sadness

Zasramovanje…

Vedno sem nekje globoko v sebi čutila, da se vzgoja z zasramovanjem ne obnese.

Vendar je eno, da to znotraj sebe čutiš in veš, nekaj popolnoma drugega pa je, ko prideš do razumevanja in lahko to tudi ubesediš.

Pravijo, da zdrava doza občutka krivde človeka lahko motivira, da prisluhne, se nauči in deluje bolj konstruktivno. Tega z zasramovanjem ne dosežeš.

Sram ne motivira.
Sram uničuje.

In iskreno, to čutim v sebi že od nekdaj.

Številni strokovnjaki skozi raziskave dokazujejo, da je velika razlika med sramom na eni strani in občutkom krivde na drugi strani.
Občutek krivde je povezan z obnašanjem, medtem ko je sram osredotočen na identiteto osebe.

Toksičen sram vznika iz globoko vsajenih občutkov nesprejetosti, nevrednosti in neljubljenosti, ki ima svoje korenine v otroštvu.

Aktivira strah, da nisi dovolj xyz in da si zguba.

To je tisti občutek, ko v sebi čutiš kot da si pokvarjena, da si polomljena, da je nekaj s teboj hudo narobe.
To je nekaj, kar je neopisljivo, česar ne moreš ubesediti in vendar je tako globoko del tvoje identitete, da ti vedno znova onemogoča, da bi se izpostavila in postala vidna.

Ta občutek polomljenosti v sebi, občutek, da je s teboj nekaj hudo narobe, vpliva na občutek nemoči in brezvoljnost, ki je ne moreš pozdraviti z zunanjimi stvarmi.
In pogosto je diagnoza depresija.

Sram je najpogosteje tisti občutek, ki se skriva pod jezo, pod žalostjo, pod strahom in občutki krivde.
Je temeljni občutek, ki te drži ujeto na mestu.

Izziv s toksičnim sramom je v tem, da pogosto vodi v odvisnosti s katerimi poskušaš omiliti to notranjo bolečino, ki jo sram povzroča. To bolečino čutiš kot fizično bolečino v telesu.

Vodi pa tudi v ločevanje, v osamljenost in umik od ljudi, v nepovezanost.
Kar je v času v katerem živimo velika težava.

Sram za razliko od krivde ne vodi v spremembo.
V resnici naredi ravno kontra, prepreči spremembo, rast in razvoj in povzroči ujetost.

Še vedno je v meni živ spomin na to, kako zataknjeno sem se počutila, ko sem bila deležna zasramovanja v duhovnih krogih.

Ker po vseh teh letih dela na sebi bi se pa že moralo nekje poznati.
Ker bi morala biti bolj strpna in ljubeča, če delam na sebi že tako dolgo.
Ker jeza in žalost in ostala čustva niso zaželena.
Biti bi morala pozitivna in dobro razpoložena ves čas.

In tega nisem znala.
Zato sem v sebi čutila, da je nekaj hudo narobe z menoj.

Tisti ljudje, s strani katerih sem upala, da bom deležna podpore in povezanosti, sem bila deležna zasramovanja, ker nisem ustrezala merilom razsvetljenja.

Danes vem, da sram aktivira obrambne mehanizme.
Povzroči, da greš v obrambo, boj, beg, skrivanje, da se potegneš vase in utihneš.

Ne spodbudi te, da bi stopila korak nazaj in od daleč pogledala česa te situacija uči in kaj bi lahko naredila drugače.
Lahko bi rekli, da ti sram onemogoči, da bi karkoli spremenila ali naredila drugače.

Zakaj?
Ker se počutiš ogroženo.

Izkušnja sramu je povezana z limbičnim sistemom možganov.
S tistim delom možganov, ki aktivira avtonomni živčni sistem in te požene v boj ali beg.
S sramom ne moreš logično ali racionalno razpravljati.
Gre za avtomatski stresni odziv, ki dobesedno ugrabi tvoje možgane.

Sram aktivira potrebo po tem, da se zaščitiš pred napadom.
V možganih aktivira iste tokokroge, ki poskrbijo, da se skriješ pred fizično nevarnostjo.

Zato sploh ne preseneča, da se takrat, ko se v tvoji notranjosti aktivira sram pomanjšaš, se poskušaš skriti in narediti nevidno. Avtomatično želiš biti anonimna in se tudi pod točko razno se ne želiš izpostaviti.

Je potem kaj čudnega, če sistem skozi zasramovanje doseže, da se ljudje ne želijo izpostavljati in želijo biti anonimni tudi takrat, ko bi bilo nujno potrebno, da bi se postavili zase, za svoje otroke ali za prihodnost človeštva!?

To česar večina ne ve je to, da sram povzroča fizično uničenje v telesu.
Sram dobesedno razžira človeka. Vpliva na biološke spremembe v telesu.
Skupaj z željo po izničenju, po temu, da sploh ne bi obstajala.

Sram povzroči, da se počutiš kot najbolj grozna oseba na tem svetu.
In želiš si, da bi bila boljša oseba.

Vendar je samo-refleksija, pogled vase, ki je potreben, da bi izboljšala svoje življenje nekaj, kar čutiš kot grožnjo. Zato raje ostajaš v mehanizmih boja, bega ali ignorance, da bi zaščitila sebe. Da bi preživela.

In s tem se cikel samo ponovi.
Ostajaš ujeta v istih tokokrogih.

Sram povzroči, da ne želiš zares pogledati vase in se soočiti s seboj, ker če bi to naredila, bi to potrdilo dejstvo, da je nekaj narobe z teboj, da nisi dovolj dobra, da si slaba oseba.
In tako ostajaš ujeta.

Sram je čustvo, ki ga ne moreš razrešiti skozi kognitivno terapijo, skozi spremembo prepričanj, ker sram nima veze s prefrontalnim korteksom, kjer procesiraš občutek krivde.

Sram je avtomatični odziv na grožnjo in ne kognitivni proces, zato je potreben drugačen pristop v kolikor ga želiš razpustiti v svoji notranjosti.

V prvi vrsti je potrebno prepoznati in biti sočutna do sebe in do dejstva, da je sram nekaj, kar se kot virus prenese iz starša na otroka. Postati moraš starš sama sebi in biti prijazna in sočutna s seboj.
S tem se vse začne.

S prijaznostjo do sebe in s seboj.
Povezanost s seboj je ključna.
Da si dovoliš videti in začutiti.

Ko ljubeče sprejmeš svojo bolečino in sram, se zdravljenje lahko začne.
In naslednji korak je, da se soočiš s svojim sramom. In s tistim, ki te je zasramoval.
Kajti preobrazbo lahko narediš le, ko se počutiš dovolj varno, da se spogledaš s tem, kar je v tebi in se nehaš izgubljati v ujetosti v ciklih, ki jih ponavljaš v neskončnost.

Žal tega največkrat ne zmoremo same.
Zase vem, da nisem zmogla sama.
Kar je bil ponovno vir sramu.

Ker bi morala to narediti sama.
Saj veš, kako te novodobno gibanje uči, da je vse na tebi.

Jaz sem poiskala pomoč, da sem sploh prišla do temelja tega, kje se je skrivala težava v meni.
In skozi intenzivno izobraževanje sem se izurila v tem, da lahko pomagam tistim, ki poiščejo pomoč.

Če čutiš, da imaš težavo s sramom in si pripravljena, da se soočiš z njim, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

 

free

Svobodna

Bilo je jutro kot vsako drugo.
Ko sonce počasi leze v sobo, s svojimi žarki poboža vsak predmet in ga prebudi.
Dotaknilo se me je. Me pobožalo. Vendar me nič na svetu ne bi moglo prebuditi.
Tudi sonce ne.

Ležala sem potegnjena v dve gubi.
Otopela.

Ko jokaš tako dolgo, da ne moreš več niti zahlipati.
Ko vse izgubi svoj smisel.
Ko čutiš, da je brezupno.

Takrat tudi sonce nima več tiste magične moči, ki jo ima druge dni.

Pravijo, da moraš v življenju zadeti dno, da bi se lahko odrinila od njega.
Le da je bilo zame to dno tisto mesto, kjer se nisem odrinila.
Bilo je, kot bi se pod mojimi stopali odprlo žrelo in zdaj sem padala v globine.

Mislila sem, da je to zdaj tisto mesto, kjer se bom končno začela dvigati.
Tako so mi obljubljali.

Resnica pa je bila drugačna.
Vse v kar sem verjela do tistega trenutka je začelo razpadati.
Ni bilo več ničesar, česar bi se lahko oprijela.

Ne le, da je razpadalo moje življenje.
Jaz sem razpadala.

In vedela sem, da je to točka, ko moram spustiti vse.
Se odučiti vsega, kar so me naučili.
Na novo odkriti svet, sebe in življenje.

Pogledati na vse skozi nove oči.

Prideš do točke, kjer ti cilji, dosežki in nagrade ne pomenijo čisto nič.
Ko ti je vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi.
Ko se nehaš boriti in dokazovati svoj prav.
Ko spustiš potrebo po tem, da bi bila taka kot vsi okoli tebe.
Normalna.

»Zdaj, ko ni imela več kaj izgubiti, je bila svobodna.« Paulo Coelho

Danes vem, da je potrebno, da bi zadihala s polnimi pljuči in začutila svobodo v sebi, odložiti bremena in vso navlako, ki si jo sprejela in prevzela skozi sodobni način življenja.

Toliko je bolečine, ki je skozi generacije orala globoke brazde v dušah ljudi.
Toliko je bolečine in travm, s katerimi se ženske niso zmogle spoprijeti in jih preobraziti v sebi in zase.

Vse te travme so ostale naložene v senci Družine in so del tvoje zapuščine.
V kolikor se s tem ne boš soočila zase in za svoje potomce, bo to šlo naprej.

To je bilo tisto spoznanje, ki je mene pognalo v preobrazbo in v to, da sem še bolj trmasto in brezpogojno zakorakala na minsko polje, ki so mi ga zapustili predniki in prednice.

Zakaj minsko polje?
Ker ne veš kdaj in kje boš stopila na mino, ki jo bo razneslo v vsej njeni silovitosti.
Ki bo razkrila bolečino in trpljenje, ki ju nisem mogla niti slutiti.

Moje potapljanje v globine, me je soočalo z bolečinami, ki niso bile moje.
Vendar sem jih čutila in globoko doživljala kot svoje.

Obup.
Brezup.
Strahovi.
Nemoč.
Ničvrednost.

Toliko balasta. Toliko krame. Toliko vsega.
In vse to pride na površje z enim samim razlogom… da se s tem spogledaš, to sprejmeš in objameš v sebi.

Da objameš to v kar verjameš.
Da objameš pričakovanja in obžalovanja.
Da objameš škatlico za vžigalice v katero si se zaprla.
Da objameš svojo trmoglavost.
Da objameš vse kar bi se moralo zgoditi na točno določen način.

Da zaupaš življenju.
In dopustiš, da te vodi občutek svobode v tebi.

Svoboda ni nekaj, kar ti je dano od zunaj.

Svoboda je notranje stanje, ki ga je potrebno negovati znotraj sebe.
Osvoboditev je odpiranje navznoter, ki je povezano z notranjimi premiki in poravnano na frekvenco ljubezni.

Svoboda je dušna kvaliteta.
Potencial svobode je na voljo vsakomur.
Koliko jo utelesiš in živiš je odvisno od vsakega posameznika.

V dneh in tednih, ki so pred nami se bo potrebno soočiti z ovirami, ki ti onemogočajo, da bi čutila svobodo v sebi.
Ovire kot so oskrunjenost, demoniziranje, izobčenost, izkoriščenost, suženjstvo.

Prihaja povabilo v globine.
In lahko se odzoveš nanj zavestno.
Ali pa počakaš, da te duša ugrabi, kot je mene.

Tolikokrat se bojimo živeti.
Res polno živeti.
In objeti vse kar nam je na voljo, z obema rokama.

Kdaj, če ne zdaj!?
Kdo, če ne TI!?

ZAživi svobodna.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.
 

puspan

Norost sodobne družbe…

Vstopamo v tisto obdobje v letu, ko nam strukture, ki nas obdajajo sporočajo, da je čas za nakupovanje… ker se bližajo prazniki. In ker moraš imeti darila za ljudi okoli sebe, drugače je nekaj narobe s tabo.

Norost družbe v kateri živimo je nekaj, kar me vsak dan znova pušča odprtih ust.
Veliko bolj pomembno je kakšno šminko, obleko, torbico ali nov aparat si boš kupila kot kakšen svet bomo zapustili tistim, ki prihajajo za nami.
Da ne govorim o tem, kako z nami manipulirajo in v kakšni iluziji živimo, ko se trudimo z dobrimi medsebojnimi odnosi, ko smo v sebi ločeni od sebe že res dolgo.

Letošnje leto, ki počasi drsi h koncu, me je sleklo še malo bolj.
Ja, spravila sem se dol iz toksične platforme FBja, ker sem sama pri sebi resnično dojela, da je na meni kaj izbiram… strah ali ljubezen. In izbrala ljubezen do sebe. Ker je količina toksinov, ki se iz digitalnega sveta nalaga v tvoj sistem, ko skrolaš, neopisljiva.

Ampak če se počutiš slabo, sploh ne opaziš, da se počutiš še slabše.

Tisto, kar je Patriarhat namenoma naredil je, da je skozi življenjski stil, ki smo ga prevzeli kot naprednega dosegel, da smo se ločili od narave, od ljudi okoli sebe in sami od sebe.

Ženska se je ločila od svojega telesa.
Ločila se je od svoje ženstvenosti.
Ločila se je od same sebe, od tega kaj pomeni biti ženska.
Ločila se je od moči, sposobnosti in tega kar nam je kot ženskam na voljo.

Ženska v sebi nosi kapaciteto, da se zlije z življenjem.
Da skozi sebe poraja novo življenje v ta svet.
Da se odpre za novo.
Da razpušča staro.
Da intuitivno zaznava stvari.
Da čuti.

In skozi portal maternice ima ženska direktno povezavo z inteligenco življenja.
Direktno povezavo s tkanino življenja.
In na to je sodobna ženska pozabila.

Uničujemo svoj Dom.
Posiljujemo mamo Gaio s plastiko, betonom, asfaltom.
Ropamo njene vire.

In mislimo, da jo bomo odnesli brez posledic.

Tisto, kar me je osupnilo je bila razlaga Clare Dubois, ustanoviteljice TreeSisters, kako je razložila, da ima Gaia na področju ekvatorialnega pasu tropski gozd z razlogom.
To je naša klima.
Gozd v tem območju je naša klima, ki hladi ozračje, da se ne pregreva. S tem ko drevesa vplivajo na kroženje vode v tem delu in poskrbijo za dež, se ta del ohlaja.
In ta gozd vpliva na vreme celotnega planeta.

In ta gozd izginja.
Izginja s hitrostjo, ki je neopisljiva.

Staroselci tega planeta pravijo, da ne vidijo onkraj leta 2026.
2026… to je že čez 3 leta.
Tako pospešeno uničujemo ta planet, da so nam ostala 3 leta, da nekaj naredimo. In to je bilo rečeno leta 2017 na konferenci, kjer so se zbrali predstavniki 21 plemen iz celega sveta.

To, kam gremo danes vidimo samo če pogledamo skozi svoja okna, ne rabiš na Havaje, na neko konferenco, da ti to povedo.

In to kar vidim je veliko žensk, ki so preplavljene, izgorele, ki so raje v ignoranci, ker je realnost tako zelo boleča.

In ko delim dejstva o tem kje smo, jih ni malo, ki mi rečejo, da pretiravam, da sem negativna, da je vse kar je potrebno pozitivno razmišljanje in se bo vse rešilo.
Ma dej no!?

Jezna sem.
Ma kaj jezna, besna sem.
Kur*c pa zakon privlačnosti in velika skrivnost in vsa jajca, ki nam jih prodajajo in ki sem jih tudi sama kupila, ker je bilo tako boleče se spogledati z resnico tega kje smo in kam gremo.

Samo na eni točki si nisem več mogla zatiskati oči.

In ko prideš do tiste točke, ko stvari postanejo tako zelo surove, da ne moreš več zatiskati oči imaš samo dve izbiri na voljo… ali greš v paralizo, ali pa v akcijo.

Pa tudi, če greš v paralizo enkrat spoznaš, da ti to ne služi.
Da ne služi tvojemu telesu, tvojemu živčnemu sistemu.
In da ne služi svetu v katerem živiš.

Biti Žrtev je tako zelo priročno.
Ker če si žrtev je vedno nekdo drug kriv.
In vedno si v iskanju nekoga, ki te bo rešil.

Vendar tokrat nikogar ne bo.
Ne bo Očeta, Patriarha, ki bi potegnil denarnico iz žepa in kupil tisto, kar potrebuješ.
Mir. Radost. Ljubezen.

Zase vem, da poleg kolektivne klime k temu kar čutim v sebi močno prispeva moja Menopavza, ki se bliža s svetlobno hitrostjo. Ker rožnatih očal ni več.
In ker brez slabe vesti rečem… Klinc vas gleda.

Vem pa eno… sistemu služi, da je ženska nemočna, paralizirana in da je pozabila na čarobnost, ki jo nosi v sebi.

In da bi to čarobnost, moč in izjemnost lahko objela, se bo treba podati Vase.
V svoje globine.

Vem, da je v teh časih vse na ženski… to čutim.
Če kdo lahko ta planet reši, je to ženska.

Pa ne ena sama.
Blizu mi je ta tibetanski mit, ki govori o tem, da se bo takrat, ko se bo 1000 Tar ali Boginj povezalo med seboj, Božanska Ženstvenost porodila skozi njihovo povezano energijo.
Da bo to odprlo portal, vrata za novo zavest, ki se bo porodila na ta planet.

Osebno globoko verjamem v to, da gre za klic.
Klic vsaki ženski na tem planetu, da se prebudi v to kdo v resnici je kot Ženska.
Da ceni sebe kot žensko, spoštuje svojo žensko naravo in da tisto, kar je njeno Darilo podeli z ljudmi in s svetom v služenju Življenju.

Verjamem, da je vsaka ženska Varuhinja Življenja.

In ko se ženske povežemo, se lahko skozi to polje povezanosti, dopuščanja, razpuščanja in soustvarjanja porodi nekaj, kar presega vsako posameznico v krogu.

Vendar se brez tvojega premika v povezovanje z ženskami na način, ki podpira ljubezen, povezanost in soustvarjanje namesto strah, ločenost in tekmovanje, ne bo zgodilo nič.

Pop kultura to ve.
Patriarhat to ve.

Zato žensko drži na površju, v puhlosti in plehkosti.
Ker ve, da če se bo ženska spustila v svoje globine, v svojo moč ljubezni, ki jo nosi v sebi, je igra končana.

Ni je bolj nevarne stvari za Patriarhat, kot je Prebujena ženska, ki je v stiku s svojo žensko Dušo, s svojim hrepenenjem in z Ljubeznijo v sebi.

Nekoč, davno so se ženske povezovale v svetih krogih.
Povezane srce s srcem, maternica z maternico in duša z dušo so ustvarjale sveta mesta… templje.
Ti templji so jih podpirali, držali skozi preizkušnje in so služili kot portali za zavest Velike Mati, Sofije, Boginje, ki se je skozi vsako žensko sidrala na ta planet.

Čutim, da smo v teh časih velikih izzivov in preizkušenj poklicane, da se ponovno povežemo in so-ustvarjamo. Druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

Da ustvarimo Skupnost namesto Imperija.

Če čutiš, da želiš soustvarjati te vabim v srčni krog.
Stopi v Moč ljubezni, ki jo nosiš v sebi… zavestno.
Več najdeš na povezavi >>> TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

trave

Duša potrebuje intimnost

Thomas Moore, avtor knjige Nega duše pravi: “Intimnost se začne s teboj. Nič ti ne pomaga, če intimnost iščeš zunaj sebe, pri prijateljih, ljubimcih, družini, če izhajaš iz odtujenosti in ločenosti od sebe.”

Intimnost v svoji osnovi je občutek globoke povezanosti z drugo osebo, ko dopustiš, da je druga oseba vidi, ko sebe deliš z osebo na drugi strani.

Tovrstna bližina poboža tvojo dušo.
Biti ugledana in prepoznana v globini tvoje biti je hrepenenje tvoje duše.

Veliko ljudi si želi intimnosti, te globoke dušne povezanosti in vendar se nam vedno znova izmika.

Zakaj?
Zakaj bi sabotirala nekaj, po čemer globoko hrepeniš?

Brez dvoma te nič ne osreči bolj, kot živost in ekstaza intimnosti.
Hkrati pa je ni bolj strašljive stvari, kot je globoka povezanost.

Ko si globoko povezana, si ranljiva, razgaljena si in to, česar te je strah, je, da se bodo razkrile stvari v tvojih globinah, ki jih hočeš skriti pred drugimi.

Dejstvo je, da dokler nisi intimna in povezana s seboj, ne moreš izkusiti te dušne bližine, globoke povezanosti z drugimi.

Strah pred intimnostjo je v samem jedru strah pred izgubo.

Pogosto smo takrat, ko smo čutile globoko povezanost z nekom, to osebo izgubile.
Živo se spomnim, kako krivo sem se počutila, ko je umrl moj dedek.
Bili smo na morju, ko je prišlo sporočilo, da je umrl.
Leta sem verjela, da bi bilo vse drugače, da me ne bi zapustil, če ne bi jaz nekaj naredila drugače.
Pa nisem vedela kaj. Otroci nimajo izkušenj in razumevanja, kot ga imajo odrasli.
Pogosto nase prevzamejo stvari, ki jih ne morejo spremeniti.

Drug tak primer je kreganje staršev, ko je otrok prepričan, da se starša kregata zaradi njega, in poskuša narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi se situacija spremenila.

Tako postanemo pridne punčke, ki se za povezanost z nekom odrečemo delu sebe, izgubimo del sebe, ga skrijemo same pred seboj. Ko smo bile povezane s svojimi starši ali skrbniki in smo čutile zavrnitev, izdajo, jezo, sojenje, kritiko ali zapuščenost, smo ob tem izgubile nekaj, kar je bilo zelo dragoceno.

In če je bila oseba na drugi strani tiranska, če je nadzirala, zatirala in dušila tvojo edinstvenost, si se zavoljo povezave odrekla delu sebe, da bi dobila odobravanje, potrditev. V svoji notranjosti veš, da so vsi trije načini povzročili izgubo, zato te je strah intimnosti.

Da bi pozdravila svoj strah pred intimnostjo, se je potrebno spustiti v svoje lastne globine.

Kot otrok si se naučila, skozi zgled svojih staršev, kako ravnati s seboj.
Ponotranjila si to, kako so se starši obnašali do tebe in tako še danes zapuščaš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe, izdajaš sebe in se ločuješ od sebe, če nisi imela zdravega, ljubečega zgleda, kako upravljati s svojimi čustvi, ko si zavrnjena ali zatrta s strani avtoritet v svojem življenju.

Vendar ni nikoli prepozno, da se to naučiš.

Kot odrasla ženska se lahko postaviš zase, poskrbiš zase in postaviš meje zatiranju.
Lahko okrepiš sebe in lahko zavestno izbereš, da odideš iz odnosa, kjer izgubljaš sebe.

Vendar je potrebno, da bi to lahko dala v prakso prepoznati, da imaš v sebi sposobnost, da lahko prebrodiš izgubo ljubljene osebe, brez da ob tem izgubiš sebe.

Strah pred intimnostjo vznika iz naših otroških ranjenosti.
In kot odrasli se, če nismo pozdravili tega dela v sebi, še vedno odzivamo iz teh istih mehanizmov.

Prvi korak je brez dvoma povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in da nehaš svojo moč dajati v roke ljudem okoli sebe v upanju, da te bodo rešili, da bodo poskrbeli zate na način, ki ga pričakuješ od njih. Pogosto nadzorujemo ljudi odnosih skozi kritiziranje, pritoževanje, jezne izbruhe, perfekcionizem ali dramo. Skozi svoje obrambne mehanizme jih skušamo pripraviti do tega, da bi nam namenili ljubezen. Tukaj je potrebno biti zelo iskrena s seboj – si voljna prevzeti 100% odgovornost za to, kar čutiš? Če je odgovor ja, potem si pripravljena, da stopiš v proces spoznavanja svojega notranjega otroka. Če je odgovor ne, potem je modro, da raziščeš, kaj te drži nazaj, da nisi pripravljena prevzeti odgovornosti zase in za svoje življenje.

Drugi korak je, da se odpreš ljubezni in si se voljna učiti, kako ljubiti sebe. Tvoj ranjeni jaz verjame, da če opustiš nadzor nad tem, da dobiš s strani drugih to, kar potrebuješ, da boš ostala sama, osamljena. Dokler nisi voljna, da se odpreš ljubezni, ne moreš prepoznati, da to, da si dovolj močna, da brezpogojno ljubiš, pomeni, da si dovolj močna, da izgubiš ljubezen in preživiš.

Tretji korak je objemanje sebe, vseh aspektov sebe, tako ranjenih delov, kot izvornih delov sebe. Pomembno je, da sprejmeš sebe z ljubeznijo. To povezovanje postane način življenja. Dnevna praksa je povezovanje s svojo notranjostjo in objemanje sebe, v vseh odtenkih, vseh notah, vseh okusih.

Kako razviješ ta ljubeči odrasli del v sebi, ki ve, brez kančka dvoma, da si sposobna preživeti izgubo, zavrnitev, zapuščenost, zavrnjenost, ločenost?
Skozi vzpostavljanje novega odnosa v svoji notranjosti, s tem, da poskrbiš za svoj ranjeni del, ga prepoznaš, ga priznaš, mu nameniš ljubečo pozornost in ga sprejmeš.

Pomembno je, da se naučiš ljubiti sebe, vse dele sebe. Vsak trenutek imaš na voljo izbiro, ali ljubiš sebe ali pa se izogibaš sebi. Ko izbereš namero, da vzljubiš sebe, to odpre tvoje srce. Vsem zatiranim, ranjenim delom v tebi da vedeti, da si jih voljna sprejeti in zato pridejo na površje, se pokažejo skozi dnevne situacije.

Iskrenost do sebe je edina pot skozi vse ranjene dele tebe, ki pridejo na površje, po ljubezen.

Zato je ključnega pomena, da imaš na voljo orodje, kako se z njimi srečaš, jih objameš, saj se jih pogosto ustrašimo in se jim poskušamo izogniti. Želimo zaščititi sebe pred bolečino, pred strahom in s tem, ko ščitimo sebe, se izognemo prevzemanju odgovornosti za svoje občutke. Dejstvo je, da katero koli aktivnost, substanco, odnos lahko uporabiš kot ščit pred bolečino.

Zato je iskrenost tako ključnega pomena, kajti povedati si moraš resnico; ali meditacijo, branje knjig, poslušanje predavanj uporabljaš kot zaščito pred tvojo bolečino, da se izogneš prevzemanju odgovornosti za svoja občutke, ali je meditacija način za povezovanje s tvojo dušo.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si

Čas je, da svojo moč vzameš nazaj

Pride čas, ko si moraš povedati resnico.
Čas, ki ti razkriva, kje nisi uglašena sama s seboj.

V resnici sploh ni pomembno kaj je tisti sprožilec, ki povzroča, da iz globin notranjega oceana bruhajo na površje spoznanja, uvidi in resnica.
Lahko rečeš tudi, da so za to krivi planeti tam zunaj.
Kar ne zmanjša dejstva, da je čas intenziven in mističen.

Zagoto drži, da padajo maske in da bo tale spust v svoje lastne globine, ki je pred nami, ključnega pomena za vsakega posameznika.

Potrebno se bo spogledati s seboj.
Pogledati v svojo senco.

Kajti stvari se jasnijo.
In s tem, ko se stvari jasnijo, prideš v stik s sencami, ki so to jasnost zastrle.

Ena od petih pomembnih praks tega obdobja je povezana s soočanjem, objemanjem in integracijo sence v sebi.

Kajti tisto, kar se vedno znova potrjuje v moji praksi je, da je za ohranjanje, obnavljanje in to, da obdržiš svojo energijo v svojem energijskem polju, ključnega pomena, da zapreš odtoke energije.

Kar je vse prej kot udobno.

Kajti ravno tisto, kar se skriva v tvoji senci in je zato nevidno, te drži ujeto v starih odzivih in starih zgodbah.

Tale čas zdaj nas vse sooča z lažmi, tudi tistimi sivimi in belimi, ki si jih že leta pripovedujemo.
In zase vem, da mi je bilo najtežje sprejeti kje sem sama zapuščala, izdajala in prevarala samo sebe.

Dejstvo je, da je zaupanje vase in sebi v teh časih najbolj pomembna veščina.
Ker, če ti ne zaupaš sebi, ne zaupaš nikomur.

To, da verjameš vase in zaupaš vase je v teh časih bistveno.
Samo tako boš verjela temu, kar s teboj komunicira tvoja Duša.

Umiranje starega je kot podpis obdobja v katerega smo vstopili z mlajem v Škorpijonu.
In polna luna v Biku samo pritrjuje temu, kar že veš – Ti veš kaj so stvari, ki morajo oditi.

In ko deli tebe odhajajo in umirajo, je dogajanje vse prej kot zabavno.
Čeprav roko na srce vse skupaj osvobaja veliko radosti in strasti.
Ki se je ravno tako skrivala nekje v globinah.

Osvobajanje je v tem času, v katerem smo, močno podkrepljeno in podprto.
Senca prihaja v ospredje.

Ker je čas, da vzameš svojo moč, ki je ujeta v njenih globinah, nazaj.

Senca je tisti del v tebi, o katerem ne veš prav veliko.
Tisti del, ki ga okoliščine v tvojem življenju aktivirajo, da ga lahko spoznaš.
In vzameš svojo moč nazaj.

Če tega dela v sebi ne spoznaš, ga ne raziščeš, ti bo vedno povzročal težave.

Senčni del v tebi ustvarja veliko bolečine.
Ker se z njim boriš, pred njim bežiš, ga ignoriraš ali pa vsakič znova, ko si soočena s tem delom v sebi, zmrzneš.

In vsakič, ko to narediš delček svoje energije, svoje moči daš temu delu.
Kreiraš iz strahu.

Senca živi v nepoznanih delih tebe.

Ne poznaš sebe in svojih notranjih gumbov, ki jo sprožijo.

Zato je tako zelo pomembno, da jih spoznaš in ozavestiš.
To je edini način, da svojo moč vzameš nazaj.

In v tem procesu ti ljudje okoli tebe pomagajo.
Odnosi so pomembna ogledala, ki ti odslikajo kje si zataknjena.

Določeni ljudje v tebi sprožijo tvojo senco, tako kot ti sprožiš v drugih ljudeh njihov najslabši del.

To je tisto, kar vedno znova ponavljam; na tebi je, da iz svojega moškega izvabiš njegov najboljši ali pa njegov najslabši del.

Ples sence je resničen in dogaja se na dnevni ravni.
Pa ne samo s tvojim moškim.

Pomembno je, da svojo senco zasleduješ in jo raziščeš, kajti tisto, česar ne poznaš, te bo uničilo.
In tisto, kar poznaš, te osvobaja. Vedno znova.

V zadnjih letih sem ugotovila, da je to, da govoriš jezik sence in svetlobe najbolj temeljni jezik življenja.
In pomembno je, da se ga naučiš uporabljati.

Ker imaš moč, da kreiraš svoje življenje, vedno le v svojih rokah.

Zagotovo si bila v situaciji, v kateri si svojo srečo in moč dala v roke druge osebe v upanju, da te bo ta oseba ali situacija ali stvar osrečila. Svojo notranjo življenjsko moč si dala v roke osebi, situaciji, ideji zunaj sebe, ker je bilo videti, kot da le oni vedo, kako si ti lahko bolj srečna in zadovoljna v svojem življenju.

Ko verjameš, da je tvoja sreča odvisna od nečesa zunaj tebe, to vodi v frustracijo, nezadovoljstvo, občutke nevrednosti in nemoči.

V trenutku, ko iščeš vir svoje sreče zunaj sebe, omogočiš zunanjim silam, da nadzorujejo tvojo srečo.
In to se začne že v otroštvu.
Takrat v želji, da bi bila sprejeta, ljubljena, ugledana, svojo moč daš zunanjim avtoritetam, da bi dobila to kar najbolj potrebuješ – ljubezen.

In kot odrasla oseba še vedno iščeš nadomestnega starša, ki te bo potrdil in ti dal to, kar najbolj potrebuješ.
Ker takrat se je začela oblikovati tvoja senca, kot tudi tvoja maska, tvoja persona in z njo tvoji preživetveni mehanizmi.

Naučiš se mehanizmov s katerimi dobiš to, kar potrebuješ – ljubezen in pozornost.
Lahko je tvoj mehanizem to, da si prijazna, pridna, uspešna.
To postane tvoj notranji zemljevid s pomočjo katerega oblikuješ svoje življenje.

Ti dam primer, ki ga zelo dobro poznam iz prve roke;
Če prosim za pomoč, sem sebična.
Začelo se je že, ko sem bila majhna.
Ko ti odrasli rečejo, da si sebična, ker si želela novo žogo, novo igračo, večji sladoled, ker si od življenja želela več.

Zase vem, da sem se vsakič, ko sem v svojem odraslem življenju prišla do tega, da bi življenje zajela z večjo žlico, sprejela več denarja, delala boljše stvari, srečala s svojo Sebično.

In z njo sem se spopadala tako, da sem dokazovala, da sem neodvisna, da zmorem sama, da nikogar ne potrebujem, da ne potrebujem pomoči. To je bila moja senca na delu, ker sem naredila vse, kar je bilo v moji moči, da ne bi bila od koga odvisna, da ne bi bila šibka, da ne bi bila nemočna.

Moj preživetveni mehanizem je bil mehanizem pridne punčke, ki je naredila kar so ji rekli in ki nikoli ni prosila za pomoč. To je bil moj notranji zemljevid.

In ko sem vstopila v medsebojne odnose sem pričakovala, da bom morala sama poskrbeti zase, da ne bo nikogar, ki bi poskrbel zame. In sploh nisem pričakovala od moškega, da bo poskrbel zame.
Mislila sem, da ne smem prositi za pomoč, ker bom drugače ranjena, kaznovana ali pa zavrnjena.
In vedno, ko sem se opogumila, da sem prosila za pomoč, se je zgodilo točno to, česar sem se sama najbolj bala.

Vendar to nisem bila Jaz.
To so bili moji senčni deli, ki jih nisem poznala v sebi.
Moja Sebična, Nevredna, moja pridna punčka.

Danes vem iz prve roke in globoko verjamem v to, da takrat, ko prevzameš odgovornost za svoje misli, občutke in obnašanje, dobiš nazaj svojo moč.

Vendar to ni enkratno dejanje.
To je proces, v katerem se moraš potopiti v svojo notranjost, v stik s svojo bitjo, namesto, da iščeš potrditev zunaj sebe in daješ svojo moč ljudem in svetu okoli sebe.

Ves potencial ti je vedno na voljo.
Vendar je na tebi, da prepoznaš svoj brezmejni potencial.
Bojuješ se z deli same sebe, ki v resnici potrebujejo tvojo ljubezen in tvojo pozornost.
Potrebujejo tvojo sprejemanje.

Vsakič, ko iščeš potrditev ali sprejemanje na drugi strani, daješ svojo moč v roke drugim ljudem v želji, da bi te potrdili.
Vsakič, ko drugim verjameš bolj, kot sebi, izgubljaš svojo moč in povezanost s seboj.

In potem si v nihanju, ki ga zagotovo poznaš… en dan si na vrhu sveta. Vse je super in nič te ne more ustaviti.
Si v stiku s svojo močjo.
Potem pa se zgodi nekaj, nekdo nekaj reče in imaš občutek kot da ti vsa moč odteče, enostavno ne veš kaj narediti, čutiš zataknjenost in nemoč.

Naenkrat si na dnu.

In ta gugalnica je aktivna vse dokler ne prepoznaš, da si ti ustvarila svoj zemljevid in da ti vse v tvojem življenju služi.
Vse je tukaj zate.
Na tebi je, da se osvobodiš.

Da si poveš resnico.
Da vzameš svojo moč nazaj.

Srečanje s svojo senco je bistvenega pomena, če želiš izkusiti svoj razcvet in se v življenju premakniti na nov nivo.
Ključnega pomena je, če imaš v sebi strahove, da ti to kar si želiš ne bo uspelo.

Če čutiš, da nisi dovolj.
Če se vedno znova poskušaš skriti.
Če pomanjšuješ svoje dosežke.
Če nadzoruješ ljudi okoli sebe in življenje v upanju, da se ti ne bo zgodilo to česar te je strah.
Če te je strah, da te bodo ljudje označili za sebično, arogantno ali samopomembno, če resnično pokažeš sebe v vsej svoji moči.

Samozavedanje je začetek svobode.
Pomembno je, da objameš celoto sebe.

1. Začne se z izbiro, da boš to naredila zase.
2. Naslednji korak je, da se vrneš nazaj Domov, v svoj center moči, ki je v tebi.
3. Da se soočiš s svojimi strahovi in jim pogledaš v oči.
4. Da prevzameš odgovornost za svoje življenje in svojo moč vzameš nazaj.

Zato sem pripravila 3-mesečno popotovanje Moč Ljubezni, kjer bom s teboj delila predavanja in prakse. S teboj bom podelila vse, kar v tem intenzivnem času potrebuješ, da vzameš svojo moč nazaj in zaživiš svoj polni potencial. Da zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Kako ti lahko pomagam najdeš na najdeš na spletni povezavi Moč Ljubezni.

Ker polna luna v Biku s seboj prinaša povabilo, da se spogledaš s čustvi, idejami in balastom, ki ga nosiš s seboj.
In da svojo moč vzameš nazaj.

Da si prisvojiš svojo Dušo v polnosti, pokličeš vse njene delčke v Celoto in prepoznaš svobodo, ki s katero prihajaš na ta planet.

Zdaj je res čas, da začuti kaj so tvoje srčne želje in vrednote in da živiš uglašena z njimi.
Da se zavedaš, da so ti dušne kvalitete kot sta vitalnost in svoboda vedno na voljo in da ti ni treba prositi za dovoljenje, da ju živiš. Ker ti kreiraš stvari iz svoje notranjosti v svet.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

 

stars

Rojstvo feniksa in noč čarovnic

Vstopamo v tisti čas v letu, ko nam je na voljo milost Kozmične Mame, ki se zliva v planetarno polje mame Gaie.

Ko je na voljo čarobnost, čudežnost in potentna moč razpuščanja, ki jih v sebi nosijo izvorne vode Življenja.

In povabilo je, da se potopiš v izvorne vode kozmične Mame.
Da sebe prenoviš in se odpreš za zdravljenje tvojega ženskega telesa.

To je čas praznjenja skodelice.
Saj poznaš zgodbo svečenice … ne?

K svečenici je prišel učenjak, ki je pametoval in dolgovezil kar precej časa in svečenica je predlagala čaj.
Previdno je začela nalivati rožni čaj v skodelico in ko je čaj napolnil skodelico do roba ni nehala, nalivala je naprej. Učenjak je osupel opazoval čaj, ki je zdaj tekel po mizi na vse strani, ona pa je še kar nalivala in nalivala. “Nehaj!” je končno izbruhnil “Ne moreš dodati nečesa v nekaj, kar je že polno!”
Svečenica je odložila čajnik in rekla: “Točno tako!”

Ta posvečeni čas v katerega vstopamo na Samhain, ki je na Zahodu poznan kot noč čarovnic, je izjemen čas za soočanje s tistimi področji življenja, kjer stvari ignoriraš.

Čas je za praznjenje skodelice.
Za spuščanje. Za opuščanje tistega, kar ti ne služi več.

In to zavestno.
To, da si Priča sama sebi, da se zavedaš dogajanja, je pomembno.

Pomembno je razumeti, kako je pozornost tvoje orodje.
In vse izkušnje, ki so se zgodile, pa jih nisi uspela prežvečiti in se z njimi soočiti, morda si upala, da se bodo uredile same od sebe, pridejo naokrog.

Vse te počaka. Nič nikamor ne gre.
Energije nas soočajo s tem, da je vse naša kreacija.
In izgovori, češ, nisem vedela, enostavno ne pridejo več v poštev.

Pred nami je čas, ko bo potrebno svojo pozornost utelesiti in začutiti sebe, namesto, da čas preživljaš v glavi, v analiziranju in načrtovanju skozi razum.

“Začuti sebe!” je sporočilo mlaja v škorpijonu.

S škorpijonom vstopamo v obdobje preizkušenj. Soočanja in sprejemanja identitet, ki smo jih ustvarili, da bi preživeli. Mlaj v škorpijonu bo razkrival maske in persone.

Razkrivale se bodo stvari, ki jih skušamo skriti, ker se enostavno dogaja preveč stvari na preveč frontah hkrati.
Ko skušaš obdržati skrivnosti, zanje porabljaš ogromno svoje življenjske energije.

In če ignoriraš svoje maske pride čas, ko jih začne luščiti z obrazov. In zdaj je ta čas.
Ko se ljudje ne zmorejo soočiti s tem, kar prihaja na površje, je eden od mehanizmov povezan s projekcijami na druge, kajti ko se ne morejo soočiti s svojim vročim kostanjem, ga poskušajo predati v roke nekoga drugega, da bi se ukvarjal z njim.

V polno skodelico ne moreš naliti čaja, potrebno jo je izprazniti, da bi lahko nalila svežega.

Začutiti bo potrebno to, kar se resnično dogaja v notranjosti in sveti krogi so bili tradicionalno mesta čutenja. Družnja so bila tisto mesto, kjer so skozi pripovedovanje zgodb osvetljevali individualne izkušnje.
Kot bi z lučko posvetila na nekaj neozaveščenega v sebi.

Samhain je tradicionalno čas, ki odpira vrata v globine in potrebno se je začutiti.
Čutenje je tisto, ki te vodi s tokom, da potuješ skozi stvari brez da se zatakneš v zgodbi.
In če si ne dopustiš, da čutiš kar čutiš v sebi, si v upiranju in s tem ustvarjaš takoimenovana negativna čustva.

Mlaj bo od nas zahteval, da spustimo kontrolo, da prenehamo z nadzorovanjem in da smo voljni, da se povežemo s sabo, v sebi.

Izziv je v tem, da običajno, ko se odpremo najprej na površje pride vse tisto, česar ne maramo in nočemo videti, vendar nas tokratna luna ne bo spustila z vajeti kar tako. Ker je Luna tokrat v plesu z Venero. In je bila Venera v kazimi s Soncem le nekaj dni pred mlajem, se stvari potencirajo.
Potrebno bo soočenje z nezaključenimi zgodbami iz leta 2014.

Potrebno bo prinašati svetlobo (zavestno zavedanje) v notranjo temo (nezavedne motivacije).

In če veš, kako stres preobražati v radost zavestno, bo to verjetno ena tistih lun, ki prinaša številna darila, kajti val se veča in močno že plavamo, da ga ujamemo.
Po tej luni se bomo počasi dvignili na svojih deskah in zarezali v ta val energije, ki prihaja na Zemljo skozi aktivnosti tako na soncu kot tudi pri prenosu energij iz centralnega sonca.
Potem se bo potrebno obdržali na deski na tem valu.

Ne smemo pozabiti, da je škorpijon pravzaprav znamenje, ki simbolizira feniksa, priča, ki se rojeva iz pepela in da je v starih tradicijah škorpijona predstavljal simbol orla.

Samhain (izgovarjamo Sow-wen) po zemeljskem koledarju predstavlja konec luninega leta.
31.oktober je dan vseh svetih, ko so tančice med svetovi najtanjše in zato je to praznik, ko vstopamo v stik z dušami prednikov in z duhom.

Tradicionalno gledano je to praznovanje življenja in ne smrti, kajti kot sem že rekla, je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko na novo napolnili.
Stvari morajo umreti, da bi se lahko rodile na novo, to je naravni cikel.
In vsaka smrt nas opomni na pomen življenja, na to, kako pomembno je, da praznujemo z živimi.

Ko se spominjamo prednikov, slavimo vse, kar so nam zapustili z vedenjem, da je na nas, da izročilo preobražanja, umiranja in rojevanja nadaljujemo in pridobljeno znanje oplemenitimo.

Moč Samhaina je že sama po sebi izjemno transformativna, letos pa je prav noč čarovnic uvod v tridnevno obdobje pred mrkom in mlajem, kar vse skupaj še dodatno ojačuje.
Zato je pomembno, da iz svojih rokavov potegneš orodja molitve, notranjega vpogleda, samo izpraševanja, blagoslavljanja in predaje božanskemu.

V tem času ne bomo nikamor prišli s svojimi reakcijami, z bojem, upiranjem, begom ali zamrznitvijo.
Sprejemljivost bo nujno potrebna!

Pred nami je posvečeni čas darovanja in obredov. Obredov sprejemljivosti, obredov hvaležnosti, obredov blagoslavljanja, obredov ljubezni in radosti.
To naj bo čas počitka, regeneracije, negovanja sebe, milosti in hvaležnosti za vse kar imamo.

HIndujski praznik Diwali, praznik Luči, ki ga praznujejo v tem času, ko se začenja najtemnejši del leta, nas spominja in opominja na to, da je modro zavestno osvetliti svojo pot skozi temo.

Čas je, da prižgemo svečko sprejemljivosti in sprejmemo vse tisto, s čimer se bojujemo, kar nam ni všeč.

Lahko to poimenuješ tudi odpuščanje, vendar v mojem svetu, v mojem pogledu na svet, kjer je vse eno in eno v vsem, ni česa odpustiti, kajti vse samo je.

Veliko pa je stvari, s katerimi nismo pomirjeni, s katerimi se bojujemo in to je potrebno sprejeti v sebi.

In v tem posvečenem času vodim druženje v srčnem krogu, kjer se bomo povezale v srčni krog in skozi pet aspektov Biti skozi jasnost, prisotnost, pristnost in povezanost usmerjale svoje srce v utelešanje naših Daril na Zemljo, v kreacijo. To bo krog sprejemljivosti.

In naj te v teh dneh vodi modrost iz Herkulesove zgodbe; Vstanemo, ko pokleknemo. Zmagamo, ko se predamo. In bitko dobimo skozi predajo!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

love

Drug drugemu smo Darilo

Stala sem pri stelaži sadja, ko sem nehote slišala, kako mu je, ko jo je vprašal koliko ima, tiho rekla, da ima 7 evrov.
Dotaknilo se me je, ker me je v trenutku odpeljalo v moje zgodbe, v spomine, v trenutek, ko sem stala v njenih čevljih.

Ko sem imela zelo, zelo omejeno količino denarja in sem v sebi kalkulirala kako bom speljala stvari, da bom nahranila svoje otroke.

Preveč sram me je bilo, da bi prosila za pomoč.
Nikoli nisem povedala svojim najbližjim, da bi potrebovala pomoč.

In do nedavnega se nisem zavedala tega, da je moja sposobnost, da ustvarim okusno kosilo iz skoraj ničesar, darilo.
In da je posledica travme mojih obeh babic, ki sta med drugo svetovno vojno izkušali lakoto in pomanjkanje.
In da je bilo darilo preizkušenj povezano z iznajdljivostjo.

Iz izkušenj vem, da se zlato izkušenj vedno skriva v blatu notranje sence, še posebej ko gre za težke preizkušnje.
In da do zlata prideš samo, če se potopiš v globine in greš direktno skozi.

Tolikokrat gradimo mostove. Skušamo iti preko stvari, ki so boleče, namesto direktno skozi.
Poskušamo se izogniti bolečini, ki nas čaka v zgodbah preteklosti.

Vendar so vsi mostovi, ki jih gradimo, da bi se izognili stvarem, ki so boleče, zgrajeni na trhlih temeljih, ki se, če ne prej, porušijo, ko te ujame nov val, ki terja preobrazbo.

Do takrat, ko sem prišla na blagajno sem že pozabila na travmo, na bolečino in na pogovor, ki sem ga slišala.

Vendar sta bla v blagajni v moji vrsti.

Ona je plačala z gotovino. 7 evrov.
On je poskušal s kartico plačati za preostale tri izdelke.
Vendar mu je kartico zavrnilo. Dvakrat.

Tisti značilni pisk pos terminala, ki sporoča nezadostno stanje na računu je boleče zarezal vame.
In zelo dobro sem vedela, kaj pride s tem piskom…

Ko je rekel, če lahko stvari pusti na blagajni, sem preden sem sploh dojela kaj počnem, skočila čez vrsto in samo rekla blagajniku, če lahko jaz plačam.

Sram, da nimaš, da ne zmoreš, da ne gre je bil tako zelo otipljiv… tisti pisk ga je prebudil tudi v meni.
Zaradi sramu sta skoraj pobegnila iz trgovine in sem že mislila, da ju bom morala loviti, ko ju je blagajnik ustavil z zelo glasnim: »Gospod, vzemite prosim.«

Zmeda v vrsti, ker sem preskočila ljudi, da bi plačala in hitrost premikanja, prerivanje nazaj in naslednji bip, ko je blagajnik začel skenirati naslednjega – nisem ujela reakcije na njuni strani.

Iskreno, to ni bila moja stvar.

Plačala sem, ker sem uzrla njeno željo, da skuha nekaj dobrega za svojo družino. Da poskrbi za ljudi, ki jih ima rada po svojih najboljših močeh. Ker sem začutila stisko, ki mi je tako zelo poznana. Kolikokrat sem bila s strani svojega moškega okrcana, ker sem izbrala izdelke, ki so bili dražji in si jih nisva mogla privoščiti. Uh, ja.

Plačala sem, ker si želim, da bi to isto naredil kdo zame takrat, ko sem bila v stiski sama.
Ko sem na blagajni pustila eno ali dve stvari, ker jih nisem mogla plačati.

Ker si želim, da bi to naredil kdo za moji hčerki, če bi se jima kdaj pripetilo kaj podobnega.

Ker si želim, da bi živeli v družbi, kjer bi vsi imeli dovolj, da bi lahko nahranili sebe in svoje najdražje.

Ker si želim živeti v svetu, ki razume stiske ljudi.
Brez sojenja in obsojanja.

Vem, da nam tale čas na površje prinaša stvari, ki so skrite v notranji temi.
Vem, da bolečina pomanjkanja in zatiranja reže v notranjosti.

Vem, da ljudje delamo najboljše kar zmoremo s tem, kar imamo.

In vem tudi, da smo drug drugemu spodbuda, podpora in darilo.

Dogodek me je ponovno vrnil nazaj v medgeneracijsko travmo pomanjkanja.
Vrnil me je v občutke, ki so živi v mojih celicah in v mojem DNK.
Vrnil me je v bolečino, ki ni moja in vendar je bila prenesena name.

In ponovno me je spomnila na to, kako pomembno je ustvariti prostor za to bolečino.
Jo povabiti, da prinese sporočilo, ki ga nosi zate.
Da je pomembno držati prostor, da se bolečina lahko alkimizira in razkrije svoja darila.
Ker je to edini način, da bi lahko izbrala drugače kot moje prednice.

Iz izkušenj vem, da imaš samo tri možnosti – lahko se bojuješ s svojo bolečino, pobegneš pred njo ali pa zmrzneš.
Trije preživetveni mehanizmi, ki so aktivni, ko si ujeta v životarjenju.

Četrta možnost je, da odpreš oči, si budna, prisotna, da prepoznaš priložnost, ki jo bolečina skriva v sebi in se premakneš direktno skozi. Najmanj priljubljena izbira je.
Malokdo jo izbere in vendar osvobaja. Ne samo tebe, osvobaja vse, ki so bili tukaj pred teboj in vse, ki prihajajo za tabo.
Vodi v Razcvet.

Izbira ali boš šla skozi ali ne pa je vedno in samo tvoja.

Dogodek na blagajni bi lahko bil zgolj utrinek v enem dnevu, bežen spomin v tednu, ki je minil.
Zavestno sem izbrala, da sem se vmešala in s tem odprla vrata v svoje temačne sobane v sebi. Da se podam direktno skozi in se spogledam z bolečino in z zakladi, ki so se skrivala za vrati.

Ker preobrazba ne čaka na retreat, na umik od sveta, v osami, na meditacijski blazini, ko misliš, da si na voljo. Dogaja se vsak dan. V odnosih z ljudmi, poznanimi in nepoznanimi. V vrvežu vsakdana. V bolečini, ki vznikne, če ji narediš prostor, jo povabiš v ospredje in držiš prostor za alkimijo svinca v zlato.

Prakse in proces kako se premakneš direktno skozi pa delim s teboj v skupnosti Dragocena, kjer govorim o te, da se je najprej potrebno utelesiti in biti na voljo. Da prepoznaš, si priznaš, si prisvojiš in preobraziš svoje notranje ovire, da daš novo prakso v prakso.

Če potrebuješ individualno vodstvo skozi, pa me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

trave

Sistemu služi, da splav skrivaš…

Včeraj sem gledala film Žena (The Wife) z Glenn Close v glavni ženski vlogi.

No v resnici sem ga gledala samo z enim učem, ker sem vstavljala fotografije v okvirje in se pripravljala za razstavo v Radencih, ki jo otvorimo jutri 27.9.2022.

Vendar sem vseeno ujela dovolj, da me je v živo zadela realnost mnogih žensk, ki ostanejo v senci svojega moža.
Glenn Close igra Joan, ženo pisatelja, ki dobi Nobelovo nagrado za književnost in njeno vlogo v njegovem delu.
Film res priporočam v ogled (sama si ga bom zagotovo ogledala še enkrat).

Tisti del, ki se me je še posebej dotaknil je, ko jo švedski kralj na podelitvi Nobelove nagrade vpraša kaj je njen poklic in odgovori; I am a king maker —- ustvarjam kralje.

Ženske smo ustvarjalke, kreativke, rojenice, varuhinje življenja.
Toliko stvari porajamo skozi sebe v ta svet.
In hkrati tega ne prepoznamo, ne cenimo in ne spoštujemo.

Posledično je delo ženske in njena vloga nekaj, kar ni prepoznano, cenjeno ali spoštovano v družbi.

Vendar družba smo ljudje.
Odrasli in zreli posamezniki sestavljajo zrelo družbo.

Globoko verjamem, da mora najprej ženska ugledati svojo dragocenost, preden jo zares ceni in ugleda zunanji svet.
Kar je vse prej kot enostavno. In razlog največkrat ni stvar ženske, temveč družbe v kateri živimo.

Vendar se preobrazba začne od znotraj navzven.

Zato me sploh ne preseneča več, ko pridem v stik z žensko, ki ima vsega dovolj.
Ki je sita vloge, ki jo je oblikovala, da bi preživela in ki zvesto sledi avtoriteti.

V filmu Žena tako lepo pokaže to, kako nadarjena pisateljica nima nobene možnosti, da bi svoje delo lahko delila s publiko, ker je nihče ne bi bral in ne bi mogla prodati svojih knjig. Zgolj zato, ker je ženska. Film sicer pokaže razmere v letu 1958.

Vendar tudi primer J.K.Rowling ki je uspela pod psevdonimom in so založniki sprva menili, da je moški, jasno pokaže na to, da to še zdaleč ni zgodba le žensk prejšnjega tisočletja.

Družba, ki jo poganja Patriarhat ohranja šibkost ženske tudi s tem, da kaznuje tiste, ki si drznejo, da se postavijo zase.
V nobenem primeru ne moreš zmagati, ker je igra prirejena.

Ampak vsaka ženska v svojem življenju pride do točke, ko enostavno ne zmore več prenašati poniževanja, nepravičnosti in skrivanja.

V filmu Žena, Joan pride do točke, ko si prizna, da tako kot živi, enostavno ne more več.

In iz prve roke vem, kako se počuti ženska, ko ugotovi, da je prerasla življenje, ki ga je živela za druge.

Enostavno veš, da tako ne moreš več.
In hkrati pojma nimaš kako naprej.

Ko se življenje kot si ga poznala poruši do temeljev, so zanikanje, ignoranca ali otopelost zgolj rešitve kratke sape.

Vedno znova prideš v situacije, kjer se razkriva trhlost in puhlost življenja, ki si ga ustvarila, da bi preživela.
In nobena oblika dela na sebi ti ne pomaga, da bi bolečino, ki narašča lahko omilila ali jo odmeditirala stran.

To, da si splavila svoje darove, svoj potencial, svoje sanje je preveč boleče, da bi si to lahko skrivala.

Pri svojem delu sem vedno znova priča temu, kako ženska splavi svoje sanje, abortira svoje darove zavoljo drugih.

To, da splaviš svoje sanje in se podrediš je nekaj, kar v družbi, ki profitira, če se ženska počuti šibka in nemočna, nekaj vsakdanjega in splošno sprejetega.
Eni pravijo, da se pač žrtvuješ za druge, si v razdajanju za druge, v uganjanju, ustrezanju, v prilagajanju.

In to, česar velika večina žensk ne ve je, da sistemu služi, da splav skrivaš.
Da te je sram, da si kjer si.
Da čutiš nemoč in kriviš samo sebe za izbiro.

Ni res, da ne veš kaj so tvoje sanje.
Ni res, da ne veš kaj si želiš.

Le da si se temu odpovedala.
In to je izbira, ki je pogosto boleča.

In vem tudi, da takrat, ko ugotoviš kaj se je zgodilo, kar je za mnoge ženske tam krepko po petdesetem, ne moreš na silo izsiliti svoje poti skozi vse skupaj.

Splav ni nekaj, kar lahko kar pozabiš.
Splav ni nekaj, česar bi se morala sramovati.

V mojih očeh je splav največkrat potrebno dejanje, ki ženski pomaga, da preživi.
Občutki, misli in osebne okoliščine ženske, ki se zanj odloči, so običajno ignorirani.
Kar pa ne pomeni, da kar izgine, zbledi ali da se rana, ki jo ustvari, sama od sebe zaceli.

Ženska potrebuje pogovor, da stvari sprocesira.
Da se premakne skozi čustva, ki vznikajo v njeni notranjosti.
Vendar velika večina molči.

Zakaj molčijo?

V patriarhalnem svetu je šala, ki jo pogosto slišimo na račun ženske ta, da je ženska pretirano čustvena in mentalno nestabilna. Da ji logika dela težave in da je vsaj nekaj dni v mesecu relativno neprištevna.

Ta nalepka krepi idejo, da je ženska, ki je čustvena in navdušena nad nečim neracionalna in je zato ni za jemati resno.
Ko je ženska predstavljena kot pretirano čustvena, neracionalna in nestabilna, je njene klice na pomoč zelo enostavno ignorirati.

Čustva pa ostajajo ujeta v telesu ženske.
Ko se ženska premakne skozi čustvo, na drugi strani pride ven iz tunela na svetlobo.
Če ostane ujeta v čustvu, jo to vodi v čustveno izčrpanost.

Čustvena izčrpanost pa je eden od glavnih vzrokov za izgorelost.

Včasih ostaneš ujeta, ker ne zmoreš sama najti poti skozi čustvo kot je sram, krivda, bes, žalost, obupanost, nemoč.
Ko se izgubiš v tunelu potrebuješ pomoč nekoga drugega, ljubečo prisotnost, ki ti pomaga, da se premakneš skozi tunel na svetlo na drugi strani.

V septembru sem ponudila energijsko čiščenje maternice, proces skozi katerega ženski pomagam, da pride v stik s svojim centrom, s svojim središčem, s svojo maternico in neizogibno tudi z vsem, kar je tja »pospravila«.

In v treh primerih od štirih prideva do splava… otroka, projekta, odnosa, darov, priložnosti ali sanj, ki žensko teži še desetletja po tem, ko se je zgodil.

Žensko telo je večna fontana življenja.
Je posoda.

Posoda, ki se z uporabo stara in s časom postaja utrujena, zdelana.
Ko to posodo zanemarjaš, z njo slabo ravnaš ali ji zameriš zaradi izzivov s katerimi te sooča, ta poškodba vpliva na vsa področja tvojega življenja.

Ker je vse v življenju med seboj povezano.
Ker celotno življenje temelji na odnosih.

In odnos s tvojim ženskim telesom je res pomemben.

Če čutiš, da si se v svojem življenju zataknila in potrebuješ pomoč je v oktobru na voljo omejeno število terminov za osebno srečanje, kjer te vodim skozi proces energijskega čiščenja maternice.

Ker je nega ženske energije v teh časih ključnega pomena, če želiš resnično živeti moč ljubezni in blaginje v svojem vsakodnevnem življenju.
Stik s tvojo maternico je tisti, ki ti omogoči negovanje takrat, ko si v največjih izzivih svojega življenja, ko potrebuješ podporo in negovanje.

V praksi vidim, da je resnično pomembno, da se znaš usidrati v svojem centru in da čutiš stabilnost v sebi.
Čutenje svojega telesa in zavesten stik s svojim ženskim telesom je najbolj pomembna praksa v tem norem svetu in času.

Tisto, kar globoko verjamem je, da ženska, ki je povezana s svojo maternico in živi svoje življenje iz tega notranjega centra, s svojo mehko, nežno svetlobo preobraža in zdravi svet.

Maternica je veliko več kot le mesto, kjer se začne fizično življenje.
Je mesto negovanja in mesto rojevanja.

Vendar ni le človeško bitje tisto, ki se rojeva iz maternice ženske.
V maternici rastejo in se iz nje rojevajo vse tvoje sanje in srčne želje.

Maternica je mesto kreacije in negovanja tvojih sanj.
Tvoje sanje so kot jajčece ali seme, ki potrebuje varno okolje za svojo rast.
Potrebujejo odprtost, sprejemljivost, prepoznavanje in izbiro, da jih utelesiš in porodiš skozi sebe v ta svet.

Zato je zavesten stik s svojo maternico in čistost tega svetega prostora zelo pomembna.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

taja_4522

Lepota vznika iz središča tvoje Biti

Lepota… vedno znova me očara

Lepota je misterij, ki se rojeva v globinah prisotnosti, v samem srcu življenja.
Lepota je doma v realnosti nevidnega, nepričakovanega in neznanega.

Lepota je v samem jedru svetlobe, ki jo ženska izžareva iz svoje ženske Duše.

Lepota je hrana za dušo.
Nahrani te in napolni.
Neguje te.

Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi.
Lepota je način življenja.

Začutiti jo je potrebno v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti.
In v svetu, ki je pozabil na Lepoto in jo zamenjuje z Glamurjem, večina stresa in izpraznjenost vznika iz tega, da Lepoti ne posvečamo pozornosti.

Ljudje smo obrnili hrbet lepoti, in s tem smo obrnili hrbet celostnosti in resnici.
Šli smo v izgnanstvo, v svet, kjer je norma vulgarnost, zdolgočasenost, otopelost, ki izčrpava človeškega duha.

In k temu pripomore tudi Glamur.
Veliko preveč časa in energije namenjamo svojemu videzu, podobi in modi.
In veliko premalo pozornosti posvečamo dostojanstvu, samospoštovanju lastne veličastnosti in plemenitosti človeškega duha.

Lepota prebuja.
Dotakne se tvoje Duše.

Lepota je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji sveti prostor za svoj polet.
Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu.

Na lepoto pogosto gledamo kot nekaj, kar je zunaj nas.
Dopustili smo trendom, da določajo kaj je lepota.

Ljudje hrepenimo po lepoti.
Lepota je namreč tista, ki razkriva našo dušo in nas vodi v stik s srcem.

Resnica je, da je Lepota pot k božanskemu.
In vendar jo pogosto iščemo zunaj sebe, v stvareh in ljudeh, povsod.
In ob tem vedno znova najdemo grdoto, surovost, cenenost, ki nas obdajajo.

Čutim, da je zdaj čas, da resnično objamemo svojo Lepoto.
Da praznujemo Lepoto vsake ženske, ki je del našega življenja.
In to prepoznavanje in objemanje Lepote nas zdravi.

Ko objameš Lepoto, ko resnično čutiš lepoto v sebi, objameš tudi njeno senco tekmovalnosti, primerjanja in zavisti. In to je za svet v katerem živimo izjemno pomembno.
Objeti Lepoto pomeni, da jo začutiš. Da si z njo v intimnem stiku.

Intimnost pomeni, da si v dušnem stiku, duša z dušo in da vidiš Lepoto, da čutiš, da oseba čuti tvojo Lepoto, da sliši Lepoto in jo deli s teboj.
Da čutiš toplino Doma in da se zavedaš, da je ta Dom v tebi!

Ženske se desetletja borimo z negativno samopodobo, predvsem negativno telesno podobo. Od svojih mam smo se naučile, kako biti pozorne na telo skozi njihovo negativno samopodobo in temu zvesto sledimo.

Sodobna ženska je obsedena z vprašanjem; ali sem predebela?
In ženska danes zasramuje samo sebe, se ponižuje, ker ne ustreza telesni konstituciji manekenk, ki nosijo konfekcijsko številko 34.

Negativna telesna podoba je kroničen problem v umu sodobne ženske. In ko pred poletjem ponovno poslušam številne pripombe o hujšanju in o tem, kako je potrebno shujšati, da bi bila lahko lepa, zopet vidim, da je poleg tega, da smo nesrečne in depresivne eden največjih težav, ki jih imamo ta, da sebe ne vidimo kot lepe.

Sploh se ne vidimo kot lepe in posebne ženske.
In ker tega ne prepoznamo v sebi, iščemo potrditev zunaj sebe.

S tem, ko ne prepoznaš svoje lepote, ti ta energija spolzi skozi prste.
In potem poskušaš kupiti stvari, da bi to notranjo praznino, ki jo ustvari manko energije, zapolnila.
Poskušaš si kupiti »lepoto«.
In ujameš se v dirko glamurja, privlačnosti, večne mladosti in iskanja pozornosti pri nasprotnem spolu.

Shujševalne diete so danes trend in to kar me vedno znova osupne je boj, ki ga ženske bijejo s svojimi telesi v upanju, da bodo v tej vojni same s seboj zmagale.

In potem se sprašujemo od kje prihaja vse to nasilje, ki ga gledamo v zunanjem svetu?
Samo poglej nasilje, ki ga dnevno zganjamo nad svojimi telesi.
In vendar velika večina tega noče videti, seveda so krivi drugi in ne jaz …

Za ženske je ključnega pomena, kakšen odnos imamo do svojega telesa, do svojega templja. In ko govorimo o svojem telesu grdo, ko se kritiziramo, ko sodimo svoje telo kot nezadostno, telo posluša.

In ko grdo govoriš o svojem telesu se telo odzove in se želi spremeniti, prilagoditi ideji, ki jo izražaš. In sploh se ne zavedamo, kako se primerjamo z drugimi, z ideali, kako bi morale izgledati. In s tem razdajamo svojo svetlobo, svojo vitalno, življenjsko energijo.

Če želimo najti pot ven iz teme, v katero se poglabljamo, se bomo morali obrniti nazaj k lepoti, v vseh njenih aspektih.

Ranljivost je tista, ki nas vodi.
Ranljivost pomeni, da odpreš svoje srce in takrat lepota posije iz tvoje notranjosti v svet. Ranljivost je ena najtežjih poti in vendar bomo vsi morali po njej, če hočemo drugačen svet. Ranljivost zahteva veliko poguma, kajti dnevno si izzvana, ko gledaš zgodbe okoli sebe, ko vidiš, kako se uničujemo, da ostajaš na svoji poti in verjameš, upaš, moliš, da se bo našel še kdo, ki čuti kot čutiš ti, ki se ti bo pridružil. Ki bo objel sebe, kajti dva sta vedno močnejša kot en sam.

In lepota je tudi eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti.
Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven.

Zakaj Osebni podpis Lepote? Zakaj izobraževanja na temo Lepote?

Ker želim vsaki ženski povedati, da bo resnično doumela in našla lepoto v sebi.
Ker za vsako žensko želim, da zasije v vsej svoji lepoti.

Da veš, se zavedaš in utelesiš to resnico, da si Lepa. Lepa si!

Moja namera je, da spremenimo družbeno sprejeto definicijo lepote.
Kajti lepota ni definirana s strani medijev in tega kar vidimo v revijah.

Lepota vznika iz središča tvoje Biti.
Bolj, ko si v stiku s seboj, povezana s svojo izvorno naravo, prisotna tukaj in zdaj, bolj žariš.

Lepota ni nekaj samoumevnega.
Potrebuje tvojo pozornost in nego.

Lepota je notranja izkušnja sreče, modrosti, življenja, živosti in ljubezni.
Lepota je način Biti.

In vsaka ženska je lepa!

Več o programu Osebni podpis Lepote najdeš na povezavi >>>tukaj<<

Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

mermaid2

Če ugasnemo, ugasne vse okoli nas…

Morske deklice so moje vodnice. To mi je iz leta v leto bolj jasno.
Štiri sem našla v Milanu.

Ena pa me je našla v Franciji.
V mestu Antibes na francoski rivieri stoji kip Ama.

In Ama je tista, ki me navdihuje že odkar sem bila pred 12 leti na Tenerifi.
Ama je bila na Japonskem ženska, ki se je potapljala na dah in nabirala bisere.
Ama je nabiralka biserov.

Amaryllis, ki je ustvarila kip morske deklice v Port Gallice je o kipu zapisala….
»Zapustila je podvodni svet, da bi se povezala s človeštvom in nas opozorila, da uničujemo njeno okolje. Želi spomniti, da je voda zibelka življenja, ključnega pomena je za obstoj človeštva. S tem, ko se vrača na obale, verjamem, da njen glas postaja vedno glasnejši in nam bo pomagala razumeti kako pomembno je, da spoštujemo njen dom.«

Uničevanje je tisto, ki je vodilo sveta v katerem živimo.
Družba v kateri živimo sloni na izkoriščanju in dominanci.

Žensko od malega učijo, da je v podrejeni vlogi in da nima moči.
Sistem žensko utiša.
Poniža jo.
Ugasne njen sijaj.

Izziv je v tem, da če ženska ugasne, ugasne vse okoli nje.

Ko je ženska preveč v stresu, da bi opravljala svojo vlogo nosilke svetlobe v odnosu, smo vsi izgubljeni.

Sijaj ženske je tisti, ki poganja ta svet.
In to kar opažam v zadnjih letih, letos pa še posebej je, kako ženske ugašajo.

Ko se preveč trudiš, siliš in potiskaš stvari, počasi ugašaš.
Pripelješ se na rob izgorelosti.

Sistemu služi, da svojo moč in sijaj razdaš.
Da ga daš v roke drugim in ugasneš.
Odpoveš se svojemu mestu na tem svetu.
Pozabiš na to, kakšna moč se skriva v tvojem glasu in v tvojem sijaju.

To je sporočilo morskih deklic.
Spomnijo te na darila, ki jih kot ženska nosiš v sebi.

In zavesten stik z njimi, še posebej, ko si v njihovem okolju, ob morju, je nekaj, kar te poživi in okrepi.

Tudi zato sem se na svojem potovanju odpravila proti jugu, na njeno obalo.

Prispela sem pozno zvečer, ko je bila riviera polna sprehajalcev.
Nihče se ni kopal.

Jaz pa sem se z brisačo in kopalkami pod roko sprehodila mimo vseh lepo oblečenih sprehajalcev direktno na plažo.

Zvok valov, ki so nežno poljubljali obalo je bil kot balzam za moje telo in dušo.
Utrujena sem bila od vsega, kar sem tisti dan že doživela.

Potrebovala sem, da me objame morje in da me morske deklice s svojo nežno energijo očistijo vsega, kar sem navlekla nase.

Tema mi je ponudila zavetje, da sem zdrsnila med valove in si pustila, da me topla voda nežno ziba.

Nočno kopanje ima res svoj čar.
In nanj sem popolnoma pozabila.

Včasih potrebuješ opomnik, ki prebuja.
To je bila taka noč zame.
Spomnila me je…. ponovno… na to, kako zelo pomembno je negovanje tvoje ženske duše.

Spet sem doživela to, kako prenovljena se počutiš, ko se zavestno predaš vodi, toku, življenju.

Umetnost izžarevanja je veščina, ki je vsaki ženski na voljo.
Izbira vsake je, če to umetnost ozavesti in jo uporabi.
In mnoge ženske je ne.

Ugasnejo svoj žar. Ta ogenj v svoji notranjosti.
In ko ugasne ženska, ugasne vse okoli nje.

Zato bodi svetilnik.
Bodi zgled.

Zasij kot TI!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.