A

Lovim velike valove

Ko začne pihati zahodnik se na Korziki začenja velik žur. Valovi se povečajo in dosežejo razsežnosti, ko raje ostaneš na plaži kot bi šla v vodo, ker je tok vode, ki nese na odprto tako močan, da težko prideš nazaj na obalo. V vodo priti ni problem, najdeš luknjo med dvema valoma, težje je potem priplavati nazaj na kopno.

Kljub temu je to čas, ki ga z velikim navdušenjem izkoristim za body-surfing.
Všeč mi je tisti občutek lebdenja na valu, ko s telesom čutiš kdaj zaplavaš, kako ga ujameš in se nato na peni zapelješ vse do plaže.

Valovi me fascinirajo že od nekdaj.

Spomnim se, da sem kot majhna punčka komaj čakala poletje in z njim obisk morja ter lovljenje pene na plaži.

Zasvojili pa so me v Indiji, ko sem cele dneve preživljala na obali, kjer smo lovili valove.

Indijci so pravi umetniki v body-surfanju, kjer za desko uporabljaš samo svoje telo. To je ena od zelo starih in zahtevnih tehnik.

Bodysurfanje je umetnost in šport hkrati.

Surfanje bi v slovenščino pravilno prevedli kot deskanje, vendar pa deska za drsenje po valovih ni nujno surf, kot si ga ponavadi predstavljamo.

Deskanje se je razvijalo zadnjih 3500 let in na svojem začetku ni vsebovalo deske, kot jo poznamo danes. Eden najbolj popularnih stilov je bodyboarding. Pri tem ima deskar na nogah plavutke, uporablja pa kratko penasto desko, na katero nasloni le prsni koš.

Deskanje je v svojem bistvu drsenje skozi vodo zaradi potisne moči vala. Valovi na odprtem morju potujejo neovirano. Ko pa zadenejo ob podvodno oviro, ki je običajno dvigajoče se morsko dno, se mora energija nekako premikati naprej. Tako se val zlomi, kar ti omogoči, da val z veslanjem ujameš in v idealni situaciji s telesom drsiš na valu vse do plaže.

Na Havajih bodysurfanju pravijo he’e umauma (drsenje na prsih) medtem ko deskanju na deski pravijo he’e nalu (drsenje na valu). V Australiji body surfanje imenujejo tudi ‘body bashing’. V Braziliji pa mu pravijo ‘jacaré‘, kar bi lahko prevedli kot aligator.

Tale čas v juliju, ko se začne od poletnega solsticija proti Siriusovemu portalu dvigati energijski val je veščina deskanja nekaj, kar je lahko imenitna prispodoba za aktualno dogajanje.

To je čas, ko je najbolj pomembno to, da si v toku. Kajti, ko si v toku, je to tako, kot bi deskala na valu. Val se včasih zlomi nate, včasih ga zamudiš, včasih pa te sname z vala tvoja neiskrenost in pretvarjanje, ko hočeš ustreči nekomu, ugajati in se želiš prilagoditi drugim, da bi bil sprejeta, pa te val potegne v centrifugo in te povalja po pesku.

Takrat se ti lahko zgodi, da hlastaš za zrakom, da imaš usta polna peska in ničesar ne vidiš, vendar te slej ko prej izpljune ven in imaš možnost ujeti naslednji val.

Ampak drage moje tale val, ki prihaja je tako velik, da močno odsvetujem, da ga zamudite. Še bolj odsvetujem neiskrenost in pretvarjanje, ki bi vas utegnili potegniti pod tale val, ker bo pristanek v centrifugi lahko usoden.

Skratka, pripravi svojo desko. Greva deskat na najveličasnejšem valu našega življenja.

Če si gledala film o velikem valu, ne spomnim se točnega naslova, vem le, da obstaja plaža, kjer deskarji sveta lovijo največje valove na svetu, je tole opomnik. Kajti 27.7. se bomo povzpeli na enega od njih. Nahajamo se na plaži življenja in čakamo velike valove.

Tri-štiri-zdaj … si pripravljena!?

28.7.2018 bom vodila enodnevno druženje Odpiranje Portala, kjer bom podelila več o tem posebnem času, ko je stik s tvojo Žensko Dušo še posebej v ospredju. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

In seveda ob tej priliki ne bo odveč, če obnovimo navodila za deskarje, ki so več kot le navodila za deskanje, so navodila za vse, ki deskamo v tem velikem oceanu, ki mu pravimo življenje.

Najdeš jih v članku na spletni povezavi http://divine.si/blog/deskanje/

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

holding-heart

Vpliv ženske na moškega je izjemen…

Sedim v svojem najljubšem lokalu in uživam v skodelici najljubšega čaja. V tistem mojo pozornost dobesedno ugrabi ženski glas; »Daj popij že to svojo limonado, da potem greva.«

Sledila sem glasu s pogledom. Izjava se ni skladala s tem, kar bi pričakovala.
Slišati je bilo kot da nagovarja otroka.

In zaradi ukazovalnega tona sem tudi sama začutila tisti impulz, da bi se skrčila in skrila.
Za mizo sem zagledala žensko in moškega pri tridesetih.
Sedel je skrušen, z upognjenimi rameni. In verjetno ne bi niti trenila z očesom, če ne bi bila kakšno uro pred tem priča podobni sceni.

Danes vem, da je eden od načinov, kako ženska kastrira svojega moškega skozi avtoritativnost in ukazovanje.

Ena od lastnosti zdrave možatosti je želja po vodenju. Ko ženska prevzame tendenco, da vodi, moški postane pasiven in neodločen. To vpliva na njegovo samozaupanje.

In veliko moških danes nima zgleda, kaj pomeni avtentična možatost. Odraščali so ob očetu, ki se je podredil ženi ali pa so odraščali brez očeta in brez zgleda, kako se odzvati v težkih situacijah.

Zaradi pomanjkanja zgleda, da bi razvil svoje sposobnosti vodenja se sodobni moški pogosto enostavno ni voljan soočiti z izzivi in problemi, ki jih prinese življenje.
Vedno znova čaka na žensko, da bo rešila stvari namesto njega.

Pasivni mladi moški pogosto poskuša ustreči kompetentni ženski, ki itak zmore vse sama.
Ti prijetni mladeniči so videti kot prikazni brez vitalnosti in strasti, tistega ognja, ki ga izžareva avtentični moški. Naredijo vse, kar jim ženska reče in dopustijo, da ženska organizira in diktira tempo ter določa kako bo potekalo njegovo življenje.

Izziv za žensko je vedno v tem, da je tak moški ni sposoben zaščititi, če bi bila fizično ogrožena, zaradi česar veliko časa preživi v svoji moški vlogi.
Vendar slej ko prej v odnosu pride do situacije, ko mora moški stopiti v svojo vlogo zaščitnika njene časti.

Ženska potrebuje ta občutek, da se lahko zanese na svojega moškega, drugače ga ne bo spoštovala.

In tudi, če zveza nekaj časa deluje, žensko začne frustrirati njegova neodločnosti in pomanjkanje vodenja. Bolj frustrirana ko je ženska, bolj pasiven in neodločen je moški na drugi strani.

Ko ženska izgubi svoje spoštovanje do moškega, to vodi v zaključek odnosa.

Moški mora razviti svojo sposobnost vodenja, ki je potrebna takrat, ko ocean življenja postane razburkan.

Zato v praksi vidim, kako pomembno je, da ženska spodbuja svojega moškega, da premaga svojo pasivnost in postane bolj samoiniciativen.
Kar brez dvoma terja veliko mero zaupanja na ženski strani.

Danes vem, da je vpliv ženske na moškega izjemen. Ženska lahko dvigne moškega ali pa ga uniči.
Ženska ima to moč, da skozi kritiko in sojenje uniči moškega z besedami, ki jih vihti kot meč ali pa mu pomaga, da postane moški, ki on nikoli ne bi mogel biti brez njen podpore, vere vanj in opogumljanja.

In ob tovrstnih situacijah se vedno znova spomnim na to kako sem sama težila svojemu moškemu, ko je stvari delal po svoje, na načine, ki so se razlikovali od mojih pričakovanj.

Iz izkušenj vem kako uničujoča so pričakovanja v odnosih.
Stanejo te povezanosti in ljubezni.
Ko pričakuješ od moškega, da bo naredil stvari, kot bi jih naredila ti, mu vzameš moč.
In še vedno se kdaj ujamem v tistem impulzu, ko bi zaradi lastnega občutka nemoči ukazovala. Vendar se zavedam tega, da s tem uničim njegovo voljo in zaupanje vase.

Vem tudi, da je ni stvari, ki je moški ne bi zmogel v svojem življenju, če ve, da ima na ženski strani podporo in spoštovanje.

Moški se razcveta v svoj polni potencial ob ženski, ki ga spoštuje in občuduje zaradi stvari, ki jih naredi in zaradi karakterja, ki ga živi. Moški zase pravijo, da so bitja dejanj in ne besed.

Vse preveč žensk moškemu popušča in dela stvari namesto njega.

V druženju Koda:Moški, kako iz svojega moškega izvabiš najboljše, bom s teboj podelila, kako izpolniti življenje moškega s svojo prisotnostjo in mu pomagati, da postane boljši moški, kot bi bil brez tebe.
Kako vplivati na moškega, da postane moški, za katerega se je rodil, da je.
Skupaj bova pogledali v moč, ki jo kot ženska imaš, da svojega moškega navdihneš ali uničiš. In v to, kakšen vpliv imaš kot ženska na življenje moškega.

Ker vedno znova vidim, kako s tem, ko ti ne ceniš in ne vidiš svoje vrednosti, vplivaš na svojega moškega, da on ne ceni in spoštuje tebe.

S teboj bom delila, kako svojega moškega opolnomočiš in kaj je najbolj uničujoče za njegovo moško dušo.

Ko bova po 6 srečanjih končali boš imela v svojih rokah ključe, kako pomagati oblikovati, opogumiti in navdihniti moškega v njegovo veličino. In to kar želim zate je, da se zavedaš dragocenosti sebe kot ženske in njega kot moškega. Ter da veš, kako ga navdihniti, da postane najboljši moški, ki lahko je, s teboj.

Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

 

 

par4

Če deluje, ne spreminjaš…

Že pred leti je z menoj podelil, da se moški zaljubi v žensko, ker se ta odziva na njegovo pobudo.

“Moški je po svoji naravi lovec in vrže trnek in če se ženska odziva in zagrabi, nadaljuje, drugače vrže trnek drugi ribi – in postane hladen, ko se ženska neha odzivati.

Ko moški spozna, da ne more več osrečiti svoje drage, se ohladi in začne gledati okoli.

Ne strinjam se, da gre moški kar brez razloga iz gnezda (he he preverjeno). Vedno je nekaj česar moški v partnerstvu ne dobiva, da se začne ozirati naokoli.

Princip je tak, če želi ženska biti princeska, mora skreirati princa, to pomeni, da ga mora narediti uspešnega. Moški je lovec, ki je cel dan v boju in ko pride okrvavljen domov, ga ona bodri in mu obveže rane.

Ženska je tista, ki naredi moškega uspešnega. Prva, ki naredi moškega uspešnega, je njegova mama. In če je mama močnejša kot partnerka, potem še vedno znotraj partnerstva moški sprašuje za nasvete mamo namesto partnerke. Če pa ni mame in je partnerka šibka, pa stopi na sceno ljubica…

Moški smo bitja, ki hočemo biti uspešni zmagovati in hkrati krhki in želimo biti sprejeti.
Ni nujno, da smo razumljeni, za razumevanje imamo prijatelje, ti nas razumejo, partnerka pa nas samo sprejme.

Problem pri ženskah je ravno kritika. Večina žensk bo rekla. Nikoli me ne objameš! In na moška tla to zelo težko pade. Zakaj ne bi poskusile s spodbudo: “Dragi, daj me objami. Ljubi bi me peljal na večerjo!”

Ko moškega prosite, mu daste moč in krila.

Seveda ne takrat, ko ga prosite, da odnese smeti in pospravi stanovanje.

Moškega je mogoče zelo lahko oviti okoli prsta. In mi to vemo in če je pravi način uživamo v tem.
V takem odnosu potem moški nima razloga, da bi odkrival toplo vodo in iskal srečo pri sosedu.
Če nekaj deluje, pač ne spreminjaš.”

To je bilo pred štirimi leti.

Prejšnji teden pa je drugi moški z menoj delil praktično identične stvari.
Lahko bi rekla, da to potrjuje velikokrat poudarjeno dejstvo na strani moških, da so preprosta bitja.

Tisto, kar me je še posebej zadelo in kar slišim vedno znova, je potreba moškega, da je s strani ženske sprejet.

Vse prepogosto ženska že na začetku zveze vidi, kaj ji pri moškem ni všeč in to spregleda, pri sebi pa si naredi zaznamek, da se bo tega lotila kasneje in bo to poskušala spremeniti.

Moj dragi je z menoj delil, kako ga fascinira, da se ženska pritožuje nad tem, da se moški noče spremeniti, medtem ko se on vedno znova pritožuje nad tem, da se je ona spremenila.

Ženske smo zelo prilagodljive in se spremenimo, da bi ustrezale. Ženske motivira zunanje okolje in moškega notranje okolje. Kar v praksi pomeni, da se moški ne bo spremenil, če ga boš kritizirala. Kritika je ženski način, kako vplivamo druga na drugo in s tem dosežemo spremembo, pri moških pa kritika ne deluje na tak način.

Moški, ki je kritiziran, se bo umaknil in ne bo spremenil tega, kamor je letela kritika ženske. Ženska, ki se pritožuje nad moškim, da ji ne prinese cvetja, da je nikamor ne pelje, ne bo dosegla s tem, da bi jo moški bolj crkljal, kar si želi, pravzaprav bo dosegla ravno to, česar si ne želi … razdalja med njima se bo povečala in prepad se bo poglobil.

Ker je moški notranje motiviran, bo vedno preveril vir iz katerega kritika prihaja. Če spoštuje vir, potem bo kritiko, ki prihaja od zunaj vedno primerjal s svojimi notranjimi parametri in pogledal, ali to zanj drži. In tudi če oceni, da kritika zanj velja, se ponavadi odloči, da se oddalji in stvar predela po svoje.

Kajti pri moškem je odločitev, da nekaj naredi v zvezi s stvarjo vedno povezana s to odločitvijo, ali je vredno truda. In če moški vira kritike ne spoštuje, se ga sploh ne bo dotaknilo, kar odpadlo bo z njega. Več o tem najdeš v članku tukaj >>>>

Ženska ima na partnerski odnos zelo idealističen pogled.
Običajno točno ve, kaj si želi in če njena pričakovanja niso izpolnjena, vidijo težavo v moškem, ki se ni voljan prilagoditi.

Moški običajno pričakuje zgolj to, da bo ženska v njegovi družbi srečna v in zunaj spalnice.

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš tukaj >>>.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

container

Vsak potrebuje podporo

Po dolgi vožnji na morje, skozi neurja in veeeeliko vode na cesti, sem končno ob polnoči prispela na destinacijo. Utrujena in v pričakovanju mehke postelje sem parkirala avto in poklicala številko.

Bilo je tik na tem, da začne deževati in ko sem izpraznila vsebino prtljažnika na parkirišče se je vsulo. Razmišljala sem o tem, kako sem šla na pot tik preden je začelo padati in prispela v identično situacijo.

Pogovor tik pred spanjem je pospremilo začudenje ob tem, da toliko znanih ljudi, ki jim navzven »nič« ne manjka naredi samomor. Ko sva se s sestro pogovarjali o tej temi sem ugotovila, da resnično nisem na tekočem.
In da razen Avicii-ja za ostale sploh še nisem slišala. Ja res nisem iz tega sveta.

Ob tem sem se ponovno spomnila na vse preizkušnje, ki so v zadnjih mesecih del moje družine in dojela – ja, res, vsak potrebuje podporo.

Nikoli nisi prestar za podporo. V resnici nikoli nisi »dovolj star«, da podpore ne bi potreboval.
Še posebej takrat, ko se tvoji temelji tresejo, ko se vse spreminja je ta občutek, da imaš podporo ključnega pomena.

In zase vem, kako je, ko te podpore nimaš. Vem, kako je, ko si sam. In odvisen samo od sebe. Vem kako se počutiš, ko ni nikogar, ki biti povedal; Tukaj sem zate. Verjamem vate. Vem, da ti bo uspelo.

Ni treba, da si jogijska mojstrica, da bi razumela pomen prisotnosti in podpore v svojem življenju. Biti prisotna s tem, kar je, brez sojenja in razsojanja se sliši kot preprosta stvar, ki je hkrati ena najtežjih, ki jih enostavno moraš narediti.

Podpora ne pomeni, da lahko karkoli narediš za kogarkoli.
Podpora pomeni, da si prisotna in da si priča izkušnjam, čustvom, besedam, brez reakcije.
Podpora je notranji prostor umirjenosti, biti, ko samo si. Prisotna. Budna. Tukaj in zdaj.
In zase vem, da sem vedno znala držati prostor za tisto, kar se zliva vanj.

Hkrati pa sem pričakovala od mojega moškega, da bo znal držati prostor zame.

Dolgo časa mu nisem znala razložiti, kaj pravzaprav potrebujem takrat, ko izgubim stik s svojim kompasom. Ko sem vznemirjena, pretresena, preveč izčrpana, da bi zmogla držati prostor zase.

Potem je prišel trenutek, ko sem zmogla ubesediti, da je to, kar potrebujem njegova usmerjena pozornost. Ko je priča moji izkušnji, mojim čustvom, mojim besedam brez komentarjev in brez reakcije.

Ko je moški v svoji možatosti in drži prostor, se lahko sprostim v svoji ženstvenosti.
Prostor je kot posoda, sveta posoda v kateri lahko izkušam izvorne kvalitete svoje ženske duše; ljubezen, svobodo, milino, nežnost.
In ko nekdo stoji s teboj, ti je priča in drži posodo za tisto, česar ti še ne vidiš v sebi, je to sveto dejanje prepoznavanja, odslikave, ki ga potrebuje čisto vsako bitje na Zemlji.

Otrok potrebuje to posodo v kateri je ugledan v svoji edinstvenosti.
Ženska potrebuje to posodo, da je ugledana v svoji ženstvenosti.
Moški potrebuje to posodo, da je ugledan v svoji možatosti.

Vsak potrebuje podporo.
Potrebuje nekoga, ki ga vidi.
Nekoga, ki mu odslika kvalitete, ki so del njegove duše.
In če tega tvoji starši niso znali in zmogli, potrebuješ nekoga, ki to lahko naredi zate.

Ta odsev je pomemben. To je podpora, ki jo potrebuješ ne glede na starost.

Sprostitev, ki se zgodi, ko si ugledana točno takšna, kot si, brez sojenja in razsojanja je izjemna.
Ko veš, da te oseba na drugi strani čuti in vidi.

Ko držiš prostor za ljudi okoli sebe, jim to olajša življenje.

In pomembno je, da to skomuniciraš s svojim moškim.
Ko sta v sporu, ko napetost narašča in začutiš frustracijo v sebi je pomembno, da lahko rečeš; Potrebujem te, da držiš prostor za Naju.

Da si tukaj z menoj, cel. Ni potrebno, da karkoli rečeš. Ne potrebujem nasveta. Potrebujem te, da si z mano, cel.

Še bolje je, če je to vajin dogovor vnaprej.
Da mu poveš, da te takrat, ko postaneš sitna in zoprna, ko postaneš zajedljiva spomni, da si v tem trenutku tukaj in zdaj, namesto, da iščeš po preteklosti napake, česa ni naredil in kaj bi moral narediti.

To je za večino moških še posebej izziv, ker je njihova izkušnja, da takrat, ko postane napeto in neprijetno, zapustijo prostor in počakajo, da nevihta mine.

Izziv je v tem, da moški izbere, da ostane polno prisoten in pozoren takrat, ko bi najraje pobegnil.

Da bi lahko učinkovito držala prostor za kogarkoli moraš najprej vedeti, kakšen je občutek, ko ga držiš zase. Da se zavedaš občutka, osrediščenosti v svojem centru, pozornosti v svojem telesu. Popolna utelešenost je ključna.
Ko si utelešena, popolnoma tukaj in zdaj, si sproščena.

Izziv je v tem, da ostajaš v sproščenosti in prisotnosti takrat, ko si skupaj z nekom, ki je zakrčen in raztresen na tisoč koncev.

Zgledi vlečejo in precej lažje se je spustiti na nivo raztresenosti in zakrčenosti. Takoj, ko greš v branjenje, ko se poskušaš zaščititi pred nekom, si v ujemanju s to energijo zakrčenosti. Zakrčenost je preživetveni mehanizem, kjer svoj energijski prostor skrčiš in se pomanjšaš zavoljo preživetja. In ujemanje se zgodi na tak način, da ko se ti zakrčiš in pomanjšaš, bo oseba na drugi strani ravno tako šla v zakrčenost in reakcijo skozi preplavljanje s svojo energijo ali v energijsko penetracijo.

Če se v tistem, ko se vse skupaj dogaja, spomniš, da je potrebno globoko dihati in se sprostiti, s tem podariš darilo sprostitve in prostora osebi na drugi strani.
Namesto, da zavzameš prostor, ga ustvariš.

S tem ustvariš podporo.

In pomembno je razumeti, da s tem, ko ustvariš prostor, jo podpreš, narediš največ za osebo na drugi strani. Ne moreš je rešiti.

V resnici nihče ne more ničesar narediti namesto tebe.
Tudi, ko imaš na voljo podporo, je na tebi, da narediš svoj del.

Nihče te ne more rešiti.
Le ti lahko rešiš sama sebe.

Vedno pa lahko prosiš za pomoč.
Poveš na glas, kaj potrebuješ.
Brez pričakovanj, da bo pomoč prišla s strani osebe na katero si se obrnila in hkrati s polnim zaupanjem, da se bo pojavil nekdo, ki ti lahko pomaga.

Povej, ko potrebuješ objem, toplo besedo, spodbudo, pohvalo.
Izrazi se jasno, glasno in pogosto.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš tukaj >>>.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

 

mi2

Kaj sem pa zdaj naredil…

»Spet sem pozabila svoje vitamine,« je začela
In nadaljevala; »Kaj stojiš tam kot kak cepec!? Saj ti itak ne vidiš kaj je meni pomembno. Če bi bil dedec, bi šel ti po škatlico namesto mene. Ah, ja. Za vse sem sama.«
Obrnila se je k svojemu moškemu in mu rekla, naj se ne premakne in naj jo počaka točno tam, kjer je, ter oddrvela.

Spogledala sva se in skomignil je z rameni.
Mirno je stal na mestu in jo čakal.
In ko se je vrnila, mu je navrgla: »Zakaj pa še nisi šel po avto?«

Frustracija je bila izrisana na njegovem obrazu, ko ji je rekel, da mu je naročila, naj se ne premakne in počaka točno tam, kjer ga je pustila.

»Saj ti itak ne znaš razmišljati s svojo glavo,« je bil njen komentar.

Osupla sem obstala, verjetno z odprtimi usti, ko sva se spogledala in je še enkrat nemočno skomignil z rameni.
Videlo se mu je, da je skrušen. Da je v sebi zlomljen.

Ko sem se obrnila k svojemu moškemu, ki je bil priča celi zgodbi, je bil njegov komentar: »Moški smo v odnosu večino časa v stanju; »What did I do now!?«

In ja, danes štekam.
Ampak resnično te razumem moški, ker sem bila včasih tudi jaz točno takšna kot ženska iz zgodbe malo višje.

Težila sem za stvari, ki jih ni naredil, za stvari, ki jih je naredil in za tiste, ki jih še ni naredil.
Ker sem bila jaz nezadovoljna sama s seboj.
Ker jaz nisem bila v stiku s svojimi potrebami in željami, sem krivdo za svoje slabo razpoloženje in notranjo praznino valila na mojega moškega.

Ker je bil sila priročno večino časa blizu.
In ker se mi je zdelo, da bi moral biti moja opora in podpora.

In predvsem, ker sem mislila, da to, da mi je v oporo pomeni, da je moja kanta za smeti.
S človekom, ki mi je bil najbližje in ki bi moral biti deležen največje ljubezni in podpore sem delala kot z odpadnikom.
In najhujše pri vsemu je to, da sem mislila, da je to čisto ok.

Potem je prišel dan, ko sem dojela, da imam prekleto srečo, da je še vedno z menoj.
In da ne bova prav dolgo skupaj, če bom nadaljevala s tem, kar sem počela.

Ravno zaradi tega razumem moške.
Hkrati pa razumem tudi ženske.

Če začnem na začetku…
Leta 2007 sem bila prezaposlena, nezadovoljna, izpraznjena in izčrpana do konca.
Potrebovala sem dopust. Bila sem ga žejna kot Sahara vode.

Takrat nisem vedela, da je to, kar resnično potrebujem moj čas zame.
Mislila sem, da bo 14 dni v Egiptu naredilo trik zame in da bo po tem dopustu zame vse čisto drugače.
Upala sem, da bo potem vse drugače.
In kljub temu, da je bil dopust izjemen in sem dojela tono stvari, se doma in v mojem odnosu ni v resnici čisto nič spremenilo.

Kar me je spomnilo na leto 1996 in neko drugo popotovanje, ko sva z mojim moškim šla v Indijo.
Če vprašate mojega dragega, bo rekel, da je najboljši test ali si z nekom za skupaj in ali lahko živiš skupaj skupno potovanje v neznano, kjer se pokaže medsebojna kompatibilnost in ali lahko preživita skupaj.
Kljub temu, da se je vse skupaj začelo zelo neobetavno, ker sem čisto v stilu princeske sedela na robu pločnika in jokala, ker nisem našla prostora v ašramu in sem hotela nazaj domov, kljub temu, da sva imela letalsko karto za nazaj čez 3 mesece, sem očitno prestala njegov test.
Čisto mimogrede sem za to, da je bil to mali test izvedela šele dobro desetletje in pol kasneje.

Ampak to, kar sem izvedela v Indiji 1996 je bilo, da ti čisto vsa teorija nič ne pomaga, dokler je ne preneseš v svoje staro okolje, v odnose z ljudmi, ki so ti najbližje, ker tam vidiš ali si vzel lekcijo ali ne.

Implementacija.

In leta 2007 sem dobila teorijo. Ko sem prišla domov, pa sem potrebovala še veliko prakse, da sem stvari resnično dala v prakso.

Razpad mojega življenja leta 2009 me je soočil s tem, da sem še vedno prelagala odgovornost na mojega moškega.
Da sem mu še vedno težila, ko sem bila jaz nezadovoljna sama s seboj.
Da sem se pritoževala nad tem česa on ni naredil, ko mu v resnici na glas sploh nisem povedala, kaj bi rada od njega.
Da sem se razburjala nad tem, da vse počnem sama, ko mu sploh nisem povedala, kaj lahko on naredi zame, da mi olajša življenje.
Mislila sem, da bere moje misli.
In ko sem imela res slab dan sem pričakovala, da bo to vedel in naredil nekaj, da se bom jaz počutila bolje.

Danes mi je kristalno jasno, da sem delala to, kar je bil model, ki sem ga imela doma.
Vedno sem govorila, da nikoli ne bom taka kot je moja mama.

In potem sem se v enem trenutku zavedla, da sem točno takšna kot moja mama.
In to spoznanje je bilo zame najbolj boleče spoznanje, ki sem jih izkusila.

Ker sem leta delala na tem, da ne bi ponavljala vzorcev, ki sem jim bila priča doma.
Ker sem se toliko časa trudila, da bi bila drugačna.

Hkrati pa sem delala identične stvari.
Se pizdila nad mojim moškim.
Ga kritizirala in se pritoževala ker še ni naredil stvari in kar je najbolj grozno…
Verjela sem, da so moški itak idioti.

Ko sem si povedala resnico, sem bila pretresena.
Ker sem verjela, da sem drugačna.
Ker sem resnično mislila, da sem te stvari že predelala v sebi.

Vendar realnost vedno razkrije kje si.
In bila sem tam, kjer nisem hotela biti.

Ponavljala sem stvari, ki sem jih obsojala pri ženskah v mojem življenju.
In leto 2009 mi je razkrilo, kako sem to s čimer se boriš in kar odrivaš od sebe, česar najbolj ne maraš v resnici hraniš.In kako to ostaja s teboj v tvojem življenju dokler ti ne sprejmeš sebe in tega, da je to del tebe.

Danes vem, da ne moreš spremeniti tega, česar ne vidiš.

Šele, ko toliko upočasniš, da prepoznaš in si priznaš, da so stvari tvoje, ko si resnično prisvojiš stvari, jih sprejmeš za svoje, lahko narediš pozitivno razliko in presežeš to, kar je tvoja udomačenost, to s čimer si zrasla, to kar je del tvoje DNK, del tvojih genov.

In to od tebe terja radikalno iskrenost do sebe. Zvestobo sama sebi. Da ti varuješ ljubezen v sebi. Neguješ sama sebe. Ker samo, ko si ti polna, ko si ti dobro razpoložena, lahko to kdo v resnici si, svoj najlepši in najboljši del sebe deliš z ljudmi in s svetom.

Na tebi je.
Samo ti lahko narediš razliko.

In ti si tista, ki iz svojega moškega izvabiš najboljši ali pa najslabši del.

Mojo zgodbo o tem, kako sem reševala svoj odnos in kaj sem naredila, da sva letos praznovala svojo 24 obletnico lahko prebereš, če se pofočkaš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš tukaj >>>.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

handbaby

Prišla je skozi mene…

Pred 20 leti sem bila na današnji dan v porodnišnici.

Predihovala sem popadke in pustila curkom vode v banji, da so blažili bolečino, ki jo je moje telo doživljalo z vsakim valom, ki se je dvigoval v moji notranjosti.

Bila sem v svojem svetu, v vzporedni realnosti.
Navodil, ki mi jih je dajala babica sploh nisem razumela. Bilo je kot bi govorila nek tuj jezik.
Vsakič, ko sem slišala glas, sem se obrnila k mojemu moškemu.
On je bil tisti, ki je prevajal vse, kar so hoteli od mene. Njega sem razumela.

Pustili so mi, da sem bila v vodi celo noč.
Že 9 ur sem dihala in plula nekje v svetovih, ki jih pozna samo moja ženska duša.
Babica mi je razložila, da bom lahko rodila v vodi, če ne bo nobenih komplikacij. Drugače bom morala na mizo.
In prosila sem moje telo, da naj vodi ta proces porajanja z inteligenco, ki presega vse, kar sem kadarkoli izkusila.

Ko se je porod čisto zares začel, me je porodničarka pustila v vodi. Le mojo medenico je podložila z nekaj rjuhami in slišala sem, kako je čofnila v vodo.

Svetost trenutka, ko dobiš drobno bitje na svoje trebuh je nekaj, kar me je do konca odprlo in razgalilo mojo dušo. Čudenje, čudežnost trenutka je nekaj, česar ne moreš opisati.
Ničesar nisem pričakovala in hkrati dobila vse.

In v tistem trenutku, ki se je meni zdel kot večnost je mala deklica dvignila glavo in me pogledala v oči. Imela sem občutek, kot da gledam v prostranost vesolja in čutila sem pogled v globinah moje duše.

Prepoznavanje. Ja, poznava se.
Bilo je presunljivo.

Še danes čutim v telesu tisto osuplost, ko sem se spraševala, kako je mogoče, da dvigne glavo, saj dojenček, ne more držati glave pokonci nekje do četrtega meseca. Vsaj tako so mi rekli.

In potem je pogled usmerila čez mojo ramo in pogledala v oči še njega – svojega očeta.
Mojega junaka, ki je bil cel čas z menoj.

Sledila je celotna procedura od prereza popkovnice in porajanja placente.
Jaz pa sem ves čas jokala. Vse je postalo zmeda v mojem Vesolju.

Kot bi se raztreščila na milijone koščkov.
In nihče mi ni povedal, kako jih zbrati nazaj v celoto.
Nihče mi ni povedal, kako poskrbeti za svoje energijsko polje, se ponovno zbrati in obnoviti sveti prostor, ki sem ga za devet mesecev posodila duši, da je v tej čudežni alkemični posodi ustvarila svoje telo.

Takrat nisem vedela, kakšen čudež je telo ženske.
Nisem vedela, da ženska skozi svoje telo opravlja duhovno fotosintezo. Da je ženska vir svetlobe. Posebne svetlobe.

Nihče mi ni povedal, da otrok ni moj. Da sem samo nosilka, varuhinja življenja. Moje telo je vedelo, kako ustvariti prostor v katerem je inteligenca vesolja ustvarila novo bitje. Ja, dala sem vse na voljo. Vendar nikoli ni bila zares moja. Vedno je bila sama svoja.
Bila sem ji vodnica v tem svetu. Varuhinja življenja, ljubezni in svetlobe. Učiteljica. Vse bi naredila zanjo. Vedno pa sem nekje v globini sebe vedela, da mi ne pripada.

Da gre za posvečeni dogovor med nama. Za dušni dogovor, da sva izbrali druga drugo. In da sta najini duši močno povezani, ker je bila v mojem telesu.

Danes vem – Privilegij je biti mama.

Tolikokrat si na preizkušnji, ko jemlješ to lekcijo, da otrok ni tvoj, nikoli ni bil in nikoli ne bo.
Ničesar ti ne dolguje.
Dano ti je , kot mami, da si varuhinja življenja, da poskrbiš za bitje, ki je prišlo na ta planet skozi tebe.
In duši ostajata povezani za vedno.

Ker se imamo, da se povežemo, izmenjamo, se spominjamo, se podpiramo in zdravimo.
Vendar nikoli nihče nikomur ne pripada.

Vem, čudna sem.
Vendar že od prvega diha in prvega pogleda vem, da mi ne pripada, da v resnici ni moja ali od kogarkoli drugega. Sama svoja je – tukaj, da spoznava samo sebe, izraža samo sebe, izkuša in se razvija in se vrača nazaj v celoto same sebe.

Nikoli nisem bila »klasična« mama in zaradi tega sem pogosto poslušala pripombe.
Vendar danes vem, da sem vedno ravnala prav.
Da sta ostali kar sta.

In danes praznujem tudi jaz. Praznujem samozaupanje.
Da sem toliko zaupala vase in sledila sebi, da se nisem dala prepričati v to, kakšna bi kot mama morala biti, kako delati stvari in zakaj.

Ker sem tudi jaz tukaj zgolj na »obisku«. Sama svoja.
Tukaj, da spoznavam sebe, izkušam sebe, izražam sebe in se brezmejno zabavam.
In tega se še vedno učim.

Vem pa eno stvar… Samozaupanje je seksi!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Več delim v 21 dnevnem izzivu Bodi Varuhinja Ljubezni. Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Postani Varuhinja Ljubezni je spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

par5

Močno me drži…

“To je to,” mi je rekel.
“Dovoli mi, da te močno držim. Da te objamem in smo držim v objemu.
Dovoli mi, da se tvoj moški.
Ni ti treba, da si ti moški. Dovoli mi. Dopusti mi, da sem močan moški zate.”

Vedno sem bila prepričana, da mu dajem na voljo ta prostor.
Ampak roko na srce, ko mi je to rekel, so v meni padle vsi obrambni zidovi.
Ležala sem tam, v njegovem objemu razgaljena.
Kar je najbolj grozljiva izkušnja, ki sem jo kadarkoli imela.

Do tega trenutka sem imela tisto romantično predstavo, da bom takrat, ko bom prišla do tega, da se mi bo moški odprl in razgalil svojo dušo, čutila blaženost in bo vse oh in sploh božansko.

In v trenutku, ko sem bila razgaljena do konca sem čutila vso bolečino oskrunjenosti, vse razloge zakaj mu do tega trenutka nisem dovolila blizu.
V trenutku sem razumela vse igrice, ki se jih gremo v partnerskih odnosih.
Ker je to, da si tako surovo razgaljen, kot bi ti slekli živec mielinske ovojnice, ki ga ščiti pred preplavljenostjo z informacijami zunanjega sveta.

V trenutku sem bila soočena z vsemi razlogi, zakaj mu nisem dovolila, da mi pride res blizu.

Dojela sem, kako sem iskala nekoga in prelagala na svojega moškega, da poskrbi zame. Kot bi iskala nadomestnega starša, ki bi mu lahko predala vso svojo bolečino. Vso svojo oskrunjenost. Ves svoj sram.

Mislila sem, da to, da ti moški drži prostor pomeni, da drži posodo v katero se lahko zbruham in povem vse, kar me muči.

Ko me je močno držal v objemu in me je prosil naj se mu predam, sem v delčku sekunde dojela, kaj pomeni, da ti moški drži prostor.

In ja, to je nekaj popolnoma drugega, kar ima v mislih vsaj 99% vseh žensk, ki jih poznam. In sebe štejem zraven, ker do nedavnega pojma nisem imela kaj to čisto zares je.

Držanje prostora je aktivno stanje Biti, ki presega vse, kar so ti kadarkoli povedali o tem, kaj partnerstvo čisto zares je.

Ja vem kako se to sliši »airy-fairy« ali kar nekaj. Ampak to je zaradi tega, ker se tega v resnici ne da opisati. To ni mentalni koncept. To je nekaj, kar občutiš in izkusiš.
Je misterij življenja.
Je povabilo v trenutek življenja, v prisotnost tukaj in zdaj, v polnost, radost, živost, ki jo tvoja ženska duša intimno pozna.
Ko si priča izkušnji. Samo si. Brez mnenja. Brez sojenja. Brez predispozicij kako naj bi bilo ali bi moralo biti.

Olupi te.
Razgali.

Prisotnost moškega pomeni, da ti posveti vso svojo pozornost.
S tabo je. Cel.

In ti si ugledana. Cela. Točno takšna kot si.
Ni se mogoče skriti.
Ne moreš se pretvarjati.
Niti polepšati.

In kljub temu, da je to, če si kot jaz, tvoje srčno hrepenenje, je vse prej kot prijetno.

Ker da si lahko ugledana na tak način, razgaljena v svoji duši, moraš najprej močno držati sebe.
Svoje sranje. Svojo senco. Svoj ka-ka (še vedno me fascinira, kako dobro je to ubesedil Tom Kenyon).

Da bi lahko držala prostor za nekoga drugega, ga moraš najprej znati držati zase.
Še posebej takrat, ko si razgaljena v vseh svojih slabostih, bolečinah, v vsej svoji veličastnosti in sranju, ki ga nosiš s seboj in je del tega paketa, ki ga imenuješ JAZ.

Držanje prostora čisto zares pomeni, da si dopustiš, da si kar si.

Saj vem, simple.
Ki pa je vse prej kot to.

Držanje prostora je tvoja kapaciteta, da si s tem, kar vznika iz tebe, kar se dviga v tvoji notranjosti, brez sojenja in razsojanja kaj je dobro in kaj slabo. Da si temu priča. Da to dopuščaš, da je. Da to sprejemaš, v celoti.

Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da ta prostor držiš v sebi. Da ustvariš povezanost in držiš osebo v svojem zavedanju, točno takšno kot je. Brez pričakovanj. Z empatijo si priča temu, kdo je oseba na drugi strani in kaj počne.

In vsak ima v sebi to kapaciteto, da drži prostor za drugo osebo.

Vendar je zame osebno izkušnja, v kateri je moški popolnoma prisoten in drži prostor zame nekaj, kar popolnoma zasenči izkušnjo, ki jo imam z žensko.

In še danes se spomnim tistega občutka, ko se mi je to zgodilo prvič.
Ko je bil ON tako zelo prisoten z menoj, da je bilo to strašljivo.
Ja, ustrašila sem se tega. Na polno.
Pobegnila sem.
Ker me je erotični naboj, ki se je ustvaril na smrt prestrašil.

In po tej izkušnji, sem hrepenela, da bi se mi to ponovilo.
Ker ko je moški prisoten v svoji moški moči, mi to omogoči, da se sprostim v svoji ženstvenosti.
Danes poznam vso teorijo zadaj. Takrat, ko sem bila soočena z izkušnjo, sem pobegnila.
V moji moški energiji sem se počutila bolj varno.
Nisem mu dovolila blizu.
Nisem mu dovolila, da bi mi bil priča. Da bi bila ugledana.
In hkrati sem po tem vseskozi hrepenela.

Seveda znam biti v moški energiji prisotnosti in usmerjati pozornost, vendar me to stane ogromno energije. Roko na srce, naporno je. Izčrpa me.

In takrat, ko sem z moškim, ki je v svoji polni moški prisotnosti, ki mi posveti vso pozornost, lahko spustim svoj oklep. Sprostim se. Oddahnem si.
Lahko samo sem.

To, da me močno drži je bilo moje srčno hrepenenje leta.
In počasi, mic po mic sem dojela, da potrebujem moškega.
In potem je trajalo še leta, da sem mu to lahko tudi povedala.

Dva dni pred dogodkom o katerem pišem na začetku sem mu prvič rekla:
»Potrebujem te. To je najbolj ranljiva stvar, ki ti jo bom kadarkoli povedala in vendar je resnica.
Potrebujem te. In tega ti še pred mesecem za živo glavo ne bi priznala.
Potrebujem te, da si moj moški. Ker samo ob tebi sem jaz lahko vedno bolj ta ženska, za katero sem se rodila, da sem.

In to, da ti priznam, da ne zmorem sama je zame najbolj neudobna stvar, ki sem jo kadarkoli naredila. Ker bi bilo veliko bolj enostavno, če bi to lahko naredila sama.
Vedno sem mislila, da bom to lahko naredila sama. Ampak ne morem.
Potrebujem tebe.«

In ob tem sem na polno jokala.
Ker sem res verjela, da ga ne potrebujem.
Da bom zmogla sama.
Da lahko rastem in se razcvetam brez njega.
Ker je bilo to, kar je prišlo iz mene nekaj, kar je mene presenetilo še veliko bolj, kot njega.

Danes vem, da je bil to pesek, ki sem ga metala v lastne oči. Ker sem hotela biti samostojna, neodvisna in trdna ženska, ki zmore vse sama.
Vem tudi, da je eno to, da prepoznaš kaj je resnica, nekaj čisto drugega je to, da si to priznaš in si to prisvojiš. Lekcija zase pa je, ko to daš v prakso. In danes praznujem to, da sem končno zmogla.

Dragi moški!
To, da držiš prostor za žensko je nujno potrebno.
Ženska potrebuje tvojo možatost, tvojo prisotnost, tvojo polno pozornost in tvojo moč.
Ko ženska spozna, kako dragoceno je to (in ja, seveda ji lahko to poveš), se bo sprostila.
In to je točno tisto, kar si želiš, da sprosti napetost in se odpre. Da te sprejme in ti dopusti, da jo neguješ, da se stopi.
Morda bo jokala, jaz sem. Morda se bo nasmehnila (to je prišlo vmes med solzami). Ampak to, čemur boš priča, je nekaj, kar so videli le redki, če sploh kdo. Izjemno je.
Moj dragi pravi, da je to, da se lahko stopi z menoj, se zlije ena najlepših izkušenj, ki jo pozna.

Draga ženska!
Ko imaš njegovo polno pozornost je vse, kar moraš narediti to, da se sprostiš, se odpreš in mu pustiš, da igra na ta inštrument, ki ti si.
In vedeti moraš, da je vsak virtuoz, ki je v roke prvič prijel svoj inštrument delal napake, se na njih učil in se mojstril.
Na tebi je, da to, kar ti daje sprejmeš, vsrkaš, pustiš, da te to neguje od znotraj, da te nahrani in napolni. Ker samo iz te polnosti boš lahko v polnosti delila sebe in to kdo ti si. Z njim. Pa tudi z drugimi ljudmi in s svetom.
In verjemi mi, če imaš otroke je to največje darilo, ki ga lahko deliš z njimi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Želiš več? Te zanima kako lahko to izmojstriš?
Pridi se igrat z menoj v 21 dnevnem izzivu Bodi Varuhinja Ljubezni. Pofočkaš se >>>tukaj<<<

Če pa zagotovo veš, da imaš s tem izziv in bi se rada naučila kako postaneš Varuhinja Ljubezni, te vabim v spletno druženje, kjer bom s teboj delila, kako spremeniš svoj notranji pogled, da svoj Srčni kompas nastaviš na novo in prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

sunshine

Tokrat o Mladosti

Ko sem moji hčerki pred dnevi rekla; “Bomo praznovali skupaj, ko imaš rojstni dan 25. maja,” me je grdo pogledala.
»MAMI!?« je bila odločna, »KAJ GOVORIŠ? Jaz nimam rojstnega dne 25.maja.«

Hja to je eden tistih trenutkov, ko se zamisliš. In jaz sem se.
Vzela sem si čas zase in začela tuhtati, kaj je na stvari.

In takoj se mi je pripeljalo.
Moj prvi fant je imel rojstni dan 25. maja.

Ampak ali je to tehten razlog za zmedo v moji glavi?
Iskreno upam, da ne.
Čeprav priznam, da je bila moja prva izkušnja z ljubeznijo, ki jo podeliš z moškim kar intenzivna.

Je pa to datum, ki je bil v moji mladosti pomemben še zaradi nečesa drugega.
Takrat smo praznovali Dan Mladosti.

Ne bom šla v podrobnosti, ki bi utegnile odpreti skrinjico, iz katere bi lahko potegnile navlako preteklosti o kateri bi lahko diskutirale. Ampak to ni čas za čiščenje preteklosti.
Neeeee, ta zapis ni namenjen temu.

Čeprav, roko na srce, Mladost je nekaj, kar je v zadnjem tednu zelo v ospredju v mojem vsakdanu.
Točno pred enim tednom me je kot strela z jasnega zadelo, kaj je tista pici mici mala stvar v celicah, ki bi lahko dramatično vplivala na mladost, pomlajevanje in vitalnost posameznice.
Ampak o tem še ne bom govorila. Obljubim pa, da bom podelila več, ko pride čas za to.

Namignem lahko le, da je povezano s Svetlobo.

Nazaj k Mladosti.
Mladost je kvaliteta duše, ki se uteleša in jo izkušaš skozi svoje telo.
Tako dobro se sliši, da bom ponovila.

Ja, mladost je izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

Tako kot je ljubezen izvorna kvaliteta ženske duše, ki se udejanja skozi tvoje žensko telo.

In biti Varuhinja Ljubezni je nekaj, čemur sem se zavezala pred tremi leti, ko sva z mojim dragim delala ritual opuščanja starega (zapis najdeš >>>tukaj<<<).

Varuhinja Ljubezni ve, da je ona tista, ki v svojih rokah drži ključe, ki odpirajo vrata moškega potenciala.
Ženska je tista, ki navdihne moškega, ga opogumlja, ga spodbuja, da preseže samega sebe in postane ta Moški, za katerega se je rodil, da je. Z njo.

Kajti vsak moški ima v sebi potencial, seme avtentičnega, srčnega moškega.
Vendar je potrebno to seme zalivati in ga negovati. In to je naloga ženske.

Varuhinja Ljubezni in Svetlobe pozna svojo dragocenost, pozna svojo moč.
Vendar je ne zlorablja. Uporablja jo za dobro vseh ljudi.

Varuhinja Ljubezni ve, da je bistvenega pomena, da zelo dobro pozna svojo lastno naravo na eni strani, pa tudi kako zelo sta si z moškim različna na drugi.

Statistika ločitev sama zase govori o tem, da ima veliko žensk s tem delom v sebi težave.
Pravzaprav veliko žensk sploh ne ve, da je to del, ki ga imajo v Sebi.

Kam me je tuhtanje o katerem sem govorila nekaj vrstic višje vodilo?
Dobila sem navdih. In navdihe jemljem zeeeelo resno, ker vem, da so to sporočila moje Sofije, tiste modrosti v meni, ki presega razum in vse naučeno, kar nosim v sebi.

Navdih je bil zelo jasen… pripravi 21 dnevni izziv.
Da spomniš ženske, ki se želijo spomniti kdo so.
In da jih vodiš skozi preobrazbo v ljubezenski odnos najprej s seboj.
Ker je to osnova vseh odnosov, ki temeljijo na ljubezni.

In kot sem rekla, navdihe jemljem smrtno resno.
Tako je nastal 21 dnevni izziv Bodi Varuhinja Ljubezni.

Danes Te vabim zraven.
Kdaj? 25.maja
Zdaj veš… Včasih smo praznovali dan Mladosti.
In letos bova praznovali Mladost na čisto poseben način.

Oki, pa dajva!

Pofočkaš se na FB strani Bodi Varuhinja Ljubezni in spremljaj objave, ker 25.5.2018 začnemo s prvim izzivom.
Ja to je >>>tukaj<<< kjer bom s teboj podelila video utrinke, navdihe, zapise in spoznanja o tem kako sem jaz postala Varuhinja Ljubezni in kaj pomeni biti Varuhinja Ljubezni?

Si zraven?

Tvoja vstopnica v skupino je odgovor na tri zastavljena vprašanja.
Ker imajo vse dobre stvari svojo ceno.
In tvoja investicija je radikalna iskrenost.
S Seboj.

S tem se začne.
:)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, potrebuješ spremembo notranjega pogleda, da skozi svoj Srčni kompas nastaviš na novo. prepoznati moraš svojo dragocenost kot Ženska, da lahko s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več o spletnem programu najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

woamy

Najprej poskrbi zase

Sediš na letalu.

Stevardesa je pravkar zapečatila glavna vrata.
Vsi sedijo na svojih sedežih, pripeti in pripravljeni na vzlet.
Sledijo varnostna navodila in med njimi slišiš tudi: “V primeru, da pritisk v kabini pade, bodo iz omaric nad vašo glavo padle kisikove maske. Namesti si kisikovo masko na obraz, zategni gumico ob strani. Nato namesti masko otroku ali pomagaj osebi poleg sebe.”

Najprej ti.
Nato sledijo drugi.

Zveni logično. Ni res!?
V resničnem življenju pa velika večina žensk s katerimi delam, najprej poskrbi za druge.
Nato je na tretjem, petem, desetem mestu mogoče tudi sama.

Vedno znova govorim o tem, da je srečna ženska tista, ki vpliva na svojo okolico s svojim zgledom.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Vem kako dobro se to bere.

In vem tudi kakšen izziv sem imela, da sem to lekcijo vzela v praksi.
Kolikokrat sem potrebe otrok dala pred svoje.
Zadnji večer pekla piškote za v šolo.
Nisem šla na ples, ker so se dejavnosti otrok križale z mojimi. Ah ja, še bi lahko naštevala.
Rezultat pa je bil vedno, ko sem nekoga drugega dala pred sebe, identičen… bila sem sitna, izpraznjena, nerazpoložena.

Ko si prazna, so vse aktivnosti, ki jih iz te praznine delaš, enako prazne.

Če hočeš narediti pozitivno razliko v življenju ljudi, moraš najprej poskrbeti zase.
Napolniti sebe.
Samo, ko si ti polna, lahko iz te polnosti deliš z drugimi.
Samo, ko ti imaš, lahko daš naprej.

Živiš v svetu, ki se nikoli ne ustavi.
V svetu, ki nikoli ne upočasni. Kjer je hitrost vrednota.
In kjer moraš biti pogumna in mora ti biti mar, da upočasniš in najprej poskrbiš zase.

Kako vem?
Ker je to moj dnevni izziv.
Še vedno kdaj pozabim na svojo kisikovo masko.

Pred dvemi leti in pol smo bili na Irskem. In šli smo v Conamaro.
Ustavili smo se pri samostanu Kylemore, kjer me je očarala gotska cerkev s svojo lepoto.
Spomnila me je na mojo potrebo po lepoti.
Vendar si nisem vzela časa zame, da bi se napolnila s tem, kar me je poklicalo.

Zagotovo poznaš trenutek prebujenja… aha moment, ko se v tebi nekaj posveti.
In če nisi budna, prisotna, v tistem trenutku, ne boš ujela potrebe, ki vznikne iz globin tvoje duše.
To, da ujameš trenutek je umetnost, ki jo aktivno mojstrim zadnja leta.

Takrat, tam, pa nisem prepoznala svoje potrebe.
Prišla je za menoj. Kasneje.
Po tem, ko sem šla skozi nerazpoloženje, žalost in jezo, sem prišla do svoje potrebe. Ampak zato sem potrebovala čas.

Najprej mi je trajalo mesece, potem tedne, počasi sem prišla do tega, da sem svoje potrebe odkrila v nekaj dneh.
Danes jo najdem v nekaj minutah.
Praksa.
In ker vem, kje iskati.

Tako sem si vzela čas zame.
In šla na izlet v Conamaro. Sama.
Iskati delček duše, ki sem ga nekoč pustila tam.

Ker verjamem, da si pustiš ključe, ki odklepajo vrata v tvojo dušo na posebnih lokacijah po svetu.
Tokrat sem odklepala vrata v lepoto. Čarobnost. Magičnost.

Čas Zame je pomembna praksa za žensko, ki želi čutiti svobodo, ljubezen, blaginjo.
Ali pa lepoto, kot jaz.

To, da poskrbiš zase je praksa. Dnevna praksa.
Vzemi si svoj čas zame.

Samo, ko poskrbiš zase, lahko poskrbiš za druge.
Zadovoljna. Izpolnjena. Ljubeča.

Počitek in obnova tvoje energije sta ključna, da imas pozitiven vpliv na ljudi okoli sebe.
Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.
Zato poskrbi najprej zase.

Bodi Svetloba, ki jo želis videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v spletnem programu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

marjetici

Kako sem prosila za pomoč…

Vedno sem se imela za sposobno in neodvisno žensko, ki zmore vse sama. Seveda nisem potrebovala pomoči. Neodvisnost je v mojih očeh pomenila, da zmorem probleme reševati sama. Prositi za pomoč je bilo v mojih očeh znamenje šibkosti in nemoči.

V odnosu z moškim pa se mi je zdelo celo ponižujoče prositi za pomoč. Dokler nisem prišla do zavedanja in razumevanja, da je za moškega bistvenega pomena, da se počuti koristnega. Vendar sem kar nekaj časa potrebovala, da sem dala v prakso to, da sem svojemu moškemu povedala, da ga potrebujem in da je moj junak. Da sem opazila in mu pustila, da svojo ljubezen izraža skozi stvari, ki jih naredi zame.

In dooolgo časa nisem vedela, da je ravno to, da prosim za pomoč moj velik izziv.

Počasi je prišlo v moje zavedanje, da je nesposobnost, da prosim za pomoč povezana s strahom in sabotiranjem priložnosti, ki jih imam za svoj razcvet.

Soočanje z neprijetnimi občutki, ki so spremljali to, da prosim za pomoč so od mene terjali radikalno iskrenost do sebe.

Samoizpraševanje me je vodilo v globine  strahu pred zavrnitvijo, v jedro strahu pred besedico NE.

Vesolje pa ima izjemen smisel za humor kako te sooči ravno s stvarmi, ki ti predstavljajo največji izziv.
In tako sem bila pred dnevi soočena z neprijetno situacijo, ki je nisem mogla rešiti sama. Ugotovila sem, da potrebujem pomoč onkraj svoje ožje družine, kjer sem se že naučila, da izrazim kaj potrebujem. Tudi na glas.

Tokrat sem izčrpala notranje vire. Ugotovila sem, da potrebujem kovček, ki ustreza meram letalske družbe s katero potujemo na Irsko. Moji kovčki so bili predebeli. In ko sem zavlačevala s tem, da izrazim svojo potrebo v skupini žensk, kjer sem čutila, da bi lahko dobila pomoč, sem zamujala priložnosti.

Na nekem notranjem nivoju sem vedela, da sabotiram sebe. In spet sem se ujela v tistem znanem vzorcu, ko kar čakaš, da ti bo nekdo prebral misli in te bo rešil. Zagotovo poznaš zgodbo o princeski, ki čaka, da jo bo princ rešil.

Vedno znova me osupne, kako se ujamem v dinamike svojega notranjega otroka.

Ko čakam. In upam, da me bo kdo videl. In da bodo moje potrebe ugledane. Tako kot sem upala, da bodo ugledane, ko sem bila majhna.

S hčerko sem se pogovarjala ravno na to temo. Vendar še vedno nisem prepoznala, da to, kar ji govorim v resnici govorim sama sebi.

Bom že kako. Saj bomo, sem se tolažila.

Dnevi pa so kar tekli. In vedno bolj sem se počutila potisnjena v kot. Jezila sem se sama nad seboj, češ kaj zavlačujem in zakaj zaradi ene take majhne stvari delam takšno notranjo dramo.

Pa sem še kar čakala. In se opazovala. Vedela sem, da vse skupaj nekam pelje, čeprav še nisem jasno uzrla kam.

Strah pred zavrnitvijo s strani meni ljubih ljudi. To, da bi mi rekli NE me je vodilo v Pridno punčko. Kjer sem ustregla vsem okoli sebe. Drugi pol tega istega arhetipa je bil ta, da nisem prosila za pomoč. V tem, da sem bila pridna in da nisem ničesar potrebovala v zameno sem videla nekaj plemenitega. Hkrati pa sem vedno znova čutila izkoriščenost, ko sem se razdala čez vse meje in nisem poskrbela zase.

Kar je vključevalo tudi to, da nisem prosila za pomoč.

Moja Pridna punčka se je močno pokazala v odnosu do žensk in v poslovnem svetu. Kar me je vedno znova vodilo na tisto mesto, kjer sem se morala soočiti s svojim steklenim stropom, ki me je vedno znova ustavljal.
Zagotovo jih poznaš.
Tiste nepremagljive ovire, ki si jih v življenju vedno znova postavljaš nad seboj; strah da boš drugim v breme, strah da boš odvisna od drugih ali da boš nekomu drugemu odžrla njegov del, če boš povedala kaj potrebuješ.

Pogosto si mnenja, da bi stvari morala znati sama in zaradi težnje po perfekcionizmu, ki gre z roko v roki z mojo nevidnostjo sem se bala tega, da bom razkrita, da nečesa ne zmorem sama. Ali da nečesa ne znam.

Vsak ima svoje mehanizme, v katere se ujameš in v katerih se zaciklaš kot hrček na svojem kolesu.

Vendar tvoje potrebe nikamor ne gredo, še posebej tiste, ki so temeljne za tvoje preživetje.

In ena pomembnih stvari, ki sem jih odkrila v povezavi s potrebami je, da je to, da prosiš za pomoč nekaj sila ranljivega. V prvi vrsti je potrebno samozavedanje, da svoje potrebe odkriješ. Biti moraš prisotna s seboj, se poslušati in kot sem že rekla biti radikalno iskrena s seboj. Povedati si moraš resnico. In resnica je pogosto nekaj zelo ranljivega.

Terja srčnost, pogum, da jo podeliš. Vendar ravno ta ranljivost, da se odpreš in poveš, kaj potrebuješ vodi v povezanost in sodelovanje, v to, da ti je to, kar potrebuješ omogočeno in dano.

Ko se odpreš
in jasno poveš kaj potrebuješ je drugi povabljen v to, da ti to omogoči.
Vendar je na tebi, da to sprejmeš. In ravno sprejemljivost je velik izziv sodobne ženske.

Vendar se tukaj ne konča, kajti tudi takrat ko sprejmeš ni nujno, da si boš dovolila, da te to nahrani in napolni, da te pomoč, ki si jo prejela neguje od znotraj.

In to je tisti del, ki sem ga doživela včeraj, ko mi je prijateljica, ki sem jo vprašala za pomoč rekla JA valjda. Bila sem ganjena. Radostna. Čutila sem tisto notranje praznovanje ob dejstvu, da sem izrazila svojo potrebo na glas.

In ko sem dobila še nekaj odgovorov na mojo izraženo prošnjo sem dojela, kako veliko lahko dobiš s tem, ko izraziš to, kar potrebuješ. Seveda moraš najprej ti vedeti, to je prvi korak. Drugi korak je, da se jasno izraziš. Tretji je, da se odpreš za to, da to lahko vstopi v tvoj svet. Četrti je, da to sprejmeš, ko ti je dano. In peti je, da pustiš, da se te to dotakne, te nahrani, da vsrkaš občutke, ki jih ob tem čutiš.

Kaj boš pridobila s tem, ko boš prosila za pomoč?

  1. Omogočila si boš premik naprej. Namesto občutka ujetosti in zataknjenosti, ko ne veš, kako se premakniti naprej, boš začutila pretočnost, premikanje. Se spomniš tistega občutka, ko oklevaš ali bi segla ven iz sebe in prosila za pomoč? Iz lastne izkušnje ti povem, da ustvarjaš veliko stresa s tem, ko čakaš. Strah, zaskrbljenost in občutek ujetosti ustvarjajo toksično notranje okolje. Zato se počutiš tako osvobojeno, ko končno dopustiš, da vse steče, s tem, ko izraziš svojo potrebo. To pogosto opisujemo s prispodobo, da ti kamni padejo z ramen.
  2. Dobila boš priložnost za sodelovanje in soustvarjanje. Seveda ni nujno, da bo oseba na drugi strani rekla JA. Tudi ko sem sama vprašala, je bil odgovor najprej; če bi mi povedala včeraj, bi ti ga pripeljala, zdaj pa ni šans, ker je kovček na drugem koncu Slovenije. In v tistem trenutku se začutila obžalovanje, da sem tako dolgo zavlačevala. Vendar se je potem vse obrnilo in dobila sem kovček. Moje veliko spoznanje je bilo povezano s tem, da si ljudje želijo pomagati, če vedo kako. Da je to, da prosiš za pomoč za mnoge znak počaščenosti in da tudi ko prosiš za mnenje ali strokoven nasvet ljudje radi delijo svoje znanje in mnenje s teboj.
  3. Priložnost za rast in razcvet. Globoko ganjena sem bila ob tem, ko sem prosila za pomoč koliko žensk se mi je oglasilo in mi je ponudilo roko. Začutila sem toplino v sebi, ko sem se zavedla, na enem čisto novem nivoju, da nisem sama. Ponujena roka je vsakič priložnost za rast obeh vpletenih. Povezanost in hvaležnost, ki sta prisotni oplemenitita in bogatita življenje na obeh straneh. Opazuj kdo so tisti, ki so pripravljeni pomagati v tvoji okolici in kaj so pripravljeni narediti zate. Dovoli si, da občutiš hvaležnost in blaginjo, ki te obkroža.

Pogosto ti ni problem narediti nekaj za drugo osebo. Ko pa želi nekdo pomagati in nekaj narediti zate, pa kar pozabiš kako dober je občutek, ko lahko pomagaš.

To, da pomoč sprejmeš in dovoliš, da se te dotakne, te neguje.

In to negovanje te širi, omogoči ti, da sebe deliš z drugimi.

In s tem se vrneš nazaj v novo spiralo odpiranja, sprejemanja, negovanja in predaje toku življenja.

Več o tem kako prosiš za pomoč svojega moškega delim v spletnem programu Čas Zame.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v spletnem programu Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<