Preobrazba

momm

Darilo si Ti!

Gotovo si že slišala to, da si Darilo Ti, pa ti morda ni zazvenelo kot resnica.
Vendar vem zagotovo, da si Darilo.

Danes sem imela težak dan. Enega tistih, ko bi najraje ustavila planet in sestopila.
Vse je šlo po svoje, nič po planu.

In ko sem zvečer sedela ob njej, mi je rekla: “Veš, všeč mi je junakinja. Želela bi si, da bi bila junakinja. Vendar jaz nisem pogumna.”

Obsedeli sva v tišini. Objela sem jo in ji zašepetala: “Veš, pogum v angleščini je courage in koren stare latinske besede cor – je latinska beseda za srce (courage). Pogum je srčnost. Srčnost pomeni, da imaš srce, si v sočutenju, da čutiš z drugimi in poveš svoje mnenje tako, da izraziš svoje srce. Zame si srčna, ker si upaš biti ranljiva in povedati kaj čutiš. Ker se ne ustrašiš in se postaviš za druge in poveš to, kar čutiš. Izjemno pogumna si.”

Obe sva jokali, ko mi je z nasmehom rekla: “Hvala, da si moja mami.”

Ženske se ne zavedamo, kakšno darilo smo.

Kolikokrat si blažilec med očetom in otrokom. Med moškim, ki je realen, konkreten in se ne zaveda, kako lahko rani otroka s svojim nastopom. Kolikrat posredujemo in blažimo udarce, se postavimo med otroka in avtoriteto, rešujemo, ko jih ranijo sovrstniki. Kolikrat jih stre tekmovalnost in primerjanje, dvomi vase in neizkušenost in smo mame tiste, ki tolažimo, bodrimo, razlagamo.

Darilo si. Brez dvoma drži.

In ko sva zaključili najin pogovor, sem ponovno dobila potrditev, kako pomembno je, da se soočam s svojimi ranjenostmi, da preobražam stvari v svoji notranjosti, da lahko držim ta sveti prostor za moje otroke, da sem lahko v alkemičnem laboratoriju skupaj z njima. Da sedim v talilnici, skupaj z njima, ko je težko in surovo in ko boli.

Da ne pobegnem, ko sem soočena s tem, kje sem ga usrala kot mama in kako sem jih ranila, ker nisem znala drugače.
Ko se soočam s tem, da sem jaz, zaradi pomanjkanja potrpežljivosti in predvsem pomanjkanja iskrenosti do sebe, povzročila toliko bolečine njima, ki bi jima prihranila vse in še več, če bi se dalo. In potem vidim lastno nemoč in svoje ranjenosti in sem soočena s tem ali se bom še miljontič kaznovala ali bom lahko sočutna s seboj in z njima.

Ja, darilo si.

In najpomembnejše vodilo, ki ti ga lahko predam iz svoje devetnajst letne prakse kot mama je… neguj sebe.
Poskrbi najprej zase.
Če ti nimaš energije na voljo, da si zadovoljna in srečna v sebi, če nimaš na voljo energije, da zavestno izbereš, kako se boš odzvala, da namesto reakcije lahko izbereš umirjenost in sočutje, boš delala stvari, ki jih boš kasneje obžalovala.
Najprej moraš ti poskrbeti zase, da lahko poskrbiš za druge.
Samo iz svoje notranje polnosti lahko deliš svoje Darilo z drugimi.

Prazna vreča ne stoji pokonci, biti moraš polna v sebi, da iz te polnosti lahko podeliš svoje Darilo z drugimi.

Brez dvoma si Darilo. To drži kot pribito.
To ali ga lahko deliš z drugimi ali ne, pa je odvisno od tega, ali imaš dovolj energije.

In energija ti je vedno na voljo, vprašanje je, ali jo vzameš in kje jo vzameš, ko jo potrebuješ. Zato vedno znova ponavljam, da so ključnega pomena prakse in doslednost, da si v dobri koži, da imaš dovolj energije za kreacijo tega, kar želiš.

In to se vedno pokaže konec leta, ko se usmerjamo na to, kaj bi želele ustvariti v novem letu in kaj si želimo zase, pa tudi za svoje otroke, družino, partnerstvo.

Da bi lahko ustvarila to, kar si želiš, potrebuješ energijo. Pa ne samo za kreacijo, potrebuješ jo tudi za nego vsega tega, kar si ustvarila. Ti moraš imeti dovolj energije na voljo, da držiš svoj sveti prostor in da držiš sebe, še posebej takrat, ko nisi dobro in bi svojo slabo voljo zlila na koga drugega. Žal so ponavadi to ravno tiste osebe, ki so ti najdražje; partner in otroci.

Iz dolgoletne prakse vem, da je osvobajanje ujete energije v starih zgodbah tisto, ki je lahko vir energije za to, kar kreiraš. Rada rečem, da vsako jutro, takoj, ko odpreš oči, 70-80% energije, ki ti je na voljo porabiš, da ohraniš pri življenju svoje stare vzorce, zgodbe in da ohranjaš povezavo s stvarmi, ki jih ima tvoja podzavest zabeleženo kot tvojo lastnino. Tudi, če gre za stvari, ki so v kleti tvoje mame ali na podstrešju tvoje prijateljice in jih že 20 let nisi videla. Tvoja podzavest ve, da so tam. In vsak dan vse to hraniš s svojo energijo.

In ker to vem, te letos vabim, da se osvobodiš in si povrneš ujeto energijo skozi 9 mesečni.program Divinefemme Akademije. Vabim Te, da se mi pridružiš. ker želim, da svoje Darilo, to kdo Ti si deliš s svojimi otroci, z ljudmi, ki jih imaš rada in s svetom. Več najdeš na povezavi tukaj >>>

Ker vem, da si Darilo!

Objemam te.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

escape

Ljubezni si ne moreš zaslužiti…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj… noči, ko sem se zbujala, ker sem slišala kričanje mojih staršev. Nisem vedela, zakaj se prepirata, vendar sem bila prepričana, da sem zato, kar ju je vznemirjalo, kriva jaz.
Ker nisem bila dovolj pridna, ker nisem dovolj pomagala, ker nisem xyz.
Nisem vedela kaj je narobe z mano, vendar sem bila prepričana, da sem vzrok prepirov jaz.

Zato sem se vsak dan trudila še bolj, poskušala razbrati preden mi je kdorkoli rekel, kaj bi rad, da sem ustregla, ker sem si bolj kot karkoli drugega želela, da bi se nehala prepirati… zaradi mene.

In vsakič sem bila bolj obupana in na drugi strani bolj zavzeta, da moram v zvezi s tem nekaj narediti. Takrat nisem vedela tega, kar vem danes.

Ko si čuteča, empatična, čutiš to, kar čutijo drugi, še posebej, ko so v bolečini.
Ko čutiš bolečino drugih želiš nekaj narediti v zvezi s tem. Hočeš popraviti stvari.

In tako sem postala reševalka.

Kot reševalka se naučiš, kako svoje občutke daš na stran. Naučiš se, da se popolnoma ločiš od svojih občutkov, kar v praksi pomeni, da se ločiš od svojega telesa. In naučiš se kako prepoznati, kaj čutijo drugi, da bi lahko bila pridna punčka.
Upaš, da mogoče, če boš pridna punčka in boš vse naredila prav, brez napak in boš uspešna, boš dobila ljubezen.

Tukaj pa prihajamo na področje, kjer obstaja velika zmeda glede ljubezni in odobravanja. Otrok si želi ljubezni, vendar le-ta pogosto ni izražena. Vendar otrok vsake toliko sicer dobi odobravanje s strani svojih staršev, ko kaj naredi “prav”.

Težava je bila v tem, da sem odraščala v prepričanju, da je odobravanje enako ljubezni in sem verjela, da si ljubezen lahko zaslužim.
To je povzročilo še večjo zmedo kasneje, v mojih partnerskih odnosih, ko sem si poskušala zaslužiti ljubezen s tem, da sem se vedno bolj odrekala sebi in sem vedno bolj reševala druge.

Nihče mi ni povedal, da si ljubezni ne moreš zaslužiti, ljubezen je darilo, ki je na voljo vsakomur. Pravzaprav je ljubezen izvorna kvaliteta tvoje duše, ki čaka, da jo povabiš v svoje srce, da jo začutiš in ne, da si jo zaslužiš.

Ljubezen prihaja iz notranje polnosti in jo deliš z drugimi, ko si ti polna v sebi.

Vendar moji starši niso bili polni ljubezni. Danes vem, da ravno zato, ker njihovi starši niso vedeli kaj je ljubezen in so se naučili preživeti s tem, da so iskali odobravanje. Vendar te odobravanje ne napolni.
Ja, občasno sem dobila odobravanje. Težava je bila v tem, da kot otroci postanemo odvisni od odobravanja in tega, da je treba stvari delati prav, da moramo biti popolni, da bi bili dovolj dobri.

To kar se je zgodilo meni, je bilo, da sem poskušala biti vedno najboljša v vsem. Vedno sem dosegla to, kar sem si zastavila. Imela sem dobre ocene, bila sem pridna v vseh pogledih, ker nisem hotela razočarati staršev. Če ne bi bila dovolj dobra, bi izgubila občasno odobravanje od katerega sem bila odvisna.

Hkrati pa sem bila zelo pozorna na občutke drugih, da ne bom naredila česa, kar bi vznemirilo tiste, ki sem jih imela najraje.

To kar mi je prineslo moje čustveno prebujenje je bilo zavedanje, kako zelo prazna sem. In kako zelo odvisna sem od odobravanja s strani drugih… očeta, mame, partnerja, otrok, strank, prijateljic,… Vendar pa nisem znala začutiti sebe in svojih potreb. Tako dobro sem skrila svoj izvorni jaz, svojo izvorno esenco v sebi, da nisem več znala do nje.

Leta terapij in dela na sebi me v resnici niso približala sebi. Kajti rešitve sem iskala zunaj sebe. Potrebna je bila radikalna sprememba mojih navad. Ponovno sem se morala naučiti, kako biti empatična in sočutna do sebe, do svojega notranjega otroka. Začela sem raziskovati in odkrivati, kaj ustvarja povezanost, kaj je intimnost in vse to me je vodilo v samo srce ženstvenosti in v stik z mojim draguljem, z mojo izvorno esenco.

Na tej poti sem spoznala, da v kolikor si se kot otrok ločila od sočutja, od ljubezni, ne boš mogla čutiti sočutja ali ljubezni do drugih, dokler ne napolniš sebe.
Pogosto, ko se ločimo od ljubezni, poskušamo ljubezen dobiti od drugih in tukaj se tisti, ki išče nekoga, ki ga bo ljubil vedno ujame z nekom, ki je pripravljen reševati.

Reševalka je prepričana, da je odgovorna za občutke drugih. Verjame, da bo, v kolikor bo stvari naredila prav, oseba na drugi strani srečna, kar bo vodilo v to, da bo dobila odobravanje, ki ga za preživetje nujno potrebuje.
Reševalka bo žrtvovala svoje občutke in potrebe, na račun tega, da bo poskrbela za druge, čeprav so drugi sposobni to narediti sami zase. Reševalka rešuje druge iz strahu. Daje, da bi dobila.

Ne glede na to ali daješ, ali jemlješ, je dejstvo, da ljubezen lahko deliš šele, ko si polna v sebi.

In da bi bila polna, se moraš najprej povezati s sabo. Začutiti moraš sebe, prepoznati, kaj potrebuješ in si to znati dati. In v teoriji je to vsekakor lažje, kot v praksi.

Pripravila sem spletno druženje, kjer bom razkrila več o tem, kako vzljubiti sebe. Vabim te, da se mi pridružiš.

Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

lion-stars22

Levji portal

Odpira se levji portal. 
Mistični, intuitivni prehod v posvečene možnosti in alkimijo vibracij.
Poklicana si.

Mnogo obrazov in src drži ta portal odprt zate, kajti oni so varuhi tvojega dušnega popotovanja.
Isis, kraljica Nila. Sekhmet, levja boginja. Kali, varuhinja skrivnosti. Lilith, varuhinja temeljne ženske resnice. Nadangel Mihael, kot varuh življenja. Vsi nadangeli pomagajo sidrati nove valove svetlobe, ki se zlivajo skozi tvojo Bit.

Povabljena si v velike templje svetlobe, ki so vkoreninjeni v Egiptu, ki jih držijo piramide, svetlobe, ki sije iz zvezdnih sistemov, katerih del si.

Merkaba lebdi nad tvojim energijskim poljem pripravljena, da se utelesi, zlije skozi tvoje energijsko polje in čakre in te poveže z modrostjo veličastnih.

Misterij. Neznano. Večdimenzionalne realnosti. Starodavni. Bogovi in boginje. Visoki svečeniki in visoke svečenice. Mojstri alkimisti. Spreminjevalci oblik in popotniki skozi čas in prostor. Skrbniki svetega grala.
Vse to in še več ti bo na voljo v naslednjih tednih, ko se bomo premikali skozi , vedno globlje v templje svetlobe.
Tvoja zunanja plast bo izgorela. Blokade na poti razodevanja notranjih svetlobnih kod se bodo raztopile. SOočena boš s strahovi in uporom. Vendar je to čas, ko te drži in neguje Boginja.

Poklicana si.
Tvoja usoda je edinstvena.
Sprememba je v zraku.
Svetloba prihaja.

Opazuj znamenja, simbole, sinhronosti okoli sebe. Si na sredi božanskega pogovora.
Danes Lev odpira svoja usta na široko in začenja rjoveti nove frekvence v tvoje Bitje
Popotovanje v notranji tempelj se je začelo.
Si pripravljena?

Vir: Sophie Bashford

opl

Ko se te dotakne…

“Želela sem si nekaj spremeniti glede svojega oblačenja, poudariti svojo lepoto. Ko sem šla na srečanje Osebni podpis lepote, sem šla s pričakovanji, da bom vedela, katera so moja oblačila in s tem prepričala vse okrog sebe, kako sem sedaj drugačna, da me bodo sprejeli, da si bom kupila s tem pozornost, oz. pomembno mi je bilo kaj si drugi mislijo o meni.

Vse skupaj pa me je potem zelo presenetilo.
Peljalo me je v globine mene.
Srečala sem se s svojim elementom, s svojim poudarjenim arhetipom.
Ugotovila sem kako zelo si ga ne dovolim živeti, pokazati sebe. Prvič v skoraj petih desetletjih sem zares videla svoje oči… Prej sem mislila da so pač rjave in to je to…sedaj vem, da je v njih veliko več.

Čutim, da je vse to kar sem dobila samo moje in da me v resnici sedaj ne briga kaj si mislijo o meni drugi.
V tem kar vem sedaj in kako bom to uporabila je priložnost za negovanje mene. To je sedaj samo moje, moje, moje. Oblačila, ki jih bom sedaj izbirala in se z njimi dotaknila in objela sebe…to bo le zame.
Škoda, da vsega tega nisem vedela že prej.”

Lepota se te dotakne.
V sebi nosi globoko moč, ki poboža tvojo Dušo in te prebudi.
Poliže te po ušesu.
Pogladi tvoje lase.
Premakne te s svojo osupljivostjo in prefinjenosjo.

Lepota je tiha zaveznica, ki biva v globinah tvoje Duše.
Ko se zazre v tvoje oči, ne moreš umakniti pogleda.
Gane te. Se dotakne tistih delov, za katere sploh nisi vedela, da so v tebi.

Je ena tistih izvornih kvalitet, ki te vedno znova presune s svojo eleganco.
Z mehkobo, ki razkriva odtenke mavrice, ki jih vidiš prvič.
Z milino, ki ti približa globine tvoje ženske Duše.

Je lahka kot peresce in hkrati globoka kot žamet.
V sebi nosi intenzivnost ognja in pretočnost vode.
Povabi te na popotovanje, ki te spremeni za vedno.

Tisto presunljivo spoznanje, ki me je vodilo, da vsakič znova razkrivam njene pisane dvorane in jo delim z ženskami, je, da je na vsaki ženski, vsak trenutek, ali si pusti biti vidna kot ONA ali utiša svojo svetlobo, svojo izvorno esenco z barvo, ki je ne podpira, s teksturo ali vzorcem, ki jo skrije.

Lepota je strastna plesalka tanga in elegantna balerina, ki te povabi v ples, vsak dan znova.
Na tebi je, da izbereš, da je tvoj ples res tvoj, resničen, avtentičen, naraven, edinstven in samo tvoj, tvoj.

Vsak dan imaš vse s seboj.
Vsak dan imaš sebe v Sebi.
Vprašanje je le, ali je oblačilo, ki ga izbereš medij, ki razkrije tvojo svetlobo ali jo utiša.

Lepota je v Tebi.
Njen podpis je vse, kar je tvoj medij, da izraziš Sebe.

Šminka, nakit, čevlji, tvoja majhna “črna” oblekica, detajli, ki razkrivajo tvojo edinstvenost ali pa ustvarijo podobo, za katero ostajaš skrita.

Lepota. Mistična sopotnica vsakogar.
Tako razgaljena in hkrati tako intimno prikrita.
Vidna srcu in pogosto skrita očem.

Če ne izbereš, da siješ svojo izvorno svetlobo, skrivaš svoj Dragulj, svojo lepoto, svoj edinstveni Jaz.
To je izbira, ki jo imaš na voljo vsak dan.
In kot je spoznala ženska, ki je zapisala tekst na začetku tega zapisa, je skrivanje sebe boleče, naporno, utrujajoče. Precej več svoje dragocene življenjske energije porabiš, če se skrivaš, kot, če se pokažeš.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti je, ali je vredno?
Kakšna je cena, ki jo plačuješ, da tvoje Darilo ostaja skrito in nevidno ljudem ter svetu?

Bodi sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

canyon

U pizdo materno…

Poznano?
Kaj pa jebem ti pičko materino?

Zdaj tiste, ki me redno spremljate verjetno tuhtate, kaj se je zgodilo z menoj!?

Kletvice zabolijo.
Ostro zarežejo v mehko tkanino ženske čustvene pokrajine.

Ko sem pokukala v ozadje, sem prebrala, da obstaja razlika med kletvico in psovko. Prva izniči, druga le degradira.

O razliki bi se dalo razpravljati, kajti tako izničenje kot degradacija zabolita.

Tako izničenost kot degradacija oskrunita sveti prostor, ki ga ustvarja ženska.

Ko sem prišla v stik s tremi arhetipskimi ranami Marije Magdalene, ki jih imamo v sebi vse ženske, da je prostitutka, mrha in čarovnica, oskrunjenosti ni bilo med njimi. Vendar je oskrunjenost matere tista rana, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Oskrunjenost svete pokrajine ženstvenosti, oskrunjenost svetosti mame Zemlje.

O tem se ne govori, a njeno rano v sebi nosi čisto vsaka ženska. Rano poniževanja, rano razvrednotenosti, rano ignorance, rano izničenosti, rano degradacije.

Pravijo, da so psovke posebne besede, ki jih uporabljamo kot napadalni meč, ali pa kot ščit, da se ubranimo nasilnežev okoli sebe. V znanem političnem vicu pravijo: “Ali veš, kje je meja med Srbijo in Črno goro? – Tam, kjer se neha psovati mater (jebem ti mater!) in se začne psovati očeta (jebem ti oca!)!”

Jezik je močno orodje. Z njim lahko spodbudimo in podpremo ali pa uničimo. In tega se pogosto ne zavedamo. Sama veliko pozornost posvečam besedam, ki jih uporabljam, saj sem takrat, ko sem delala s prepričanji ugotovila, da je preciznost s katero ujameš okus, nianso, s katero opišeš občutek, ki je prisoten, ključnega pomena za njegovo osvobodotev ujete energije.

Vendar o ranah ne govorimo radi. Običajno se jih bojimo. Pogosto jih zanikamo v sebi. Pometemo jih pod preprogo.
In dolgo časa nisem razumela, zakaj me popade sveta jeza in pogosto bes, ko bi koga kar oklofutala, ko slišim psovke na temo pizde, pičke in ostalih izrazov, ki opisujejo žensko anatomijo.

Jeza je posebno čustvo. Nujno potrebna je, saj ti služi, da se postaviš zase. Sporoča ti, da so zanikane tvoje potrebe. Opogumlja te, da se izraziš takrat, ko ti je rečeno, da si manj, kot v resnici si. Jeza, ki jo zatreš, postane bes. Bes je za razliko od jeze nasilen in končni rezultat besa je vedno sram. V začaranem krogu sram usvari še več besa. Bes, ki ga izrazimo, resda sprosti čustvo v trenutku, vendar ne preobrazi čustva, ki ostaja ujeto v tvoji notranjosti. In sram ostaja.

Negotovost je temačnost, ki vznika iz globoko vsajenega sramu, ki govori, da nisi dovolj dobra, dovolj ljubljena, dovolj pametna, dovolj uspešna ali dovolj pomembna. In to so prepričanja, ki izhajajo iz otroštva. Strah, da nisi dovolj dobra, da nisi dovolj uspešna, strah, da ti ne bo uspelo izhaja iz semen negotovosti, ki si jih zasejala v svojem otroštvu.

Negotovost je temelj številnih strahov, saj je težava v pomanjkanju samozaupanja, pomanjkanju tega, da verjameš vase. Ko čutiš negotovost, razviješ strahove, da ne ustrezaš, da ne sodiš zraven, in zaradi stahov končaš v samoizolaciji.

Težava ni v strahu, težava je v tem, kar sma sebi narediš po tem, ko dojameš, da nisi uspela, da si ponovno pogrnila na celi črti. Ko se razhajaš s partnerjem s katerim si bila 20 let, te ne podre dejstvo, da ti ni uspelo, temveč to, kako sma sebe sodiš, kritiziraš in se zlorabljaš, ker nisi bila dovolj dobra ženska.
V resnici te ni strah, da boš izgubila službo. Strah te je tega, kaj boš naredila sama sebi, kaj vse si boš povedala in kako boš zlorabila samo sebe zaradi dejstva, da čutiš v sebi negotovost in verjameš, da nisi dovolj pametna ali dovoj uspešna.

Ko začnemo same sebi govoriti, da nismo dovolj dobre, postanemo nasilne same s seboj. To te vedno znova zaklene v stare pogojenosti. Tvoje negotovosti dovolijo preteklosti, da vstopi in vlada, ter vodi to, v kar verjameš in govoriš o sebi, v tem trenutku. Ko se to zgodi, se zatakneš v svojem notranjem kritiku in življenje postane težko, nevzdržno in nesrečno. Zatakneš se v primerjanju, ki ti bo dokazalo, da nisi dovolj, v dokazovanju, da zmoreš sama in da ne potrebuješ ljudi okoli sebe.

Te mehanizme poznam zelo intimno. In vem tudi, da je velik izziv v tem, da zamenjaš negativna sporočila v sebi. Vendar je to mogoče le, če zmoreš pogledati direktno v obraz svojim negotovostim, kot velikim učitljem. Pomembno je, da vidiš, kako si svojo moč dala v roke svojim negotovostim, da bi jo lahko osvobodila.

Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko smo nasilne do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljujemo. Vedno znova me je zbodlo, kot bi mi kdo zaril noč v hrbet, ko sem slišala psovko na temo mame. In moje telo se je leta zakrčilo, stisnilo in zmanjšala sem svoj sveti prostor v upanju, da se bom skrila in da bom lahko ušla mečem ostrih besed. Ja, psovke so povezane z objektivizacijo. Vzamejo ti moč. In to se dogaja na nezavednem nivoju.

Tega nimamo ozaveščenega. Tega se ne zavedamo. Kar ne zmanjša dejstva, da to zaboli, da zareže, da oskruni.
In čiščenje oskrunjenosti je del spletnega popotovanja, v katerem negujemo Žensko v Sebi. Kajti zato, da držiš svoj prostor, da si vidna, da se pokažeš in da lahko držiš sebe tudi takrat, ko letijo proti tebe meči in puščice ostrih besed, moraš biti utelešena, v stiku s svojim notranjim centrom in popolnoma prisotna v tem trenutku, tukaj in zdaj.

Ne gre za branjenje pred ali postavljanje ščitov. Gre za razumevanje mehanizmov v ozadju, ki povzročijo, da odpreš svoj prostor in dopustiš, da se te tovrstne energije dotaknejo, te prizadanejo, vstopijo v tvoje polje. Ko prepoznaš, kaj je tisto v tebi, kar je ranjeno in to pozdraviš, enostavno ni energijskega ujemanja v tebi, ki bi to pritegnilo k tebi, kadar pa si priča tej energiji, ji ne odpreš vrat. Steče čez tebe, brez da vstopi, brez, da se te ne dotakne ali te zaznamuje.

Tukaj ni čarobne paličice in hitrih obližev. V prvi vrsti gre za prepoznavanje tvoje notranje negotovosti. Potem je potrebno priznavanje tega, kar negotovost skriva v sebi, kajti gre za ponotranjeno sporočilo, ki si mu bila priča v svojem otroštvu. Potem je potrebno sprejeti ta del v sebi, da lahko presežeš trenutne mehanizme in izbereš na novo.

Vsaka negotovost, vsaka tvoja notranja rana je zaklad, je veliko darilo, ki te vodi k večji izpolnjenosti. Tvoja izbira odnosa do nje te ali obogti ali oropa izpolnjenosti. Ti upravljaš s svojo notranjostjo, ti si tista, ki naseljuje svojo notranjo čustveno pokrajino.

Izbiraj modro!
Bodi nežna s seboj!

Več o spletnem druženju Neguj Žensko v Sebi najdeš na spletni povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša edinstveni kreativni izraz svoje Ženske duše, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

predaja

Lunin mrk je izziv tedna

Pred nami je lunin mrk, ki se bo zgodil jutri. Lunin mrk predstavlja konec nekega obdobja, je čas praznovanja. Zapiramo poglavje v svoji knjigi življenja in to zapiranje vrat je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da lahko naredimo prostor za novo.

Čas opuščanja, predaje je pred nami.

Jaz sem spremembo v energiji začutila že prejšnji teden v sredo, ko se je energija zamenjala. Gre za izjemen čas levitve, ki smo jo začeli s sončevim mrkom pred dvema tednoma. Vmes smo praznovali še pomladno enakonočje in konec meseca nas čaka še Velika noč.

Situacije nas silijo v to, da opuščamo preteklost. Zdaj ni čas, da analiziramo stvari v svoji glavi, premakniti se bo treba skozi telo in začutiti.

Voljnost in sprejemljivost sta ključni lekciji tega časa. Kajti, če želimo, da novo pride v naše življenje bo potrebno to sprejeti. Ne glede na to, kako močno si želimo novih stvari, dokler se nismo voljne odpreti in sprejeti, v resnici nič ne more vstopiti.

Gre za globoko preobrazbo, ki zahteva, da sprejmemo svojo moč. Osvobajamo kreativno energijo v tem času in to je čas praznovanja. Pomembno je, da praznujemo novosti, da se premikamo v neznano.

Lunin mrk se nanaša na medčloveške odnose, gre za razčiščevanje naših ranjenosti, ki smo jih prejeli v svojih prvih odnosih v svojem otroštvu. To je čas, ko senčne strani v nas prihajajo na površje in želijo našo pozornost, našo brezpogojno ljubezen. Pokaže se potreba po zavedanju, po tem, da ozaveščamo same sebe, po preseganju tistih delov, ki ti ne služijo več.

Ta čas je idealen za to, da prepoznaš; kdo jaz sem in v kaj se razvijam.

Samozaupanje in cenjenje sebe sta vrlini, ki te bosta vodili skozi ta lunin mrk. Če si iskrena do sebe in se zavedaš kaj je potrebno opustiti, da bi lahko naredila prostor, je mrk čas izjemne rasti, izjemnega napredka, ko delaš velike notranje preskoke.

Brez dvoma je to čas ponovnega notranjega naravnavanja na svojo avtentičnost, da lahko v še večji meri pokažeš in izraziš svoje talente, svoje potenciale, svoje darove.

Preobrazba je vedno čas, ko je potrebno, kot metulj, sebe osvoboditi iz kalupa, iz tega kokona, da bi lahko poletela. Vendar je tako kot pri metulju pomembno, da se osvobodiš sama, kajti, če ti kdo hoče olajšati tvoje rojstvo in prereže kokon od zunaj, se življenjska tekočina iz telesa nikoli ne preseli v krila in nebogljeni obležimo na sredi nedokončanega procesa. Vsak delček tega bolečega procesa, ki ga imenujemo rojstvo ima svojo zgodbo, svojo pripoved, vsak delček je potreben in ključno je, da gremo do konca s svojim procesom.

Vsi vemo, da stari načini ne delujejo več in da reševanje stvari nekako ne gre več na načine, ki so nam poznani. Paradigma Biti se z mrkom sidra v to realnost v kateri živimo in vedno bolj je jasno, da moramo usvojiti nove pristope, nove načine navdihnjene akcije. Zdaj bodo te nove veščine ključnega pomena za preobrazbo življenja. Odpirajo se novi portali in vendar bo potrebno stopiti skoznje z novimi veščinami, ki se nam razkrivajo že nekaj časa.

Objemi svojo Bit in bodi kar si.

Seveda je o tem lažje govoriti, kot to v praksi narediti. Večina ima težavo z utelešenostjo, s prisotnostjo v tem trenutku, zdaj. Tukaj in zdaj si lahko samo, ko si utelešena, ko čutiš, da si v telesu in se zavedaš svojega premika v tem trenutku.

Če si bila do zdaj mnenja, da je vse, kar je potrebno spremeniti to, kar ti ni všeč ali ne deluje, ti bo tale mrk razkril, kje se resnično nahajaš, koliko od tega si v sebi resnično objela in kje so še notranje ranjenosti. In kot da vse skupaj še ne bi bilo dovolj, bo to čas izjemnega soočanja s tem, kje smo bile v odnosih z drugimi ranjene.

Vedno znova sem brezmejno hvaležna za sinhronosti vesolja, ki mi omogočajo, da razkrivam točno prave stvari ob pravem času. Moj nevidni otrok se v tem času močno oglaša in ne mine dan brez ozaveščanja, kje sem še ujeta. Tako kot smo sončni mrk pospremile s soočanjem s svojimi notranjimi ranjenostmi in nas je mrk podprl v tem procesu, nas tudi tokratni mrk podpira v objemanju in sprejemanju sebe take kot smo.
Ne glede na vse izzive obožujem ta svet in vse kar nam je dano.

Mrk bo prinesel občutek osvobojenosti, sposobnost negovanja sebe in brezpogojne ljubezni do sebe. To je čas, ko bo na voljo priložnost, da si dopustiš, da tvoj resnični jaz stopi v ospredje in Te vodi v življenju v tvojo najveličastnejšo verzijo Tebe.

Vendar se to ne bo dogajalo samo od sebe. Potrebno se bo odpreti, biti voljna, da sprejmeš in dopustiš negovanje s srani tega, kar je prisotno. Izbira bo tukaj ključnega, izbira s polno odgovornostjo. Potrebno bo začutiti stvari, jih objeti in zaplavati v sveže priložnosti, ujeti nove valove na tem notranjem oceanu življenja.

Ponižnost, to zavedanje izjemnosti, ki te naredi tako hvaležno in te prebudi v tvoj polni polencial bo naš vodnik na tej poti. Samo skozi ponižnost lahko vstopiš v veličastnost Biti. Tukaj ni prostora za prepotentnost in samopomembnost, to bo potrebno pustiti pred vrati. In če ne boš voljna, da si skromna in ponižna, ti bo pomagalo življenje z izkušnjami, ki te bodo spravile na kolena. Namen tega ni, da bi te ponižali in ti vzeli dostojanstvo, sploh ne. Vendar je ponižnost tista, ki je vodnica na tej poti, ne gre drugače. In to bo velik izziv za mnoge.

In ker se na nebu dogajajo zanimive povezave, se bomo ob tem mrku mnogi spraševali; Ali nisem po tej poti že potovala? Zakaj se soočam z istimi starimi jajci? Zakaj se mi ponavljajo ene in iste stvari?

To bo brez dvoma čas, ko se bodo pokazale sence in ranjenosti srca v odnosu s sabo in z drugimi. Pokazalo se bo, kje si žrtev okoliščin in situacij ali odnosov z ljudmi ali z denarjem, kje rešuješ druge na račun sebe, kje si mučenica, v zanikanju, notranji izdaji sebe, kje si povzročaš bolečino, morda iz tega raniš druge, kje se zanikaš ali zapuščaš. V tem času je pomembno, da si v stiku s svojim notranjim otrokom in njegovimi ranjenostmi in pomembno je, da s tem delom sebe ustvariš zavesten odnos in ga pozdraviš, k čemer nas bo spodbujal tudi Kiron, naš ranjeni zdravilec.

Vprašanje, ki ti ga Univerzum postavlja tokrat je; Ali si tokrat voljna, da opustiš svojo preteklost? Resnično, da se pomirimš z njo in jo objameš v sebi. Saturn, ki gre v retrogradno gibanje v tem času, simbolizira lekcije, učenja, mojstrstvo in vse lekcije, ki jih moraš vzeti, lekcije ti bodo na voljo, da jih prepoznaš. Vendar ne pozabi, potrebno jih je prepoznati, jih sprejeti in objeti v sebi. Tukaj ne gre za rezanje vezi, za ločevanje, za spreminjanje, resnično je potrebno z brezpogojno ljubeznijo objeti te dele sebe in se z njimi pomiriti, da bi lahko vzela lekcijo. In tukaj se ne boš mogla več prinašati naokrog, da si naredila lekcije, ki je nisi vzela.

In vendar je ne glede na vse izzive v tem mrku izjemen potencial, da uresničiš svoje življenjske sanje, da se podaš v neslutene globine blaginje. Rojeva se nekaj novega in resnično izjemnega.

In vsak od nas je lahko porodna babica novi dobi, če tako izberemo. Ključ je v izbiri, kajti nič ne prihaja k tebi kot nekaj samo pot sebi umevnega. Zato se odpri in sprejmi.

In zaupaj vase, imej vero vase! Zmoreš! Uspelo Ti bo!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša edinstveni kreativni izraz svoje Ženske duše, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

zvoncki

Spomladansko enakonočje

Mnogi me v teh dneh sprašujete, kaj se dogaja? Intenzivno je in ja, prehod v novo, ognjeno astrološko znamenje začetkov bo obeležilo pester vikend. Izziv mnogih so medsebojni odnosi in v tem ni čisto nič presenetljivega, kajti spomladansko enakonočje je tradicionalno praznik praznovanja ravnovesja moške in ženske energije.
Hieros Gamos, starodaven obred, skozi katerega so počastili plodnost zemlje so izvajali ravno na spomladansko enakonočje.

Vstopamo v ognjenega Ovna, ki bo vse skupaj le še začinil.
Ogenj predstavlja realnost energije, svetlobe in akcije. Gre za silo, ki ogreje Zemljo in povzroči hitro rast. Ustvarja navdušenje in spodbuja strast v naši notranjosti, zato to energijo v naslednjih dneh izkoristi za krepitev česarkoli, kar želiš, da se širi, raste in se krepi. Energija ognja nas uči ravnovesja, kajti z ognjem moramo znati rokovati, drugače se hitro opečemo. Uravnovesiti je potrebno hitro, aktivno, navzven premikajočo se energijo.
Vendar je ogenj element duha, ki nas spomni na to, da je ključnega pomena slediti navdihnjenim akcijam!

Spomladansko enakonočje nas spomni na pomen svetega ravnovesja med svetlobo in temo. To je čas presojanja, ponovnega pregleda stvari, da prepoznamo kaj je potrebno uravnovesiti in s čim se je potrebno poravnati v naših življenjih. Od nas je odvisno, kako bomo zajahali ta siloviti val ognjene energije, ki prihaja. Deskanje na valovih življenja nas vsako leto sooči s tem izzivom, kako spomladi zajahamo val ognjene, prvinske, aktivne energije ognja, ki ga predstavlja pionirska energija Ovna. Čas nas bo preizkusil ali smo se ojačale in ali bomo zmogle.

Vprašaj se na dan 20.3. kaj je potrebno uravnovesiti v sebi? Kaj je tisto, kar potrebuje uravnovešanje?

In predvsem, ko prihajamo iz energije Rib, ki so povezane z našimi sanjami, katere so tiste sanje, ki si jih negovala in si upala, da se bodo uresničile? Kaj si čisto zares želiš narediti v svojem življenju? Zdaj je čas, da narediš potrebne akcije, navdihnjene akcije, da te sanje postanejo realnost.

Po vsem svetu, v vseh tradicijah je veljalo, da je pomladno enakonočje čas soočenja teme in svetlobe, čas umiranja starega in rojevanja novega. To je čas ponovnega vstajenja, ko se feniks dvigne iz ognja očiščenja. In letos je ogenj očiščenja resnično intenziven. Nedvomno gre za intenziven čas prenove.

Sonce vstopi v ovna. V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov. Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti. To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi.

Ne ni bilo lahko, zadnji teden je bil zelo intenziven, veliko je zaključevanja. In pred nami je čas prebujenja, velika noč, čas vstajenja.

Pred nami je čas poln premikov, nepričakovanih preobratov in neprijetnosti, ki nam bo razkril, kako pomembno je v tem času biti prilagodljiva, v ravnovesju, hvaležnosti in milini ne glede na to, kaj se dogaja zunaj tebe. Boginja nas uči velike lekcije. Tisti, ki si upajo in drznejo iti direktno skozi ogenj, bodo deležni velikega darila, kajti vsak strah v sebi skriva darila. To je čas drznosti, poguma, čas ljubezni, čas deskanja in spuščanja v globine mističnosti. Spuščanje v neznano je vedno izziv. To je čas, ko je potrebno biti fleksibilna, sprejemljiva in v ravnovesju. Naj bo to čas Tvoje velike preobrazbe.

V tem času, ko potujemo k luninemu mrku, ki je tik pred vrati, je ključnega pomena uglaševanja na to, kar želiš, potrebno je negovanje telesa, negovanje čustev in predvsem stabilnost tvoje notranje posode. Čas je spomladansko čiščenje zavesti.

Če si pripravljena na akcijo, se mi pridruži 23.3.2016, ko začnemo 28 dnevno Spomadansko čiščenje zavesti.
Lunin mrk bo pravi dan za začetek. Več o programu lahko prebereš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

h

Sem sprememba…

…ki jo želim videti v svetu. Gandijev citat; Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, se me je zelo dotaknil.
In vem, da je to resnica.

Teorijo vse poznamo.
Same kreiramo svoje življenje. Kljukica.
Vse se dogaja iz nas v svet. Kljukica.
Dobro kreira dobro. Kljukica.
Tako kot se počutiš, tak je tvoj svet. Kljukica.
Hja no, pravzaprav je vse povedano že v prvi trditvi.
Same kreiramo svoje življenje.

In zakaj je potem tako sranje na tem svetu?
Ker imamo težavo s tem, da damo stvari v prakso.

Ni vprašanje kaj moramo narediti, to vemo vsi. Ključ je v praksi. Tukaj se večini ustavi.

Zakaj?
Ker je težko, ker je treba vedno znova ponavljati eno in isto stvar.
Ker ni v tem nič evforičnega. Ker je potrebna doslednost. Ker …
Izgovorov imamo vse na milijone in še vedno gledamo isto sranje tam zunaj. In to je samo odsev sranja, ki je v nas. Nasilja, ki je v nas. Vojne, ki se odvija v nas. Pomanjkanja, ki je v nas.

Se spomniš… Ti si sprememba, ki jo želiš videti v zunanjem svetu.

Resnica je, da je vse v tebi. Ti si ta Ženska, za katero si se rodila, da Si.

Kaj te ustavlja v tem, da še ne živiš svojega polnega potenciala?
Vse ovire so v tebi. Vse kar vidiš zunaj sebe so le izgovori in projekcije, ki jih iz sebe širiš v svet.

Ovire, da še nisi ta Ženska, ki ti je namenjeno Biti, so v Tebi.

Skozi otroštvo smo razvile svoj lažni jaz, ki nam je pomagal preživeti. Ženskam je povezanost izjemno pomembna in v želji, da bi čutile povezanost, da bi bile sprejete, smo se prilagodile. Določene dele sebe smo zanikale, se ločile od njih, ker niso bili potrjeni in sprejeti s strani ljudi v našem življenju, ki so nam predstavljali avtoritete. Vsi ti deli, ki smo jih zavrnile, so še vedno skriti v senci, v tvojem nezavednem delu. Do teh delov nimaš dostopa, dokler ne objameš svojega notranjega otroka.

Tvoj notranji otrok je povezan s kreativnostjo, radovednostjo, radoživostjo, vitalnostjo, radostjo, igrivostjo.
Ljubeč odnos s tem delom v sebi, je ključnega pomena za celostnost in izpolnjenost, po kateri tako močno hrepenimo.

Spuščanje v svoj nižji, lažni jaz, je ključnega pomena. Spoznati je potrebno svoje ego strukture, fluidnost sil, ki nas oblikujejo. Ta notranja struktura je pravzaprav tvoja notranja družina arhetipov. Pomembno je ustvariti harmonično notranjo družino, ki je morda nikoli nisi imela v svojem življenju. Pomembno je razumeti, da je tvoja duša tista, ki naj bi bila glavna in ki jo je pomembno ozavestiti, ji dopustiti, da vodi tvoje življenje.

Svetlobo zavesti spuščamo skozi prizmo ego strukture in različne barve iz sebe sijemo v svet. Tvoja notranja družina arhetipov v tebi svetlobo, ki teče skozi tebe, razporeja in jo usmerja v svet. Svetloba zavesti se spušča v človeškost in jo presvetljuje.

Da bi stvari lahko preobrazila, se moraš predati temu, kar je del tebe. In to je izjemno ranljiva stvar. Tako rade kontroliramo, nadziramo stvari in pogosto poskušamo stvari narediti na točno določen način. Imamo pričakovanja, kako bi se stvari morale odvijati in ker se ne, gremo vedno znova v delovanje, spreminjanje zunanjega sveta, drugih ljudi, okoliščin zunaj sebe.

V resnici je vse v tebi.
Ti iz sebe širiš stvari v zunanji svet in dokler nočeš videti, se izogibaš temu, kar je v tebi, pravzaprav ne veš, kaj iz sebe siješ v svet.

Številne ženske mi rečejo, da želijo narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
Želimo deliti svoje Darilo z ljudmi in s svetom. Želimo živeti svoj polni potencial.
In hkrati nismo voljne pogledati vase in v to, kaj nas ovira, da tega ne živimo.

Kajti vse ovire so v tebi.
Skrite so v tvoji senci. Skrite so daleč stran, v tvoji notranji temi. In ženske si želimo čarobno palčko, ki bo odkreirala vse to, kar je v naši notranjosti, brez, da položimo nogo na to svojo notranjo pokrajino. Hočemo, da vse izgine, brez, da bi se bilo potrebno s tem soočiti.

Žal tako ne gre. Ti moraš spoznati dele sebe, ki jih skrivaš sama pred seboj in jih objeti v sebi, jih sprejeti in jim nameniti notranji prostor, da lahko upravljaš zavestno s temi deli v sebi. Ustvariti je potrebno zavestni, harmonični odnos.

Ko imaš v svojem zunanjem svetu težave, so težave tam z razlogom. Ti si jih ustvarila zato, da bi spoznala in sprejela del sebe. S tem, ko v sebi spoznaš tisti del, ki kreira te izzive in z njim ustvariš odnos, boš spremenila zunanjo situacijo.

Zelo preprosto. In vendar ni tako zelo preprosto. Tega nočemo. Tega ne maramo.
“Zakaj se moram srečati s temi deli v sebi?” slišim vse prepogosto.

Ker so del tebe. Vse to si Ti.

In pomembno je, da to sprejmeš in objameš, v Sebi.
In moja osebna izkušnja je, da tega ne moreš narediti sama.

Zakaj?
Ker je potapljanje v notranjo temo tako zelo strašljivo in ker nas je tako strah neznanega, da se enostavno nočemo srečati s tem, kar je skrito tam notri.

In to poznam zelo od blizu. Vrsto let vodim ženske točno tja, v notranjo temo.
Kajti uspešne ženske, ženske, ki si želijo narediti velike stvari v svetu, na svoji poti pridejo do točke, ko je spust vase, spust v notranjo temo nujno potreben, da prenehajo s skrivanjem, samosabotažo in igranjem majhne igre.

Ti ne moreš delati velikih svari v svetu, voditi drugih, brez, da znaš voditi sebe. Vse se začne v Tebi.
In sprememba, ki jo želiš videti v svetu zunaj tebe, izhaja iz tebe.

Jaz sem sprememba.

Si pripravljena na to da resnično razširiš svoja krila in poletiš?
Si voljna ustvariti harmonične odnose v sebi, da bi jih lahko imela v zunanjem svetu?
Si voljna prenehati z vojno v Sebi, ki se odslikava v vojni zunaj tebe?

Če je tvoj odgovor JA in si želiš usmeritev kako začeti, kako naprej, te vabim, da se mi pridružiš v DivineFemme Akademiji, 9 mesečni negi ženske duše za sodobno žensko, ki želi narediti veliko razliko v življenju ljudi in na svetu. Več najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

stress

Končaj vojno v Sebi!

Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie

Si pripravljena končati svojo notranjo vojno?
Končati samo-kritiziranje, primerjanje in nenehen dvom vase?
Si pripravljena, da se premakneš v bolj prijazen in umirjen odnos s sabo?
Si voljna, da notranja lepota in modrost vodi tvoje akcije, tvoje izbire?

Se kdaj počutiš ujeto v notranjem boju sama s seboj? Zase vem, da se še vedno kdaj znajdem na notranjem bojišču.
Notranje vojskovanje je boj s sabo, ki povzroča veliko notranjega hrupa. Notranji glasovi so v upravičevanju svojega pogleda na svet in ljudi, kar onemogoča jasno razmišljanje ali modro odločanje. Vedno, ko si v notranji vojni, slabo izbiraš, saj je tvoj analitični del možganov ugrabil tvoj notranji plazilec.

Predstavljaj si, da se moraš odločiti nekaj pomembnega in si v sobi s parom, ki se prereka. Brez notranjega miru ne moreš jasno razmisliti, da ne govorim o tem, da je praktično nemogoče slišati svojo intuicijo, tisti modri del v tebi, ki šepeta. Tako ne moreš oceniti okoliščin in priložnosti, danih možnosti. Poleg tega pa zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehen notranji nemir pozabljaš na stvari, kar te vodi v odvisnost od zunanjega mnenja.

Vse dokler je v tebi nemir, je notranjo vojno nemogoče končati, saj so vsi deli tebe prepričani, da imajo prav. Tako kot v vojni v zunanjem svetu vse strani v vojni plačajo visoko ceno.

Ne glede na to, da smo navzven videti kot ena oseba, je dejstvo, da v sebi nosimo celo družino. V otroštvu, vse tja do 8 leta so otroci kot spužve in vsrkavajo vase vse, kar se dogaja v zunanjem svetu, ki jih obdaja. Ko smo bili otroci in za naše potrebe ni bilo poskrbljeno ali pa nismo bili videni in prepoznani, smo doživetja vtisnili v svoj živčni sistem in to je postala norma, naš standard. Glede na ta naš standard pričakujemo, kako bo življenje poskrbelo za nas.

Da bi lahko postala celostna ženska, moraš ustvariti harmonijo med različnimi deli v sebi. Samo skozi obnovo notranjega reda, v svojem notranjem domu, lahko ustvariš resničen notranji mir.

Odsev bojev v tvoji notranjosti se kaže v dinamiki tvojih odnosov zunaj tebe. Če en del tebe poveličuješ, daješ drugega v klet, ga ponižuješ. In tako preigravaš svoje notranje konflikte z ljudmi v zunanjem svetu.

Ko se notranja vojna konča, lahko vsi deli oblikujejo partnerstvo in soustvarjajo skupaj. Da prideš do točke, ko oblikuješ notranji tim in zavestno pošiljaš svoj notranje igralce na igrišče svojega življenja, je potrebno spoznati svoje notranje igralce. Kdo vse je v tebi?

Ko čutiš v sebi zadrego, nevrednost, sram ali strah, je ključnega pomena, da znaš upočasniti, pristopiti k stvari brez potiskanja, kritiziranja in potrebe po delovanju. Namesto tega je potrebna ljubezen do sebe, ki te opogumlja, da se premakneš onkraj težave.

Samoizpraševanje, integracija in negovanje sebe so v začetku koncepti, s katerimi imamo lahko veliko težav, saj smo naučene, da se osredotočamo na ljudi okoli sebe, namesto nase. Tudi, ko veš, kako se soočati s svojimi notranjimi občutki, se v začetku še vedno upiraš, saj v sebi čutiš zmedo, osramočenost ali zadrego. Stara, globoko ukoreninjena prepričanja, ki te prepričujejo, da so tvoji občutki strašljivi in da si nevredna pozornosti, tega, da si vidna. Tvoj notranji otrok, se znotraj tebe bojuje z odraslim delom, ki ve, kaj je zate pomembno.

Pogosto govorim o duhovni alkimiji, ki se odvija v tvoji notranjosti, skozi katero svinec svoje osebnosti pretvarjaš v zlato svoje duše. Ko enkrat v sebi skleneš premirje, postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Tvoj notranji intuitivni in analitični del soustvarjata skupaj za skupno dobro. Skupaj iščeta rešitev za težave brez sojenja in razsojanja kdo je dober in kdo je kriv.

Sodelovanje, komunikacija in partnerstvo postanejo del odnosa s sabo, kar vodi v celovitost. To se brez dvoma kaže v odnosih zunaj tebe. Ljubezen do sebe je ključnega pomena za občutek celovitosti in več o tem kako ljubiti sebe bom s teboj delila v 13 dnevnem brezplačnem spletnem druženju Ljubi Sebe! Prijaviš se lahko na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

book

Tvoja zgodba je zdravilo srca

Sedeli smo v učilnici in učiteljica je razlagala, kako so fantje in dekleta v najstniškem obdobju različni. Pokažejo se razlike v hormonskem sistemu. Pri fantih je testosteron hormon, ki fante sili v ščitenje ozemlja – ni več vstopa v njihovo sobo, dokazovanje svoje moči, drznost in tveganje. Dekleta postanejo bolj občutljiva, iščejo pozornost in želijo ustvarjati povezave, odnose s sovrstniki. To je bil več kot popoln uvod v izkušnjo, ki je sledila.

Zvečer je moja hči prišla do mene in začela; »Mami, če je nekdo čuden in izstopa, če ga okolica ne sprejema, a bi se moral prilagoditi, da bi bil sprejet?«

Hotela sem vedeti več o okoliščinah kako je čuden in zakaj izstopa, vizualno, z mišljenjem, idejami, potrebovala sem več informacij, da bi lahko objektivno povedala svoje mnenje. Izkazalo se je, da govori o sebi.

Globoko sem zadihala, ker sem čutila, da je nastopil tisti trenutek, ko se bova spogledali na čisto novem nivoju.
Z njo sem podelila zgodbo prijateljice, ki jo je z menoj delila taisti dan.

»Izzivi so zato, da rasteš,« je začela. »Vse se dogaja zate, če le lahko uvidiš. Vendar smo ženske enostavno prezahtevne same do sebe. Naj s teboj podelim, kako sem bila zaradi sijanja izločena iz družbe.«

Srce mi je poskočilo, saj to zgodbo še predobro poznam iz svojega življenja.

»Ko sem bila v vrtcu, stara nekje šest let, smo se jeseni šli tržnico. Vsak otrok je v vrtec prinesel sadež in potem smo se razdelili v tri skupine, dve skupini sta prodajali in ena je nakupovala. V moji skupini so bili v glavnem fantje in že takrat sem imela ideje, kako polepšat stvari, sadje zaviti v tulce papirja, tistim, ki so kupili več dati malo darilce. To je bilo 35 let nazaj, takrat nismo poznali popustov.

Naredili smo kovance iz papirja. Saj veš tiste, ki ji s svinčnikom prebarvaš na papir in izrežeš. Zabavala sem se, sijala sem, bila sem ustvarjalna, delila sem najboljši del sebe in resnično sem uživala v tem, da sem poskrbela za kupce. V naši skupini je bilo veliko veselja in dobro razpoloženje.

Vendar je bila zavist s strani deklet v drugi skupini močna in še danes ne vem, kaj se je zgodilo. Samo čutim, da sem si takrat prepovedala uživati, se zabavati. Tisto malo užitka, ki mi je dovoljeno, ki si ga dam, si ga dam skozi hrano. Ker je hrana povezana s preživetjem in je nujno potrebna, da preživim, si tukaj dovolim uživati. Na drugih področjih je užitek prepovedan.«

Nekaj časa sva sedeli v tišini. Potem je nadaljevala.

»Ljubezen se daje skozi hrano. Veš, tale moja oblazinjenost s kilogrami, ta mehkoba, mi je pomagala preživeti. Izbrala sem blazino maščobe, da se sploh preživela, da sem lahko ohranila svoj sijaj, zase. Ne za druge, zase.«

Obsedela sem, ganjena. Kajti čutila sem, da je to resnica, povezana s kilogrami številnih žensk.

Z njo sem delila: »A ni noro to, da se obdamo z več kilogrami zato, da bi preživele. In potem nas dnevno zasipavajo s sporočili, da bi morale shujšati in svoj preživetveni mehanizem razbiti. Še bolj nas silijo v to, da nimamo rade same sebe. Da se kaznujemo, da bi ustrezale trendom.«

»Veš,« je začela »najbolj smešno je, da z mojimi kilogrami nimam težav jaz sama. Vsi okoli mene imajo težave z njimi.«

Ko sem zaključila z zgodbo, je moja hči dvignila pogled in tiho začela: »Veš mami, to je tudi moja zgodba.«

Vedno sem vedela, da ni modro delati stvari na silo. Čakala sem, dolgo, na ta trenutek resnice. Ena mojih zavez je, da nikomur ne vsiljujem tega, kar vem. Ko nekdo potrebuje nasvet ali želi z menoj podeliti svojo zgodbo, sem tam. In nadvse hvaležna sem bila Vesolju, da je bil to eden redkih večerov, ko sem bila tam. Cela, prisotna, samo z njo. Imela sem čas.

»V prvem razredu, sem se družila s prijateljico, ki je bila dobra prijateljica tudi z drugimi in kmalu se je začela igra izključevanja med njimi, ko so se šle katera je dobra s katero in s katero so skregane.
Bila sem priča eni njihovi igri z žogo, ko so si podajale žogo in v igri eno od deklet na trdo prijele. Ko je klicala, naj ji nekdo pomaga, sem vstala in jo hotela rešiti prijema. Res sem hotela pomagati, nisem je hotela pustiti na cedilu.
Vendar me je zelo grobo zavrnila, naj se ne vmešavam v igro, ker me ni nihče povabil v igro.«

Čutila sem njeno stisko in jokala z njo, kajti še kako dobro sem poznala igro izključevanja in občutek osramočenosti, ki nastopi, ko se zaveš, da si vstopil v igro nepovabljen, občutek nezaželenosti, izločenosti in izobčenosti.

Jokala sem kot dež, ker je tako močno zadela na mojo občutljivo točko. Moj zapuščeni otrok, moja zapuščena punčka je tolikokrat čutila to isto igro zapuščenosti, zasramovanja, ko ostaneš sama in potem sama sebe zmelješ v prafaktorje, češ kaj mi je tega treba, zakaj sem sploh pristopila in hotela pomagati.

»Veš,« je rekla, »tako kot tvoja prijateljica, sem se tudi jaz zaprisegla, da se ne bom več vmešavala. Umaknila sem se in zapustila igro.«

Vendar je v življenju težava v tem, da te vse počaka. Dokler se s svojimi ranjenostmi nismo voljni spogledati, jih nosimo v sebi in po devetih letih sva se o tem lahko pogovorili. Devet let je to nosila v sebi. Moja prijateljica je svojo zgodbo v sebi nosila petintrideset let. Vendar zgodbe ne moreš osvoboditi čustvenega naboja, sramu, čustev, ki so ostala ujeta v zgodbi, dokler ne ozavestiš okvirov svoje zgodbe in začutiš tega, kar je bilo tam prisotno in kar je zamrznilo v teh okvirih.

Ta del ostaja del tebe. Nikamor ne gre. V tebi čaka, da se boš zmogla imeti dovolj rada, da boš držala prostor za to zgodbo, da se bo pokazala in da se boš z njo lahko soočila.

Nato sem jo vprašala, kaj jo je ta del, ta njena punčka, ki je bila zapuščena, ranjena, prizadeta naučil, kaj je bilo darilo tega dela?

»Veš, mami, zaščitila me je, da se nisem postavljala na strani, ko so se dekleta med seboj izločale, da sem bila nevtralna in si nisem ustvarjala sovražnikov.«

Smrkala sem kot majhen otrok, ko sem jo poslušala. Globoko ganjena ob zaupanju, ki mi ga je izkazala, srčnosti, njenemu pogumu, da se je spogledala s tem delom v sebi. Hvaležna za priložnost, da sem delila z njo zgodbo, ki je odprla njeno srce, njeno rano in ji pomagala pogledati vanjo. Da je lahko prepoznala delček sebe in ga objela z ljubeznijo.

»Ti si moj sonček,« sem začela. »Čisto vsaka oseba na ta planet prihaja s svojim edinstvenim, enkratnim Darilom, ki je samo tvoj. Počiva v tebi in na tebi je, da ga odkriješ in deliš z drugimi. Tvoja ranljivost, milina, sposobnost sočutja, povezanosti in bližine je velika dragocenost. Mnogi tega ne prepoznavajo kot Darilo, vendar je. Tvoja srčnost je brezmejna in to je Darilo. Nikoli ne skrij tega, da bi ustrezala okolici.

Ja, pomembno je, da poznaš svoje dragulje, svoje bisere in da skrbno izbiraš s kom jih deliš. Ne meči biserov svinjam, če ne vedo s čim imajo opravka. Skrbno izberi ljudi, ki te vidijo, ki te čutijo in vidijo vrednost tega, kar je v tebi. Vendar moraš najprej ti videti svojo dragocenost in vrednost, da jo lahko nato deliš.

Zahvali se svoji punčki, ki te je obvarovala, ki je skrila tvoj sij, da lahko danes z več modrosti in večjo skrbnostjo izbiraš s kom boš svoj sij delila. So ljudje in situacije, kjer je modro moč svojega sonca zmanjšati, včasih celo ustvariti noč, vendar nikoli ne ugasni svoje lučke. Ti si tista, ki upravljaš s svojim sijem, ti izbiraš s kom in kdaj lahko tvoje sonce zasije na polno.

Zato sij, Sonce moje, sij.«

Ko sva končali je sijala. Njene oči so žarele in vedela sem, da je osvobodila svoja bremena preteklosti. Toliko let sem čakala na primeren trenutek, na ta trenutek. In moja potrpežljivost je bila na mestu.

Ni modro siliti. Ni modro prehitevati. Nikogar ne moreš prisiliti v zdravljenje. Zdravljenje se zgodi, ko je na voljo sveti prostor, v katerem lahko prepoznaš svoj svinec. Na voljo moraš imeti energijo, da svinec osebnosti preobraziš v zlato Duše.

Ženske imamo v sebi to sposobnost, da ustvarimo srčni prostor, da čutimo z osebo na drugi strani, smo v so-čutenju, v sočutju. In s tem osebi na drugi strani damo možnost za preobrazbo, za zdravljenje. Nič ti ni treba narediti, ni potrebno delovanje, tehnika, nič.

Zadošča, da si. S svojo srčnostjo in prisotnostjo. Z globokim poslušanjem odpreš sveti prostor, v katerem se oseba počuti dovolj varno, da gre v svoj notranji proces preobrazbe. Aktivno poslušanje drži ta prostor. Je posoda, ker če ti nimaš nikogar, ki bi ti bil priča, ki bi te začutil in ugledal, ki bi držal ta prostor zate, zdravljenje ni mogoče.

Potrebuješ pričo. Potrebuješ nekoga, ki je odslikava, ki te čuti, ki ve, kaj čutiš ti. Srčnost ni v tem, da njihova bremena prevzameš nase, temveč v tem, da svoj sij deliš z njimi. Ta tvoja svetloba drži tebe, ustvarja posodo zate in na enak način drži osebo na drugi strani. Ti ustvariš prostor skozi svetlobo in svetloba nič ne naredi, samo je. V resnici ne narediš zdravljenja za nikogar.

Tvoja zgodba, osvobojena vseh sodb, razsodb, krivde, sramu, vse čustvene navlake, vseh plusov in minusov je tvoje zdravilo srca.

Zato zasij, draga Zvezda, zasij. To je tvoje Darilo. Zato si tukaj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si