovor ne velja. In ja, vem, življenje se dogaja, in smo samo ljudje.
Ko sem en dan svojemu dragemu razlagala, kako izdano sem se počutila zaradi celotne situacije, mi je rekel, da se ženske ne zavedamo, da se moški podobno počutijo takrat, ko ne povemo, kaj potrebujemo od njega.

Čukasto sem ga gledala in obsedela v tišini, v razmišljanju.
»Veš, ko ne poveš, kaj potrebuješ, pa jaz vem, da nekaj je na stvari, to je zame zahtevnost.
Vzameš mi pozornost in energijo namenjam tebi, ker te čakam, da poveš, kaj potrebuješ.
Če ti to ignoriraš, čutim, da ne ceniš mojega časa in moje energije.
Počutim se necenjenega.«

Tuhtala sem. Točno tako sem se počutila v tej situaciji, necenjeno.

Cenjenje je v odnosu pogosto težava. Če ne ceniš sebe, težko izkažeš cenjenje osebi na drugi strani. In tisti aspekt, ki je v ženski povezan z energijo cenjenja je Hetaira, ljubimka, muza. Zase vem, da je bil to tisti del, ki mi je povzročal številne težave. Nisem vedela kaj pomeni, da cenim sebe in sem bila mnenja, da ne vidim lastne vrednosti. Potem mi je moški, moj mentor na področju financ, razložil, da ne gre za lastno vrednost, temveč za cenjenje sebe.

Dokler se osredotočaš na zunanji svet in iščeš potrditev v zunanjem svetu, stvari primerjaš in sodiš glede na vrednost nekoga ali nečesa. Vrednost je vedno povezana s sojenjem in s tem, da potrebuješ mero, s katero se lahko primerjaš. Razlike so subtilne, vendar je lastna vrednost povezana z iskanjem potrditve in identitete zunaj sebe. In s tem s prilagajanjem in ugajanjem. To mi je bilo zelo poznano.

Cenjenje sebe na drugi strani, pa je povezano z zavedanjem, da si dragocena, kot bitje in da si dovolj.
Brez potrebe po primerjanju, sojenju, ugajanju in prilagajanju komerkoli.

Darilo cenjenja osebe, ko osebo vidiš takšno kot je, brez potrebe po primerjanju s komerkoli, je v odnosu zlata vredno. Vendar lahko resnično ceniš druge šele takrat, ko najprej ugledaš in ceniš sebe.

Moški bo za žensko, ki jo ljubi, naredil veliko več, če bo z njene strani cenjen.

To me je v mojem pogovoru z mojim dragim zadelo kot strela z jasnega.

Ko je ženska srečna, je tudi moški srečen.
Ko ženska ni srečna, se moški počuti kot zguba.
V resnici bi bilo bolj korektno, če bi rekla, da se takrat, ko je ženska srečna, moški počuti uspešnega, takrat zmaga.

Moški odneha, ko njegov trud ne obrodi sadov.
Zakaj? Na začetku tega zapisa sem rekla, da v kolikor usmerja pozornost in energijo v nekaj, kar ne obrodi sadov in mu ne omogoči, da zmaga, da se počuti necenjenega.

To, da ceniš njegov trud, je za moškega zmaga.

Moj dragi je popravljal vrtna vrata in ko je končal, je prišel pome k računalniku, da sem mogla it pogledat, kaj je ustvaril. Ko sva se o tem pogovarjala čez čas, mi je povedal, da je zanj ključnega pomena, da je njegova vložena pozornost in energija oplemenitena s tem, ko pokažem, da cenim njegov vloženi trud. Ko sem se bunila, češ meni pa nihče ne pokaže, da ceni to, kar naredim, mi je zaprl usta s tem, ko mi je rekel, da nikoli ne povem, da to potrebujem.

In ko sem se razburjala, da bi bilo treba zamenjati žarnice, ki so že 14 dni mrtve, mi je rekel, da zaradi mojega pritoževanja v povezavi s tem ni motiviran, da bi to naredil, ker ve, da tudi, če zamenja žarnice to ne bo cenjeno. Zakaj bi se torej ukvarjal s tem!?

Vedno znova me osupne, kako ženske s pritoževanjem in kastracijo moškega nikamor ne pridemo. Zakaj bom s teboj delila v brezplačnem spletnem predavanju, ki bo na voljo v nedeljo zvečer, 21.5.2017. >>>Prijaviš se tukaj <<<

Ko moškega ponižaš in ne prepoznaš njegovega vloženega truda, se počuti nezadostnega, kot da ni dovolj moški. Obnaša se kot otrok in pozablja stvari, ki so ženski pomembne. Moški s tem, da »pozablja« stvari nezavedno odgovarja na pomanjkanje cenjenja s strani ženske.


V nadaljevanju najdeš osem načinov, kako lahko izraziš, da ga ceniš:

1) Prijaznost odpira vrata. Pozdravi ga z navdušenjem in se nasmehni, ko ga zagledaš. Izrazi hvaležnost, da ga vidiš. Pristnost je seveda pomembna, kajti moški ve kdaj nisi iskrena. Tudi o tem bom več delila na brezplačnem predavanju v nedeljo zvečer.

2) Izrazi svoje občudovanje na glas. To je še posebej pomembno pred drugimi. Moškemu pohvala veliko pomeni. Ena tistih stvari s katero moškega najbolj povoziš je, ko se pred drugimi pritožuješ nad njim. Običajno so moški takrat videti kot politi kužki. In na dolgi rok ti kritika ne bo pomagala ustvariti ljubečega odnosa. Prav tako ne bo prinesla oboževanja z njegove strani.

3) Povej mu, kaj ceniš pri njemu. Moški radi sliši v čem je dober. Stvar vedno lahko poveš na dva načina, kot potrditev njegove veličine ali zmanjšanje njegove veličine. Ni modro tekmovati s svojim moškim. Več o tekmovanju in kako na to gledajo moški bom podelila v nedeljo zvečer.

4) Zahvali se. Izrazi hvaležnost za njegovo potrpežljivost, pozornost, za njegov čas, ko te posluša. Hvaležnost iz moškega izvabi njegov najboljši del. Zahvali se za njegovo vlogo skrbnika, da poskrbi zate in za otroke. Velika večina sodobnih žensk to jemlje kot moško dolžnost. Vendar modra ženska tega ne jemlje za samo-po-sebi-umevno. Ko ceniš to, kar počne, mu to pomaga, da se obnovi in regenerira po svojem dolgem delovnem dnevu.

5) Bodi igriva. Iz njega izvabi njegovo radost in hudomušnost. Ko se v odnosu ustališ, pogosto pozabiš na zabavo. Igrivost pomlajuje.

6) Povej, kaj potrebuješ od njega brez pritoževanja. Ženske imamo običajno težave s tem, da povemo, kaj potrebujemo ali želimo od svojega moškega. Namesto tega se pritožujemo nad njim, zaradi česar se vedno znova počuti, da ni dovolj. Ne poskušaj ga pripraviti do tega, da naredi nekaj zate z vzbujanjem krivde, ker bo to naredil samo enkrat in nikoli več.

7) Izrazi svojo ljubezen. Ne s kartico. Povej mu. Iskrenost vedno seže do srca in več o tem, kako ključna je v življenju moškega iskrenost bom s teboj delila v zgodbi v nedeljo zvečer.

8) Poslušaj ga. Eno največjih razlik v odnosu naredi ženska sposobnost, da ustvari varen prostor, v katerem se moški lahko čustveno izrazi. Prisluhni njegovim ciljem, sanjam, frustracijam, brez prekinjanja, brez popravljanja. To je umetnost, ki jo delim z ženskami v drugem delu DivineFemme Akademije, kajti pogosto ženske sploh ne doživimo tega, da se moški odpre in podeli stvari z nami, ker ne znamo ustvariti prostora zanj.

Cenjenje moškega je ključnega pomena v odnosu s sinom, bratom, sodelavcem in ne zgolj in samo s partnerjem.
Več o tem, kako drugačni smo si in kaj moški potrebujejo od ženske delim v 14 tedenskem spletnem druženju Alkimija Ljubezni. Več informacij je na voljo >>> tukaj <<<

“Ko čutiš hvaležnost in je ne izraziš, je kot bi zavila darilo in ga ne bi podarila.” William A. Ward

In moja vijolična miza? Včeraj je dobila novo lastnico. Po tem, ko sem nehala čakati na prvo, se je skoraj čez noč odprla nova priložnost. Hvaležna do Lune in nazaj :)

Bodi SIjajno in SIjajna!
Taja Albolena

Taja iz srčne ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je, tako da s svojo svetlobo naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker verjamem, da ženstvena Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

H

Mladost hitro mine.

Maturantski ples.
Priznam, svojega se sploh ne spomnim.

Ko smo vsi ganjeni opazovali ples maturantov s starši, me je oče čez mizo vprašal, če se še spomnim, kako sva midva plesala na mojem maturantskem plesu. Nerodno mi je bilo priznati, da se ga ne.

Čas leti in so obdobja, ki jih zakopljemo tako globoko v svoji notranjosti, da kasneje ne najdemo več povezav do njih. Moje otroštvo in v veliki meri tudi najstništvo je eno takih obdobij. In zrelostni izpit mature me je zaznamoval za vedno. Po tem izpitu se svojega življenja spominjam zelo jasno.

Na maturantskem plesu generacije 2017 me je močno ganil, ob številnih drugih stvareh, tudi nagovor g. Ervina Hladnik Milharčiča, ki je maturante pospremil z besedami, da je matura tista, ki zaključi obdobje najstništva in odpira vrata v kratko, a sladko, obdobje mladosti. “Mladost hitro mine. In nikoli več ne boste tako pametni, kot ste sedaj.” je zaključil.

Mladost je čas raziskovanja, preizkušanja sebe. To je čas, ko vse, kar so tie naučili, kar si prevzela od skrbnikov in avtoritet v svojem življenju obrneš na glavo, pretreseš in iz vsega vzameš le tisto, kar ustreza tebi. Vsaj tako naj bi bilo.

V praksi se pokaže, da nas družba pogosto tako močno uklešči, da se njenih okov ne uspemo osvoboditi niti v mladosti, niti kasneje.

Mladost je čas, ko si že dovolj zrel za brezskrbno raziskovanje sveta in prevzemanje odgovornosti zase, hkrati pa še nimaš odgovornosti, ki jih prinese s seboj samostojno preživetje in ustvarjanje družine.

Po zaslugi znanosti v 20. st. je človekov razvoj v obdobju odraščanja najbolj raziskan in razčlenjen. Med klasičnimi razvojnimi avtorji je znan Erik H. Erikson (1902-1994), ki govori o časovnem zaporedju vstopanja in delovanja glavnih psihosocialnih sposobnosti v človekovem razvoju. Osnova je epigenetski razvoj človeka, od spočetja do rojstva, ko mora v določenem času začeti z delovanjem posamezni organ, sicer ostane razvojna motnja. V zasnovi so vsi organi v genetski osnovi prve celice.

Razvoj v maternici med nosečnostjo je prvo in temeljno življenjsko podobdobje. Erikson ugotavlja, da podobno kot vstopajo pred rojstvom v delovanje organi, vstopajo skozi vse življenje psihosocialne sposobnosti; v določenem času se mora vsaka od njih razviti do polnega delovanja. V kolikor se to ne zgodi, ostane človeku na tem področju bolestna globinska rana, ki se bo v prihodnosti ponovno pojavila.

Razvoj v prvi fazi odraščanja do zaključka mladosti je Erikson razdelil v šest stopenj:

1. v prvih 23 mesecih je otrokovo socialno okolje mati, razvija se vrlina upanja in prazaupanje, razvojna motnja tega obdobja je globinsko nezaupanje vase, v ljudi in svet. Ključno vprašanje je ali lahko zaupam svetu? Če mati poskrbi za otrokove osnovne potrebe in je dosledno vir topline, udobja, naklonjenosti, potem bo otrok zaupal svetu okoli sebe. V kolikor mati ali primarni skrbnik otroka ne ustvari varnega okolja in ne poskrbi za temeljne potrebe otroka po rutini, bo otrok razvil nezaupanje, kar lahko vodi v občutke frustracije, sumičavosti, zadržanosti in pomanjkanje samozaupanja. Ko otrok nezaupa, vidi svet kot nepredvidljivo, nezanesljivo in nevarno mesto.

2. v drugem in tretjem letu so njegovo socialno okolje starši, razvije se volja in z njo avtonomija (shodi, postane čist, se navaja na red), razvojna motnja tega obdobja je negotovost, dvom, sramežljivost, sovražnost ter zavračanje drugih, sveta in sebe. Ključno vprašanje tega obdobja je, ali lje v redu, če sem, kar sem? Potrpežljivost staršev in opogumljanje otroka pri njegovi samostojnosti v tem času pomagajo razviti avtonomijo otroka. Otrok pri teh letih začne raziskovati svet okoli sebe. Če starši otroka omejujejo, so restriktivni, bo otrok začel dvomiti vase in bo kazal odpor do novih izzivov. Če starši otroku naložijo preveč odgovornosti in od njega pričakujejo preveč samostojnosti, bo ravno tako dvomil vase in bo čutil sram, da ne ustreza.

3. v predšolskem obdobju, v četrtem in petem letu, je njegovo socialno okolje družina, razvije se vrlina namena in pobuda, razvojna motnja tega obdobja je temačna nesproščenost, ki se izraža v nerazumnih občutkih krivde brez razloga. Ključno vprašanje je ali je v redu, da se premikam in delujem? To je faza, ko otroci čutijo močan namen, da začeto tudi končajo. Krivda je novo čustvo, ki se pojavi. Lahko se počutijo krivo brez razloga ali ko začeto ne prinese želenega rezultata. Podpora in opogumljanje pri izbiri realističnih in primernih izbir sta ključnega pomena v tej fazi, da otrok razvije občutek za pobudo. Če ga starši ne podprejo v samostojnosti ali ga zavrnejo kot smešnega in nesposobnega, bo otrok čutil občutke krivde zaradi svojih potreb in želja.

4. v šolskem obdobju, od šestega do dvanajstega leta je socialno okolje šola, razvije se vrlina znanj, kompetentnosti in delavnost, razvojna motnja tega obdobja je zlovešči občutek manjvrednosti in nezmožnosti. Ključno vprašanje je ali mi lahko uspe v svetu tam zunaj? Otrok se mora soočiti z zahtevami učenja novih stvari ali tvega občutek manjvrednosti, nezmožnosti in neuspeha. Če jim ne omogočimo, da odkrivajo svoje talente v tem času, razvijejo pomanjkanje motivacije, nizko samopodobo in otopelost (pomanjkanje energije in motivacije).

5. v puberteti od trinajstega leto in mladostništvu do devetnajstega leta so socialno okolje vrstniki in svet vzornikov, razvije se vrlina zvestobe in identiteta, razvojna motnja tega obdobja je razpršena identiteta z nepovezanimi delčki samega sebe. Ključno vprašanje je kdo sem in kdo sem lahko? V tem času je pomembno, da mladostnik razvije občutek za svoje meje. Najti mora svojo identiteto v svojem delu, spolu, družbi, religiji, politiki. V tem obdobju pogosto družba ukalupi mladostnika s tem, da se podredi željam drugih in ne posluša sebe in je nezvest sebi.

6. v današnjem poznem mladostništvu
, ki je bilo pred nekaj desetletji že zgodnja odraslost 20. do 39. let je socialno okolje osebni, učni in delovni krog prijateljev, spolni partner, sodelavci in tekmeci v družbi, razvije se vrlina ljubezni, globoka povezanost intimnosti in solidarnost. Če človeku spodleti razvoj intimnosti in solidarnosti, se bolestno zapre vase in izolira, kar je zelo nevarna usmerjenost za srednja leta in starost. Ključno vprašanje je ali lahko ljubim? Šele, ko razviješ občutek za lastno identiteto, lahko sebe podeliš z drugimi. Izziv tega obdobja je ugajanje in prilagajanje drugim, zaradi strahu pred zavrnitvijo ali zapuščenostjo s strani partnerja. To pogosto vodi v izolacijo in zapiranje vase.

Ta krhka ptica z imenom Mladost pa ni le obdobje, v katerem jo najbolj uživamo in naj bi jo v polnosti živeli, je kvaliteta, ki je v tebi ne glede na starost. Tvoj dostop do nje in pozornost, ki jo nameniš mladosti pa določata v kolikšni meri je del tvojega življenja.

Izvorne kvalitete tvoje duše so del tvojega dušnega dogovora. Gre za vrline, ki naj bi jih utelesila za časa svojega življenja. Ravno zaradi izzivov skozi razvojne faze pa se le-te ne utelesijo, kar v tvoji notranjosti pušča občutek praznine, ki je nič ne more zapolniti.

Blizu mi je prispodoba, da je naše telo kot avto, ki ga je potrebno redno servisirati in tankati gorivo, da se lahko premika. Če želimo, da naš “avto” brezhibno dela, je potrebna kvalitetna hrana, pijača, zrak, pa tudi redno negovanje hormonskega sistema z oksitocinom. Oksitocin je kot olje, ki poskrbi za notranje izžarevanje, tisti notranji sijaj, žar, ki poskrbi za iskrice v očeh. In to pomembno sestavino, ki neguje in podmazuje tvoj notranji sistem, je potrebno redno dotakati. V nasprotnem primeru motor zariba, kar vodi v izgorelost in občutek izpraznjenosti.

Zato je ključnega pomena, da redno tankaš izvorne kvalitete tvoje ženske duše, da neguješ svoj ženski energijski sistem in se zavedaš kaj čutiš v sebi. Pomembno je, da poskrbiš in utelesiš tri temeljne moči svoje ženstvenosti; intuitivno moč, čustveno moč in senzualno moč.

Kako?
Skozi doslednost in redno dnevno prakso.

Več delim v brezplačni eKnjigi Drzni si Biti ženstvena, ki je na voljo s prijavo >>> tukaj <<<

Bodi SIjajno in SIjajna!
Taja Albolena

Taja iz srčne ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je, tako da s svojo svetlobo naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker verjamem, da ženstvena Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

taja_4522

Z izpostavljenostjo “tvegam življenje”.

Vem, da nisem edina. Ne prva in ne zadnja, ki čuti podobno.
Zato sem se odločila, da na to temo podelim še malo več.

Dobila sem povratno informacijo s strani ženske, ki je gledala moj video (najdeš ga tukaj >>>) in je z menoj podelila, kako si ne upa podati na svojo samostojno poslovno pot, ker jo je tako zelo strah, da se bo morala izpostaviti.
Ker zanjo to, da se izpostavi, pomeni, da tvega svoje življenje.
Ganila me je.
Dotaknila se tistega dela v moji notranjosti, ki točne ve, za kaj gre.

To, da vsakič, ko se izpostaviš, tvegaš svoje življenje, namreč zelo, zelo intimno poznam.
In ne, to ni stvar zgolj introvertiranosti.

Vem, kako uničujoča je »dobronamerna« kritika, ki me je večkrat na moji poti ustavila in povzročila, da sem pobegnila vase, se potegnila nazaj, se pomanjšala in šla v hibernacijo.
Za tedne, mesece, leta.

In ko sem o tem govorila s prijateljicami, ki tega mehanizma nevidnosti v sebi nimajo tako zelo izraženega, so me gledale, kot bi bila malce čez les. Saj vendar ne more biti tako grozno.
Vendar je.

Ko gledam ženske, ki z veliko lahkoto govorijo o svojih težkih preizkušnjah javno, jih občudujem, ker je bilo to zame ena najtežjih stvari, ki sem jih naredila, da sem začela deliti sebe.
Golo. Brutalno iskreno.

Kajti tudi zame velja, da z izpostavljenostjo tvegam življenje. Vsakič.

In eden zadnjih velikih izzivov je brez dvoma odločitev, da se pridružim Moderni Marcareting Akademiji Lenje Faraguna (njeno spletna stran najdeš tukaj>>>). Za akademijo sem se odločila, ker se že leta poigravam z idejo, da grem na tuji trg. Vendar si tega nisem upala narediti. Zdaj vem, da je zadaj ta isti mehanizem nevidnosti. Vendar sem zdaj, s soustvarjanjem njene knjige The Naked Brand, zarolala to sneženo kepo in bomo videli, kam me bo odpeljala.

Razlika je v tem, da sem danes precej bolj na Ti z mojim notranjim otrokom, z mojim nevidnim otrokom, ki se je vedno znova skrival, ki me je vedno znova in me še vedno sili v to, da bi pobegnila, se skrila in šla v hibernacijo, zgolj zato, da bi preživela.

V hibernaciji sem namreč preživela svojo mladost. In velik del mojega odraslega življenja.
Enostavno si nisem upala iti za tem, kar sem čutila globoko v svoji notranjosti, da je moje, moje.

In k temu brez dvoma močno prispevajo starši, ki skozi udomačevanje v prvih 14 letih otrokovega življenja skozi vzorce vedenja zasadijo seme »nisem dovolj« v svojega otroka.

In težava je v tem, ker skozi odraščanje svojega zunanjega starša ponotranjimo in tako nadaljujemo z udomačevanjem kar same v sebi.

Tako imam v sebi na eni strani nevidnega otroka, ki čuti, da je nepomemben, neviden in ki vedno znova pobegne v fantazijski svet, ker je realnost tako zelo kruta. Vedno, ko nevidnega otroka ne vidijo in ga ne potrdijo, se počuti izdano. In tako se krepi sveta ranjenost izdaje, ki jo sama krepim s tem, ko ne vidim sebe.

Pogovarjala sem se s svojo hčerko, ki sem ji svojo ranjenost nevidnosti zelo uspešno predala naprej. Razlagala sem ji o tem, kako je 100% za perfekcioniste zgolj “normalno”. In kako je dobro opravljeno za perfekcioniste tam okoli 150%. Kar ima za posledico, da se določenih nalog raje sploh ne lotimo, saj obstaja nevarnost, da je ne bomo dovolj dobro opravili.
Ves čas je kimala.

Dejstvo je, da imamo perfekcionisti izjemno visoke standarde in merila.

Lastna pričakovanja, ki jih ne moremo izpolniti, nas vodijo v razočaranje in frustracijo. Nemoč ob celotni situaciji pa frustracijo zgolj povečuje. In v življenju perfekcionista ni prostora za napake. Napake so za perfekcionista izjemno stresne. Napaka je dokaz, da nisem dovolj.

Napaka predstavlja poraz. Predvidevanje, da lahko v neki dejavnosti naredim vrsto nepredvidljivih napak pa ima za posledico to, da se popolnoma ustavim, zaradi česar se izogibam novostim, kjer bi lahko šlo karkoli narobe. Zaradi tega se pogosto izogibam novostim kot je bilo npr. snemanje FB live videa, da ne bi naredila česa narobe in potem tega ne bi znala sama popraviti.

Pravijo, da perfekcionist živi v prepričanju, da se je vsaki napaki možno vnaprej izogniti.

To česar ne želi je, da bi ga karkoli presenetilo. Ne imeti kontrole nad odzivom ob izpostavljenosti je še dodatni dejavnik “tveganja življenja”. Poskuša se pripraviti na vse možne scenarije, da oceni, ali je dovolj močan, da se bo lahko ubranil, če bi slučajno šlo karkoli narobe. V kolikor oceni, da se napakam ne bo mogoče izogniti, se stvari raje ne loti.

Vsaka napaka namreč pomeni popoln poraz, kar v praksi pomeni vsesplošen poraz na celi črti, ne samo majhen poraz. In kot čistokrvna perfekcionistka lahko pritrdim temu, da pogosto zaradi ene napake doživljam svoje celotno življenje kot napako.

Priznati si lastno nepopolnost je eden največjih izzivov, s katerim te sooća tvoja perfekcionistka.
Izziv mame, ki je perfekcionistka, je v tem, da skriva občutke sama pred seboj. To kar čuti, je zanjo nevidno. In te občutke na drugi strani pogosto izražajo otroci, ki so preveč živahni, preveč glasni, preveč xyz.

Preigrava se polarnost nisem dovolj na eni strani in sem preveč na drugi.

Frustrirana mati je brez dvoma v sožitju z nevidnim otrokom, ki se trudi povzročati kar najmanj težav s svojo prisotnostjo. Trudi se biti neviden, majhen in neopažen.

Verjetno zdaj vidiš, kako pomembno je, da postaneš mama sama sebi in svojemu nevidnemu otroku. Da ti vidiš sama sebe, potolažiš sama sebe, si znaš podariti to, kar potrebuješ, si nameniš pozornost in ljubezen. Da ti prepoznaš, da si dovolj.

Pogosto se nam v življenju zgodi, da se neuspehi zvrstijo kot po tekočem traku z namenom, da se ustavimo in pogledamo s širše perspektive. Kajti neuspeh na enem področju lahko pomeni, da nam življenje pripravlja nekaj dosti boljšega na drugem področju in nas mora v trenutni smeri zaustaviti z močnim neuspehom.

Tipičen primer v zvezi s tem lahko vidimo v življenju svetovno znane pisateljice J.K. Rowling, avtorice knjig o Harryu Potterju. Sama o svojih napakah pravi naslednje:
“Napake olupijo tisto, kar je nebistveno. Bila sem osvobojena, ker so se vsi moji največji strahovi uresničili. In še vedno sem bila živa. In še vedno sem imela hčer, ki sem jo oboževala. In imela sem tudi star pisalni stroj in veliko idejo. In ta ideja je postala trden temelj, na katerem sem ponovno zgradila svoje življenje… Napake v preteklosti so me pripeljale do občutka notranje varnosti – tega občutka prej nisem mogla pridobiti skozi opravljanje izpitov. Napake so me naučile stvari, ki se jih ne bi mogla naučiti na noben drug način. Odkrila sem, da imam močno voljo in dosti več discipliniranosti, kot sem to o sebi prej mislila. Spoznala sem tudi, da imam prijatelje, katerih vrednost je večja od vrednosti rubinov… Spoznanje, da se iz neuspehov dvigneš modrejši in močnejši, pomeni, da si vedno na varnem in vedno preskrbljen v svoji sposobnosti preživetja. Nikoli zares ne spoznaš samega sebe ali moči svojih odnosov z drugimi, dokler oboje ni preizkušeno preko neuspehov.”

Ključ je nedvomno v tem, da spoznaš sebe, objameš sebe in izbereš v sebi, da se izraziš skozi zlati del tega aspekta, ki ima na eni strani Nevidnega otroka in na drugi strani za mamo Perfekcionistko.

Danes vem, da je ta mehanizem nevidnosti nekaj, kar mi je pomagalo preživeti.
Vendar vem tudi, da v življenju prideš do točke, ko te to, kar ti je prej služilo in ti je pomagalo, da si preživela, začne ovirati. Pomembno je, da te mehanizme spoznaš v sebi, jih objameš, da bi lahko zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da si. In to je tisto, kar počnemo v spletnem druženju Objemi Sebe. Več najdeš na povezavi tukaj >>>

Skozi svoje delo z ženskami v zadnjih 20 letih, sem prepoznala 5 izvornih načrtov Ženske Duše. Tvoj izvorni načrt Ženske Duše (DivineFemme Blueprint) je kot portal, skozi katerega vstopaš v svojo notranjost, da ponovno vstopiš v stik s svojo naravno esenco, se povežeš z žensko, za katero si se rodila, da si in zaživiš svoj polni potencial tvoje Ženske Duše. Razkriva tvoj jezik ljubezni, tvoj intuitivni jezik, tvoj erotični jezik, pa tudi tvoje boleče točke, da bi izkusila premike v svojem ljubezenskem ali poslovnem življenju.

In ta zlati del ženske, ki v senci skriva na eni strani nevidnost in na drugi perfekcionizem je Magična, čarobna Ženska, MagicalFemme. Več o njej in ostalih 4 izvornih načrtih si lahko prebereš v brezplačnem zapisu 5 izvornih načrtov Ženske Duše. Zagotoviš si ga s prijavo na spletni povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si