Vidim tvojo edinstvenost in enkratnost. Nikoli ni obstajala ženska kot si ti in nikoli več ne bo. Si edinstvena kombinacija darov, lastnosti, veščin in talentov.
Vidim tvojo dragocenost. Svet brez tebe ne bi bil to, kar je. S svojim obstojem bogatiš ta svet in vse, ki prihajamo v stik s teboj.
Vidim tvoj pogum, tvojo srčnost, ko se prebijaš skozi življenje, kjer sama sebi postavljaš ovire na pot in jih uspešno premaguješ, vedno znova.
Vidim tvojo zavezanost rasti, temu, da za svoje otroke narediš najbolje, kar zmoreš, s tem, kar imaš. Vidim neštete ure, ki si jih podarila svojim otrokom, v spoznavanju njihovih potreb, v učenju, kako poskrbeti zanje.
Vidim tvojo nežnost, tvojo sposobnost, da vstaneš sredi noči, pobožaš otroka in mu prineseš kozarec toplega mleka.
Vidim tvojo skrbnost, vse ure, ki si jih posvetila preobrazbi zaskrbljenosti in strahu otroka v radovednost in čudenje.
Vidim tvoje sočutje, ki se kaže skozi številne objeme in nasmehe, ki si jih delila s svojimi najdražjimi, da so jih opogumljali in jih polnili s pogumom, kljub tvoji utrujenosti.
Vidim tvojo radost, ki je prežemala številne ure, ki si jih kot gostiteljica posvetila pripravi obedov, svetega prostora, občutka topline in sprejetosti, ki so ga bili deležni povabljeni.
Vidim tvojo predanost napredku in vse ure, ki si jih presedela s prijateljicami, ko so delile svoje zgodbe, svoje bolečine, ko si bila priča porajanju nove ženske pred seboj.
Vidim tvojo ljubečnost, ko se zazreš v moje oči in z menoj deliš to, kar te navdihuje in kar ljubiš od vsega najbolj.
Vidim tvojo mehkobo, s katero pobožaš svojega moškega in mu pomagaš, da se umiri, da začuti stik s tabo.
Vidim tvojo milino, ki sije iz tebe. Milino, ki preobraža ljudi, ki stopijo v tvojo bližino.
Vidim tvojo globino, tisto ranljivost, ki jo poskušaš skriti v sebi. Vidim kako zdravi ljudi, kako se dotika src tistih, ki se jim nasmehneš, jih ogovoriš. Ti si zdravilo za ljudi okoli sebe.
Vidim tvoj sijaj. Veličastna si. Predstavljaš lučko v temi mnogih ljudi. Kot svetilnik si, ki v megli in na razburkanem čustvenem morju usmerja ljudi. Vidim te, kako ljudem pomagaš, jih tolažiš, razsvetljuješ srca.
Vidim tvojo željo, da pomagaš, željo po tem, da narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
Vidim Te. Pomembna si.
Objemi danes sama sebe. Začuti…
Začuti ljubezen do sebe.
Uzri sama sebe.
Izjemna si!
Draga Ženska, hvala, da si!
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si
Ja, saj vem, zdaj vas bo kar nekaj zavilo z očmi in pihnilo; Valentinovo phhh.
Veliko mnenj sem slišala, vse od tega, da je skomercializiran, do tega da je nepotreben. In seveda mnogi ta dan povezujejo z neumnostmi, ki si jih ljudje podarjamo v imenu ljubezni, da bi pokazali navzven, da se ljubimo, kot so na primer drag nakit, nepotrebni diamanti, kupi od nekje uvoženih in zastrupljenih rož in da ne govorimo o čokoladi, ki itak redi. In seveda to povsem razumem. Zelo lahko je biti ciničen, kajti resnično je toliko balasta okrog Valentina, da težko vidimo tisti zdravo jedro, čisto spodaj.
Veš, jaz sem ženska. Obožujem vrtnice, čeprav vem, da niso lokalne in so po vsej verjetnosti zastrupljene. Ne glede na to me očarajo s svojo lepoto in s svojo simetrijo cvetnih lističev, še posebej, ko jih dan za dnem opazujem, kako se odpirajo in razcvetajo. Zame predstavljajo simbol razcveta, ženstvenosti. In vedno sem jih vesela. In obožujem čokolado, sploh tisto temno z mandlji, ki se topi v ustih in ob kateri lahko zaprem oči in enostavno samo uživam. In ja, seveda obožujem srčke. Spominjajo me na srce, na temelj, na izvor, bistvo.
Zame je Valentinovo veliko več kot le predmeti, ki se podarjajo. Zame je Valentinovo opomin na resnično ljubezen, ki jo moramo razviti, najprej do Sebe, če jo želimo deliti z drugimi. Zame je to tisti dan, ki me opomni, da se spomnim na to, kaj si srčno želim zase, kako želim praznovati sebe.
Valentinovo nas opominja, da je potrebno najprej ljubiti sebe. In da naj bo ta ljubezen brezpogojna, namesto da je vezana na pogoje, ki pridejo v drobnem tekstu. In še posebej me Valentinovo spomni na ljubezen do vsega, tudi na ljubezen do vseh prijateljev in predvsem do tistih sester, s katerimi delim veliko več, kot le občasen klepet ob kavi.
Valentinovo smo žal degradirali na nivo ljubezenskih voščilnic, plastičnih src in cenenih drobnarij, hkrati pa smo pozabili na to, da … OK bodi iskrena, resnično iskrena sama s seboj … kolikorat v letu poveš svojim prijateljem, da jih imaš res rada in da ti pomenijo vse na svetu?
Saj vem, saj vem, eni se razburjate, da za to pač ne potrebujete Valentina. Vendar ko že toliko govorimo o kvantni fiziki in kolektivnem vplivu, se vam ne zdi fenomenalno dejstvo, da vsaj en dan v letu celoten planet čuti ljubezen, diha ljubezen in se povezuje s frekvenco ljubezni? Zame je to, uau mindblowing. Energija je energija. In energija ljubezni je ta dan ekstra prisotna. Zakaj je ne bi enkrat čisto zares vdihnili. In izdihnili. In se v tej zlati mreži, ki nas povezuje povezali skozi dih ljubezni?
Danes je priložnost, da Ti povem, da sem izjemno počaščena in srečna, da si del mojega življenja, da z menoj deliš ta modro-zeleni planet in da imam to priložnost, da ti povem … Hvala, da si!
In zato te letos izzivam – ne glede na vse kar ti gre pri Valentinu na živce, daj to letos na stran in mu daj priložnost. Kupi čokolado in jo podari svojemu najboljšemu prijatelju ali sodelavcu, objemi nekoga in kupi si vrtnico. Deli danes ljubezen v obliki prikupnih sms sporočil in namesto, da čemerno sediš v kotu in se pritožuješ nad potrošništvom najdi samo tvoj, edinstven in enkraten način, da danes deliš ljubezen. Zmenjeno?
Kajti, naj ti izdam skrivnost, Valentinovo sploh ni tako zelo osladno, kot si misliš, je izjemna priložnost za premik v svet, ki ga želimo ustvariti.
In moje darilo poleg tega članka, ki širi Ljubezen, je serija vodenih praks za celih 28 dni praks, ki bodo okrepile tvoje izkušanje Ljubezni. Ker navado razvijamo in krepimo. in ker navada potrebuje 28 dni, da se resnično usede v našo podzavest. Prakse Moč Ljubezni so na voljo samo do 15.2.
In naj se širi Ljubezen!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si
Otroci so odhajali na šolo v naravi, ko sem slišala mamo, ki je svoji najstniški hčerki razlagala: »Naj ti fantje nesejo kovček. Lepo ga poglej in se mu nasmehni, pa ti bo pomagal.«
Odveč je govoriti, da sem čeljust pobirala po pločniku, ker nisem mogla doumeti, kako mame hčerke učimo, da z manipulacijo, s tem, da so všečne, dosežejo kar želijo.
Brez dvoma gre za žensko zadevo, ko govorimo o všečnosti in ugajanju drugim.
Skozi zgled se hitro naučimo, da si takrat, ko si všečna, sprejeta.
Ženska, ki se počuti nemočna ali šibkejša, bo čustveno manipulirala.
Moški, ki čuti nemoč, deluje agresivno.
Ker se ženske bojimo moških, ki imajo veliko testosterona, smo se naučile mehanizmov čustvene manipulacije, s katerimi moške kastriramo.
Ženska je bitje estrogena. In estrogen, skupaj z oksitocinom poskrbi za občutek povezanosti.
Ženska potrebuje občutek povezanosti.
To je kot zrak, ki ga dihaš. Za tvojo dobrobit je povezanost nujno potrebna.
Je stvar preživetja.
Če nisi povezana, imaš včasih občutek, da bi bilo bolje, če te ne bi bilo.
Ravno zaradi tega se kot deklica že zelo zgodaj naučiš, da s tem, da si všečna in ugajaš ljudem okoli sebe, dobiš to, kar najbolj potrebuješ – občutek povezanosti.
Estrogen pač vodi igro življenja in ker so ženski možgani marinirani v estrogenu, to pomeni, da imamo popolnoma drugačen pogled na svet kot moški, katerih možgani so marinirani v testosteronu.
Estrogen je starodaven in izjemno močan. Bolj močan kot tvoja volja, ali feminizem.
Estrogen te vodi v to, da poskrbiš za potrebe drugih pred svojimi, da čutiš z njimi in ob tem pozabljaš nase.
Tako smo ženske preživele milijone let in ta celotna igra ima svoj smisel.
Moški na drugi strani so drugače narejeni, testosteron jih vodi v fokus, usmerjenost na cilj, v doseganje.
In družba fante opogumlja, da dobijo to, kar potrebujejo.
Njihova biologija jih ne vodi v to, da ne omenjam tega, da brez dvoma niso bili udomačeni, da bi jih skrbelo, kaj si drugi mislijo o njih.
Ženske pa… to kar lahko rečem je, da je biti všečna brez dvoma epidemija, ki razsaja med ženskami.
In več, ko vemo o sebi, bolj, ko smo izobražene, bolj se mi zdi, da naša biologija vodi igro.
V samem jedru je ženska še vedno povezana z jamsko žensko v sebi.
Kljub vsej gonji in aktivnemu delovanju na področju enakovrednosti z moškimi, smo ženske še vedno fizično šibkejše (ok, priznam, so redke izjeme) in zaradi tega odvisne od moških.
Naše prednice, ki jih nosimo v svojem celičnem spominu, so ugajale in vedno znova so poskrbele zato, da so ostajale povezane tako z moškimi kot z ženskami.
Povezanost je bila in je stvar preživetja.
Ženska je ustrežljiva in ugaja drugim, kajti logika celičnega spomina govori, da bo le v primeru, če bo dovolj »vredna« v očeh moškega, rešena, če jo napade »tiger«.
Možgani ženske so naravnani tako, da vedno znova poskrbi, da ne bo kdo slučajno jezen nanjo, ker to pomeni, da bo ogrožena njena povezanost.
Ženska vedno poskrbi za to, da je doma dovolj hrane in virov, ki poskrbijo za dobrobit njene družine, saj se ji drugače dogaja, da gre v paniko ugajanja, kadar so viri omejeni.
In to razloži, zakaj se ženska pogosto vede kot se, še posebej takrat, ko ji gre za nohte.
Če pogledamo v sodobni svet in vrednote sodobnega človeka, lahko zelo hitro najdemo vzporednice v sodobni gonji po popolnem zunanjem videzu, ki poganja milijonski industriji lepote in mode.
Da ne govorim o plastični kirurgiji in Botoxu.
Še vedno nas poganja isti instinkt – dobi moškega. Dobi dobro izobraženega moškega. Ustvari lepe otroke, ki bodo tvojo DNK širili naprej.
Vendar so stvari brez dvoma postale precej bolj kompleksne.
Ko si ujeta v všečnosti in ustrežljivosti, ti je vseeno, kaj čutiš, kaj potrebuješ ali kaj potrebuješ, da poskrbiš zase. Namesto tega je prioriteta v življenju ženske, kako ugotoviti, kaj si želi moški, kaj čutijo ljudje okoli nje in kaj hočejo od nje.
In draga moja, v tem sem bila kraljica.
Skozi svoje otroštvo sem se tako mojstrsko udomačila v ugajanje drugim, da v svojih zgodnjih 30-tih pojma nisem imela kaj čutim in potrebujem jaz. Znala sem ugotoviti kaj potrebujejo drugi in jim to dati preden me je sploh kdo prosil ali vprašal, če bi lahko to naredila zanje.
Bila sem zgled predpražnika, ženske, ki ugaja in naredi vse, kar je potrebno, da je všečna.
Znižala sem svojo vrednost, pozabila na svoje potrebe, v želji, da bi ohranila povezanost.
Vsak dan sem vstala in naredila vse, kar sem v svoji pametni glavi stuhtala, da je potrebno in bi moji najdražji potrebovali, da slučajno ne bi komu kaj manjkalo, ker bi bilo ob tem ogrožena moja povezava s to osebo.
Kontrolirala sem okolico in iz najmanjših znakov nelagodja razbirala, kaj oseba na drugi strani potrebuje.
To umetnost sem izmojstrila do potankosti.
Vendar sem bila ob vsem trudu in aktivnosti vsak dan vedno bolj nesrečna in utrujena.
To je bilo moje spogledovanje z izgorelostjo. Čutila sem naraščujočo izčrpanost, izpraznjenosti in utrujenost od vsega, tudi od življenja. Leta kasneje sem ugotovila, da sem bila utrujena od vsega silnega truda, da bi bila povezana, da bi ugajala, da bi bila všečna. Moja glavna motivacija je bila, da sem se izogibala temu, da bi ljudi vznemirjala s svojimi željami.
Všečnost in ugajanje drugim lahko resnično dobro funkcionira tja do sredine tridesetih let, vendar se tam proti štiridesetemu v ženski začne prebujati nekaj novega.
Do tega obdobja prebujenja, kot ga imenujem sama, je ženska prepričana, da če bo naredila vse prav in bo dala ljudem okoli sebe to, kar si želijo, da je ne bodo zapustili.
Misli, da je nenadomestljive, dokler se ji ne zgodi to, da ugotovi, kako zelo nadomestljiva je.
In to je velik AHA moment za številne ženske, ki pridejo k meni.
»Taja, jaz sem bila zaprepadena, ko sem ugotovila, da ima mlajšo,« mi je razlagala ena od številnih žensk. »Prepričana sem bila, da je vse ok, saj sem poskrbela za vse; otroke, hrano, dom, hodila sem v službo, delala do onemoglosti, se trudila, da je bil dom urejen in vse zlikano, pospravljeno, zvečer sem padla v posteljo, zjutraj vstala in zagnala stroj. Jaz sem postala stroj. In zdaj, ga ni več. Šel je z mlajšo.«
Vendar ravno zaradi tega, ker ne razumeš razlik v medsebojni naravi, ne razumeš, da všečnost, to da poskrbiš za vse potrebe moškega enostavno ni dovolj.
Zakaj? Ker skozi ugajanje, skozi všečnost zanikaš in ignoriraš točno tisto, kar je moškega v prvi vrsti pritegnilo k tebi.
S tem, ko zanikaš svoj resnični jaz, ko zatreš svoj avtentični glas, ko pozabiš na svoje potrebe in želje, nehaš sijati.
In ko čas teče, se enostavno navadiš na to, da skrivaš sebe, da skrivaš svoje talente in svoje Darilo, ki ti si.
In tvoj notranji svet ugrabi tvoja »Popolna« ženska, tvoj notranji »Kritik«, ki točno ve, kakšna bi morala biti in kaj bi morala narediti, da bi bila všečna.
Ženska razmišlja; Mislili bodo, da sem neumna. Itak nisem nič posebnega. Kaj pa če me ne bodo imeli radi?
V samokritiziranju smo umetnice in to za čisto desetko v akademiji življenja. Žal nam ta desetka prinaša več težav kot koristi. Vsa ta notranja kritika te vodi na eno mesto; Nisi dovolj. Ženska danes misli, da ni dovolj.
Ne glede na vse, kar naredi za ljudi okoli sebe, ne glede na vse dosežke, ne glede na ves čas, ki ga vloži v svoj videz in v popolno izbrano opravo, v katero se napravi… enostavno ni dovolj.
Celo, če dobi vso zunanjo pohvalo in potrditve, ki si jih želi, to ne zadostuje, da bi resnično začutila občutek izpolnjenosti, občutek, da je dovolj.
In iz tega občutka, da ni dovolj se trudi še bolj, dela še bolj, si prizadeva, da bi bila popolna.
Bere knjige, posluša seminarje, se trudi in trudi, dela še več, meditira, poskuša narediti vse, kar so ji rekli, da mora, da bo uspešna. Ob tem pa je vedno bolj nesrečna, vedno bolj izgubljena, vedno bolj izumetničena in vedno bolj v izgorevanju.
Poskuša se skrčiti in ustrezati normam.
Poskuša delovati na moški način.
Poskuša številne tehnike, metode, stvari, da bi končno spoznala svojo lastno vrednost.
Žalostna resnica je, da ti skozi delovanje, trud, siljenje in mučenje, skozi odpovedovanje in trpljenje nikoli ne bo uspelo.
Vse se začne s tem, da si poveš resnico, ki utegne biti zelo grenka. V svoji notranjosti moraš odkriti;
1. Kje se nahajaš? Kaj je tisto kar si prizadevaš dobiti (več denarja? pohvalo? večjo lastno vrednost?)
2. Kaj si resnično, srčno želiš? Kako sploh veš, kaj čutiš in kaj bi te resnično osrečilo?
Da bi sploh spoznala, kako zelo si prizadevaš prilagoditi kalupu, ki ga je ustvarila družba in ki si ga prevzela zase, da ustrezaš idealu Popolne ženske, moraš spoznati, kako zelo nesrečna si čisto zares.
Izumetničenost je groteskna podoba sodobnega sveta, kjer vsak poskuša biti nekdo drug.
Življenje pa te kliče. Kliče te nazaj v tvojo lastno naravnost, v tvojo lastno resničnost.
Všečnost ti preprečuje, da bi si resnično podarila to, kar bi te resnično negovalo.
Leta 2009 sem v svojem življenju prišla do te točke o kateri pišem danes, do točke, ko sem se zagabila sama sebi, ker sem si tako prizadevala, da bi bila všečna. Prilagajala sem se ljudem okoli sebe do te mere, da so me odkrito prezirali in ko sem opazovala, kako se je vse sesuvalo v prah, sem sama pri sebi prišla do točke, ko sem si rekla DOVOLJ. Dovolj je. Želim drugače. Nisem vedela kako, vedela sem samo, da na star način ne morem več. In nočem več.
In ko sem bila pripravljena na nekaj popolnoma novega, je v moje življenje vstopila ŽENSKA. ONA, ki mi je pokazala, korak po korak, kako življenje živeti na sijoče ženstveni način. Ona, ki mi je prva razkrila, da se moški odziva na žensko in da je na meni, da postanem najsrečnejša ženska v svojem svetu, če želim izkušati radost vsak dan.
Preobrazba je bila vse prej kot lahka. In ne, ni vodila po poti dela na sebi. Pred tem sem 15 let aktivno delala na sebi. Leta 2009 sem spoznala, da je edina pot, pot negovanja sebe.
In na tej poti se vse začne z upočasnitvijo, s poslušanjem sebe.
Najhitrejša pot ven iz ugajanja in všečnosti vodi skozi radikalno iskrenost. Povedati si moraš vse tiste male laži, v katere verjameš in si jih dnevno pripoveduješ.
Soočiti se moraš s svojo Popolno žensko, ki biva v tvoji notranjosti. Vsaka ima svojo. In soočenje z njo je veličasten portal v prepoznavanje tega, kaj si resnično želiš in zakaj za vraga, si sploh tukaj…
Za začetek si povej resnico glede današnjega dne.
1. Najdi trenutek v dnevu, ko nisi povedala resnice ali si povedala le napol resnico.
2. Zapiši si kaj si rekla, kaj si mislila in kaj si ob tem čutila v sebi, pa tega nisi podelila.
Iskrenost je na mestu, ko si v naslednjem koraku pogledaš kaj bi se zgodilo, če bi povedala, kako se počutiš? Si sploh lahko dovoliš, da resnično začutiš v sebi, kako bi se počutila ob tem?
3. Zdaj si povej resnico. Kaj bi resnično želela povedati, pa nisi?
Vedi, da imaš v življenju vedno izbiro, vedno. Ti kreiraš svoje življenje, lahko iz strahu ali iz ljubezni, to je vedno tvoja izbira. Izbirati začneš iz tistega umirjenega notranjega mesta, ko si resnično v stiku s seboj, povezana s seboj. Ko upočasniš in si poveš resnico – sebi.
Prepoznati moraš, kaj pravzaprav čisto zares pričakuješ od zunanjih dejavnikov, statusa, prestiža, denarja, partnerstva.
Šele, ko veš, kaj je tisto, za čemer se ženeš, si to resnično lahko podariš in se skozi to neguješ, v sebi in ne zunaj sebe. Zdaj je čas, da se vrneš nazaj k sebi, poslušaš navznoter in se neguješ znotraj sebe.
Čas je, da neguješ Žensko v Sebi!
Ko si podariš pozornost in zavedanje, spoznaš, kako čarobno je Vesolje, ki te vodi po tvoji opečnati poti točno tja, kamor je tvoja ženska Duša izbrala, da želi potovati. Ko tvoj; »Ja, v redu je. Saj bom zmogla. Saj bo šlo.« postane nekaj, česar ne toleriraš več – sama, pri sebi – takrat se preobrazba resnično lahko začne. In ja, ko si končno poveš resnico, je življenje pogosto kaotično, neudobno, na trenutke strašljivo, vendar je TVOJE.
Vprašanje je le si drzneš biti veličastna, izjemna, neponovljiva, enkratna TI?
Kajti to je tvoja izbira. Vedno!
Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie
Si pripravljena končati svojo notranjo vojno?
Končati samo-kritiziranje, primerjanje in nenehen dvom vase?
Si pripravljena, da se premakneš v bolj prijazen in umirjen odnos s sabo?
Si voljna, da notranja lepota in modrost vodi tvoje akcije, tvoje izbire?
Se kdaj počutiš ujeto v notranjem boju sama s seboj? Zase vem, da se še vedno kdaj znajdem na notranjem bojišču.
Notranje vojskovanje je boj s sabo, ki povzroča veliko notranjega hrupa. Notranji glasovi so v upravičevanju svojega pogleda na svet in ljudi, kar onemogoča jasno razmišljanje ali modro odločanje. Vedno, ko si v notranji vojni, slabo izbiraš, saj je tvoj analitični del možganov ugrabil tvoj notranji plazilec.
Predstavljaj si, da se moraš odločiti nekaj pomembnega in si v sobi s parom, ki se prereka. Brez notranjega miru ne moreš jasno razmisliti, da ne govorim o tem, da je praktično nemogoče slišati svojo intuicijo, tisti modri del v tebi, ki šepeta. Tako ne moreš oceniti okoliščin in priložnosti, danih možnosti. Poleg tega pa zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehen notranji nemir pozabljaš na stvari, kar te vodi v odvisnost od zunanjega mnenja.
Vse dokler je v tebi nemir, je notranjo vojno nemogoče končati, saj so vsi deli tebe prepričani, da imajo prav. Tako kot v vojni v zunanjem svetu vse strani v vojni plačajo visoko ceno.
Ne glede na to, da smo navzven videti kot ena oseba, je dejstvo, da v sebi nosimo celo družino. V otroštvu, vse tja do 8 leta so otroci kot spužve in vsrkavajo vase vse, kar se dogaja v zunanjem svetu, ki jih obdaja. Ko smo bili otroci in za naše potrebe ni bilo poskrbljeno ali pa nismo bili videni in prepoznani, smo doživetja vtisnili v svoj živčni sistem in to je postala norma, naš standard. Glede na ta naš standard pričakujemo, kako bo življenje poskrbelo za nas.
Da bi lahko postala celostna ženska, moraš ustvariti harmonijo med različnimi deli v sebi. Samo skozi obnovo notranjega reda, v svojem notranjem domu, lahko ustvariš resničen notranji mir.
Odsev bojev v tvoji notranjosti se kaže v dinamiki tvojih odnosov zunaj tebe. Če en del tebe poveličuješ, daješ drugega v klet, ga ponižuješ. In tako preigravaš svoje notranje konflikte z ljudmi v zunanjem svetu.
Ko se notranja vojna konča, lahko vsi deli oblikujejo partnerstvo in soustvarjajo skupaj. Da prideš do točke, ko oblikuješ notranji tim in zavestno pošiljaš svoj notranje igralce na igrišče svojega življenja, je potrebno spoznati svoje notranje igralce. Kdo vse je v tebi?
Ko čutiš v sebi zadrego, nevrednost, sram ali strah, je ključnega pomena, da znaš upočasniti, pristopiti k stvari brez potiskanja, kritiziranja in potrebe po delovanju. Namesto tega je potrebna ljubezen do sebe, ki te opogumlja, da se premakneš onkraj težave.
Samoizpraševanje, integracija in negovanje sebe so v začetku koncepti, s katerimi imamo lahko veliko težav, saj smo naučene, da se osredotočamo na ljudi okoli sebe, namesto nase. Tudi, ko veš, kako se soočati s svojimi notranjimi občutki, se v začetku še vedno upiraš, saj v sebi čutiš zmedo, osramočenost ali zadrego. Stara, globoko ukoreninjena prepričanja, ki te prepričujejo, da so tvoji občutki strašljivi in da si nevredna pozornosti, tega, da si vidna. Tvoj notranji otrok, se znotraj tebe bojuje z odraslim delom, ki ve, kaj je zate pomembno.
Pogosto govorim o duhovni alkimiji, ki se odvija v tvoji notranjosti, skozi katero svinec svoje osebnosti pretvarjaš v zlato svoje duše. Ko enkrat v sebi skleneš premirje, postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Tvoj notranji intuitivni in analitični del soustvarjata skupaj za skupno dobro. Skupaj iščeta rešitev za težave brez sojenja in razsojanja kdo je dober in kdo je kriv.
Sodelovanje, komunikacija in partnerstvo postanejo del odnosa s sabo, kar vodi v celovitost. To se brez dvoma kaže v odnosih zunaj tebe. Ljubezen do sebe je ključnega pomena za občutek celovitosti in več o tem kako ljubiti sebe s teboj delim v sestrstvu Varuhinje Ljubezni. Vabljena v našo družbo. Pofočakaš se na povezavi >>>tukaj<<<
Veš kolikokrat slišim, ko ženska reče; Samo še tole naredim, potem si bom pa res vzela čas zase.
Koga farba?
Komu laže?
Vsi, ki jo poslušajo vedo, da temu ni tako.
Si se kdaj vprašala zakaj tako reče?
In morda še bolj pomembno, kaj s tem želi od ljudi okoli sebe?
Ti povem resnico!?
Ženska išče nekoga, ki ji bo dal dovoljenje, da si vzame čas zase.
In ženska to prefinjeno naredi tako, da poskuša do tega, da ji da dovoljenje pripraviti osebo, ki jo čuti kot avtoriteto s tem, da se pritožuje. Več o tem delim v spletnem druženju, o tem pa več na koncu.
Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane.
Vendar ne glede na to, še vedno same sebi rečejo; Samo še tole, potem pa bom…
Ko sem poleti dobila navdih, da ženske pogosto vozimo s prazno posodo ali pa na hlape, je to pripeljalo do zanimive prispodobe, preko katere se ženske, ki so del SiStar skupnosti vedno znova opominjamo, da je potrebno napolniti svojo notranjo posodo z oksitocinom.
To da, ko avtu zmanjka bencina, obstoji na mestu, nam je jasno. Hkrati pa v svojem življenju vedno znova pričakujemo od sebe, da bomo bolj uspešne, bolj hitre, bolj dobre, če bomo vozile kar s praznim rezervoarjem za gorivo.
A ni to zanimivo!?
In tako kot tvoj avtomobil vsakič znova zahteva, da ustaviš na bencinski črpalki, da napolniš svoj notranji rezervoar, to potrebuje tudi tvoje telo.
Če voziš na dolge razdalje in si zelo zposlena v svojem življenju moraš redno tankati.
Če si zelo obremenjena, to pomeni tankanje večkrat na dan.
Žal verjetno tak mačehovski odnos do telesa izhaja tudi iz tega, da ti nihče ni povedal, kako pomemben je oksitocin za žensko telo in za to, da si ženstvena. Rada rečem, da si lahko možača na nadomestkih in substancah kot je sladkor, gluten, kafein. Da bi bila ženstvena pa potrebuješ vitalnost, potrebuješ življenjsko energijo, potrebuješ strast in vse se začne pri odnosu s sabo.
Oksitocina ne moreš aktivirati na silo, s tem, da narediš to in to in to.
Oksitocin je povezan s procesom, ti ga moraš graditi v sebi, vedno znova polniti to svojo posodo in to ti potem omogoči tudi to, da nisi vzkipljiva, tako mentalno izčrpana, fizično utrujena, čustveno izpraznjena in da lahko siješ.
Ker oksitocin je tisti, ki ženski naredi zvezdice v očeh in zaradi katerega sije, mehko in toplo.
Ko sem v spletnem templju Varuhinja.si delila članek Odvisna od stresa, sem v odgovor dobila pismo, ki ga objavljam v nadaljevanju, ker me je globoko ganilo. Članek si lahko prebereš, če se pofočkaš za dostop v tempelj >>>tukaj<<<
Draga Taja,
Kakšna resnica. Kako častno je biti odvisnik. Tudi takrat, ko ponoči ne spiš več, ko komaj premikaš telo, ko svetijo že vsi alarmi….popiješ kavo, Red Bull in si tam. Ko telo odpove, ležiš v postelji z računalnikom na kolenih in telefonom v roki in si pripravljena…
In sem v svetu, ko je povsem normalno tako. Ravno v teh dneh se sprašujem do kam. Pa ne samo sebe. Tudi kolegice. Ena kašlja kot dolgotrajni kadilec, ima vročino in se premika samo zaradi analgetikov. Kje je meja?
Druga je zelena kot stena, v službi od jutra do večera že cel mesec. Nič vikendov. Pa ji je šef rekel, da do petka mora končati projekt, ker izgubljamo denar. Spet ne bo vikenda, spet bo spala le nekaj ur, obroki hrane spotoma,…
Pa se mi prav nič ne smilijo. Sprašujem se, kaj se mora vse zgoditi? Do kod smo pripravljene hoditi po sebi za preživetje? Koliko se imamo v resnici rade?
Moja izkušnja z odvisnostjo je podobna tvoji. Tudi jaz sem se filala z glasno glasbo, plesala v avtu. Tudi jaz sem mislila, da je to ok. Sicer sem bila neskončno utrujena, a sem se prepričala, da sem samo lena in da je normalno, da sem na ful. V službi, doma, med prijatelji, še na otroškem igrišču…
In moje zadnje službeno potovanje je bilo pika na I. Sestanki od jutra do večera, potem skupne večerje pozno v noč. Totalna preiskušnja. Res sem dojela, da je VSE moja izbira. Da izbiram vsak trenutek. Ker se sploh ne zavedam kako mi je domače biti na adrenalinu in sem tam takoj. Trenutek in si not. Vlekla sem se ven s kremplji, dihala, naredila vse, kar mi je svetovala Hetaira. Ta občutek je tako domač, da brez kakršne koli težave zlezeš not. Priti ven pa je precej bolj zahtevno.
Zanimivo je, kako hitro preklopimo v avtomatizem. Tudi, ko že mislimo, da poznamo vse. Rituali, ki jih delam, se res potrudim, a takoj ko sem bila bolj utrujena, so prešli v avtomatizem.
Vem, Budnost. Budnost. Budnost. In ponižnost. Ponižnost. Ponižnost. Vsak trenutek.
Moja izkušna je takšna, da ko se neguješ in si priskrbiš potrebno dozo oksitocina, ni več prostora za adrenalin. Odpade. Nočem več. Preveč sem pogrešala svoje hobije, dejavnosti, ki me hranijo.
Sistemi delujejo tako, da te utišajo. Utišajo naše hrepenenje, našo bit. Zato, da manipulirajo. Da si ovca, ki nimaš časa, da bi razmiljal o sebi, o željah. Tako te naredijo odvisne, da narediš vse. In zdaj vem, kaj pomeni prodati dušo. Točno to naredimo, ker mislimo, da brez njih ne moremo. Ne zavedamo se koliko v resnici prodamo za “ugodje”. Za lepe obleke, za počitnice v dragih destinacijah, za boljši avto, za pohištvo po meri….prodamo srce.
In za vse se odločimo sami.
Objem,
D.B.
Srčno hvaležna sem za povratne informacije in aha momente, ki jih delite z menoj. In hvala, draga Ženska, da si mi dovolila, da tole objavim.
Res je nenehno smo v pogonu in na koncu ostanemo prazne z občutkom, da smo prodale svojo Žensko Dušo. In potrebna je dnevna praksa negovanja, doslednost, stik s svojo Žensko Dušo, da začutiš Sebe, stik s sabo in polnost, po kateri tako globoko hrepeniš.
Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 8 tedenskem programu Zdaj je čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<
Neguj Žensko v sebi!
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si
Ženska esenca zasije iz tvoje notranjosti takrat, ko v polnosti utelesiš svoj notranji Dragulj. Vsaka ženska je unikaten, edinstven, enkraten dragulj. Toliko različnih barv, velikosti, kvalitet, kot jih utelešajo ženske skozi svoje dragulje svetlobe je tudi v naravi.
Ravno zaradi tega je prispodoba z draguljem zame osebno tako izjemna. Kajti dragulji nastajajo pod velikimi pritiski globoko v notranjosti zemlje, tako kot unikaten dragulj ženske nastaja pod pritiski njene notranjosti.
Dragulja ne moreš kupiti ali ga kje dobiti, ti si dragulj. In ta tvoj dragulj izžareva tvojo žensko esenco na čisto tvoj, unikatno oseben način.
Izvorna ženska esenca je nekaj, kar izžareva v svet tvojo Boginjo. In pred teboj je še 5 stvari, ki jih enostavno moraš vedeti, če želiš od blizu spoznati umetnost izžarevanja.
5. Obdaj se z lepoto….
Lepota je hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. In to kar je ključnega pomena, če želiš prebuditi svoj občutek za lepoto je, da se obdaš z lepoto. Lepota te odpira, te navdihuje, poveže te s tvojim bistvom. Začutiti jo moraš v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti.
Pogosto lepoto opisujemo kot nekaj zunanjega, vendar gre za vrlino, ki je del naše notranjosti. Lepota prebuja, dotakne se tvoje Duše.
Lepota je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji sveti prostor za svoj polet. Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu. In da bi lepoto prepoznala v svetu, ki te obdaja, moraš upočasniti, se ustaviti, obmirovati in opazovati, prisluhniti, začutiti z vsemi svojimi čuti.
Lepota je izjemno čutna. Okusimo jo, ko ugriznemo v sočno jagodo, zavonjamo jo, ko se podamo na cvetlični trg, vidimo jo v umetninah, obrazih ljubljenih oseb, v snežinkah in cvetnih lističih, slišimo jo v vetru, v svoji najljubši melodiji, čutimo jo na svoji koži skozi sončne žarke, mehkobo svile ali nežno drsenje peska. Lepota te sprosti, zmanjšuje stres in polni tvojo notranjo posodo oksitocina. Lepoto moraš prepoznati in ji dati mesto v svojem življenju, da bi se te lahko dotaknila in te s svojim čarobnim dotikom spremenila. Lepota je tista mistična dama, ki na tvoj obraz nariše nasmeh in ki te razneži.
Zato izberi, da opaziš lepoto. Obdaj se z lepoto. Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti.
6. Bodi pozorna na detajle.
Ženske smo bitja detajlov. Barve, odtenki, note, melodije, tkanine, pisana zbirka vzorcev in podrobnosti nam polepša dan, razvedri obraz in nas zmehča. Linearnost, praznina, je nekaj, kar v ženskem telesu ustvarja stres zato je zelo pomembno, da prepoznate svojo potrebo po detajlih in jo negujete.
Pomembno je, da namenimo pozornost detajlom, ki naredijo spremembo, pa naj bo to način kako razporedimo hrano na krožniku, ali izbira dodatkov, nakita, ki ga uporabimo.
Rahločutnost, nežnost, izbranost, barvitost, vse to ustvarja vtis. Pomembno je, da se zavedaš katerim detajlom namenjaš svojo pozornost, kajti vse prepogosto se ženske ujamemo v iskanju pomanjkljivosti, napak, kar izhaja iz iste sposobnosti opazovanja podrobnosti, le da jo uporabimo kot pot v praznino in pomanjkanje, namesto, da bi detajle uporabile kot pot v polnost, izpolnjenost, v blaginjo.
Podrobnosti kot so pentlje na darilih, vzorci na darilnem papirju, skrbnost s katero so majhne pozornosti zavite pustijo velik vtis pri ljudeh. Lepša ko je embalaža, večjo vrednost ima stvar v njej za žensko. Razmisli samo za trenutek o tem fenomenu. Majhna modra škatlica s pentljo te spomni na dragulje. Prikliče asociacijo na prestiž, kvaliteto, dragocenost.
Detajli so dragoceni. Uporabi njihovo vrednost v svoje dobro.
7. Objemi moč ženstvenosti.
Moč ženstvenosti je v njeni blagosti, v njeni nežnosti in mehkobi. Blaginja je tvoje notranje stanje Biti, ko v sebi čutiš izpolnjenost, notranjo polnost. Blagostanje predstavlja način, kako vrednotimo svoje življenje in v njem prepoznavamo srečo, zadovoljstvo z življenjem, polnost, smiselnosti in izpolnjenost. Izražamo jo skozi kreativnost, umetnost, lepoto, senzualnost, zaznavanje, uživanje življenja, prisotnost v tem trenutku tukaj in zdaj. Ko upočasniš, se povežeš s seboj, s svojo Bitjo. Začutiš sočnost, mehkobo in čutnost.
Za ženske je zelo pomembno, da negujemo ta del sebe. Najboljši način, da si v stiku s svojo ženstvenostjo je skozi telesno gibanje, skozi ples, jogo, negovanje telesa, plavanje, obisk spa centra, povezovanje z naravo, negovanje svojih čutov in predvsem stik z intuicijo. Intuicija, modrost, vedenje so aspekti povezani z modro žensko, s tistim delom v tvoji notranjosti, ki enostavno ve kdo si in zakaj si tukaj.
8. Uči se iz preteklosti, namesto da ponovno odkrivaš toplo vodo.
Spoštovanje tradicije, običajev, prednikov in predvsem modrosti, ki je bila prenesena s strani prednic je ključnega pomena. Toliko zgodovine je v kamnih, zgradbah, v zgodbah in ženske imamo sposobnost, da beremo onkraj vidnega, da zaznavamo stvari v nevidnem svetu.
Pomembno je, da se spomnimo starih znanj, kajti modrost prednic nam je vedno na voljo, če le imamo ušesa, da slišimo in oči, da vidimo. Spoštovanje preteklosti je ključnega pomena za prenos znanj po generacijskih linijah.
Poglej, kaj je tisto, kar lahko preneseš iz preteklosti v sedanjost, v okolico, odnose, kako lahko s pomočjo starodavnih znanj olajšaš svojo sedanjost?
Prisluhni modrosti tistih starejših žensk v tvoji okolici. Prepoznaj kaj so semena, ki jih lahko seješ na svoji zemlji.
9. Podari si najboljše!
Pogosto smo ženske naravnane tako, da dajemo drugim stvari, ki bi si jih želel prejeti. In ob tem, ko dajemo, vedno znova vzamemo sebi. Morda je čas, da prepoznaš svoj trud in silo, s katero poskušaš ustreči drugim in si namesto tega dovoliš, da sprejmeš.
S sprejemanjem imamo ženske pogosto težave, zato je včasih modro, da se postaviš v pozicijo tega, kako rada deliš sebe, kako srečna si, ko lahko podariš stvari iz srca in dopustiš drugim, da podarijo tebi.
Ali pa za spremembo namesto, da si vzameš čas, da nekaj narediš, raje podari sebi ta čas. Podari si najboljše, najboljšo hrano, najboljšo čokolado, najboljši čas, najboljšo obleko. Samo zato, ker se imaš rada.
Nekaj izjemnega se zgodi, ko zmoreš podariti sebi vse to, kar si vedno želela, da bi dobila od drugih.
Ko si dovoliš, da sprejmeš, stvari postanejo lahkotnejše, bolj uživaš v življenju, občutiš večjo radost, srečo, zadovoljstvo z življenjem in s sabo. Življenje postane bolj zabavno in bolj izjemno.
10. Delaj to kar ljubiš!
Ena najbolj čarobnih stvari za žensko je, da dela kar ljubi. Vendar z besedami Wayne Dyer-a moraš najprej ljubiti to kar delaš, da začneš delati to kar ljubiš. Pogosto smo v uporu in ne maramo stvari, ki jih »moramo« početi. Brez dvoma je izziv v tem, da sprejmeš to kjer si in vzljubiš to kar počneš.
Zdrave osebne meje imajo veliko opraviti s srečo in s tem, da ljubiš, to kar delaš. Če želiš postati bolj magnetno privlačna za stvari in ljudi, ljubi to kar počneš. Bodi srečna in zadovoljna. Ko ti postaneš ta ženska, ki živi življenje, kot si ga želiš, boš vse kar si želiš pritegnila k sebi.
Izziv je v tem, da moraš ti biti ta ženska, ki ima stvari, ki si jih želiš imeti. V praksi to pomeni, da če si želiš izpolnjujoče in harmonično partnerstvo, moraš ti biti ta izpolnjena in harmonična ženska, ki ima take odnose z ljudmi okoli sebe. Vse se poraja iz tebe, iz tvoje notranjosti v zunanji svet.
Zato bodi ta Dragulj, ki počiva v tebi, prebudi se, utelesi svoje potenciale in iz tega boš ustvarila vse tisto, kar ta ženska, ki živi te potenciale, lahko uresniči. Delaj to kar ljubiš že danes.
Bodi ta ženska, ki že ima vse tisto, kar si srčno želi. Začuti občutke, ki jih čuti ta ženska, utelesi jo, zaživi kot ona. In brezmejno uživaj v življenju, ki ga ustvarjaš zase in v izžarevanju svojega edinstvenega, enkratnega Dragulja, ki predstavlja tvojo boginjo, tvojo unikatno, izvorno žensko esenco.
Ženska esenca je kvaliteta, ki jo ženska izžareva takrat, ko je to kar je. Ne moreš se je naučiti, to SI. Je tvoj unikaten, edinstven izraz. To svojo izvorno esenco izžarevaš na svoj edinstven način, to je tvoj, čisto oseben podpis Lepote.
Lepota je tako močno zlorabljen izraz nečesa, kar pravzaprav izraža esenco biti. Ko prebudiš svojo žensko dušo, tvoja lepota sije iz notranjosti navzven. TI siješ svojo lepoto, ko si polno prebujena, živa in povezana. In vsi vemo, da ženska, ki je v stiku s svojo esenco magnetno privlačna. Ženske se pogosto trudimo, da bi bile lepe. Vsako leto na milijone evrov porabimo za polepšanje in vendar v sebi ostajamo svoje najhujše sodnice, kajti sodimo se, kritiziramo in nikoli nismo dovolj.
Tvoja ženska esenca je nekaj, kar moraš prepoznati v sebi, negovati v sebi, da bi to lahko izžarevala iz sebe v svet. S teboj želim deliti 10 stvari, ki jih enostavno moraš vedeti, če želiš od blizu spoznati umetnost izžarevanja.
Sprosti se….Aaaaaaah!!!
Sodobna ženska je odvisna od stresa. Pretresljivo? Resnično je. Vendar je izziv sodobne ženske, da ne zmore upočasniti in samo Biti. Nekaj je vendar treba početi. In tako pogosto svoj prosti čas preživljamo tako, da se silimo v aktivnosti, medtem ko naša ženska duša kriči po počitku. In ker si ne zmoremo prisluhniti, nas telo pogosto »prisili« v počitek tako, da zbolimo. V sodobnem svetu smo obsedeni s hitrostjo, vse se dogaja s svetlobno hitrostjo. Nekaj najbolj normalnega je, da bi morali elektronsko pošto dobiti takoj, ko jo je oseba na drugi strani poslala. Preko telefona in računalnika smo nenehno na voljo in naš razum nenehno melje.
Upočasnitev in sprostitev sta za naše telo ključna. In to morate vključiti v svoj urnik. Ženske si moramo vzeti čas zase, kajti pogosto v svojih neskončnih seznamih sebe dajemo na zadnje mesto. Če bo ostalo kaj časa potem bom pa… Zveni znano?
Zaslužiš si, da se sprostiš in si vzameš čas samo zase, enostavno zato ker obstajaš. Ni treba, da si kupuješ čas s tem, da si pridna in najprej narediš vse kar je treba, da si zaslužiš, da greš na masažo ali imaš čas za dobro knjigo. Tvoj neskončni seznam lahko počaka, tvoje življenje se odvija, tukaj in zdaj. Zato se sprosti. Globoko vdihni in izdihni na glas zvok Aaaaaaah in še enkrat Aaaaaaah. Začuti telo. Sprosti se!
Pojdi na zrak!
Stik z osnovnimi elementi, z zemljo, z gozdom, z vodo te napolni. Ko si v stiku z naravo, začutiš podporo mame Zemlje. Da bi resnično stopila v stik s seboj in začutila svojo žensko esenco, ti lahko pomagajo osnovni elementi in stik z njimi. Globoko dihanje, dotik listov, voda, ki teče čez tvoje prste, sonce, ki boža tvojo kožo. Zavesten stik z naravo je ključnega pomena za dobrobit ženske. Konec koncev smo ženske ciklična bitja, in smo v globoki povezanosti s cikli narave, z letnimi časi in posledično tudi s 4 elementi. To, da se začnemo zavedati svoje cikličnosti in jo spremljamo skozi svoj mesečni cikel je nekaj, kar nam pomaga, da spoznamo svoje izžarevanje in kaj vpliva na naš sijaj v našem mesečnem ciklu.
Starodavna praksa povezave z maternico mame Zemlje je izjemno zdravilna. Poiščite si najljubši prostor v naravi. Če je mogoče se ulezi direktno na Zemljo, tako, da s trebuhom ležiš na zemlji. Položi si roke pod glavo in začni s trebušnim dihanjem. Iz svoje maternice začuti povezavo z maternico mame Gaie. Dihaj iz svoje maternice dol v maternico mame Zemlje. Vdihni blaginjo, negovanje, povezanost zemlje in si dopusti, da čutiš utelešenost, prizemljenost, čuti celo svoje telo. Začuti hvaležnost do Gaie in začuti povezanost maternice in srca. Dopusti si, da začutiš izžarevanje iz svojega srca. Začuti hvaležnost za telo, hvaležnost, ki ti je dana, da lahko izkušaš življenje skozi svoje telo. Dihaj hvaležnost in nato ko začutiš zaključi s prakso.
Uživaj v hrani!!!
Ko takole dnevno poslušam o vseh pravilih in omejitvah diet, prehranjevalnih navad, se včasih sprašujem, ali sploh še uživamo v tako enostavni stvari, kot je kosilo. Ženske štejemo kalorije, se ukvarjamo z vsem, kaj ne sme biti vključeno od mlečnih stvari, do glutena, do pesticidov… na koncu se resnično vprašaš ali sploh lahko še kaj jemo brez občutka krivde in ali sploh še znamo uživati?
Pozabile smo, da je čas obeda, čas praznovanja, čas hvaležnosti in cenjenja svojega telesa. Obed je čas negovanja svojega telesa, nahraniš ga, mu daš gorivo in pomembno je, da to znamo narediti s hvaležnostjo in da čutimo vrednost tega, kar smo zaužili.
Uživaj v hrani, okusi jo z vsemi svojimi čuti, vizualno, z brbončicami, z vonjem, čutenjem, skratka hranjenje je obred, ki mu moramo posvetiti čas. Zato se umiri, usedi in uživaj v dobri družbi.
Samozavedanje
To, česar ne opaziš, ne obstaja v tvojem svetu. Zavestno zavedanje lepote, detajlov, ki so ti pomembni je ključnega pomena. Dokler ne opaziš lepote, ki te obdaja, zate ne obstaja. Lepota ima to zanimivo sposobnost, da nas postavi v ta trenutek, zdaj.
Prisotnost v tem trenutku, zdaj, je ključno za samozavedanje. Prisotnost je ena od najpomembnejših veščin, ki jih v novi dobi potrebuješ. Da si tukaj in zdaj, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. V preteklosti je ujeta žrtev, v prihodnosti so pričakovanja. Ko si tukaj in zdaj, enostavno samo si. Dopuščaš, namesto da reagiraš. Ko dopustiš trenutku, da samo je, se odpre nova dimenzija zavedanja.
Stvari preobražaš s tem, ko vanjo vneseš prisotnost. Opazovanje je tisto, ki spremeni možnost v realnost. Ko prepoznaš to, kar je nezavedno, se v tebi prebudi luč zavesti. Ničesar ne rabiš spremeniti. Bivanje je potrebno začutiti. Bivanja si ne moremo zamišljati, z umom doumeti, moramo ga izkusiti.
Vzemi si čas za stvari, ki jih počneš, opazuj, kako se počutiš, kaj zaznavaš v sebi? Ko imaš svojo pozornost usmerjeno na tisto, kar počneš ima to precej večjo potentnost in ustvari precej večjo razliko v tvojem življenju, kot tudi v življenju drugih. Osebno sem bila izjemno presenečena, ko sem ugotovila, da je posvečeni čas za ženske izraz ljubezni. Morda je vikend pred tabo idealen čas, da posvetiš čas sebi in opazuješ, kako se ob tem počutiš.
So tudi tebi, ko si bila majhna, govorili, da čas pozdravi vse?
So tudi tebi rekli, da do takrat, ko se boš poročila, te rane ne bo več?
Morda to velja za fizične odrgnine in praske, ki sem jih skupila, ko sem z biciklom drvela po klancu in padla.
Moje rane zapuščenosti, prevaranosti, zavrnjenosti pa še danes nosim s seboj.
Resnica, s katero se težko soočimo pravi, da se tvoj odnos z naslednjim partnerjem vedno začne v razhodu s sedanjim partnerjem. Če svoje odnose zapuščamo, brez da jih zaključimo in s strtim srcem, s tem strtim srcem vstopamo v nove odnose. To pogosto pomeni, da potihoma, nekje v globini sebe pričakujemo, da se bo zveza zaključila na podoben način in smo zato že na začetku bolj zadržane, zakrčene, v strahu.
Izjemno me je presenetil podatek, da se 40% poročenih v prvo loči, da je odstotek v drugo poročenih, ki se ločijo 60% in odstotek poročenih, ki se ločijo v tretje že 70%. Osebno sem mislila, da ko enkrat greš skozi razhod, da vsak vzame svojo lekcijo, vendar podatki kažejo ravno nasprotno sliko.
Ko je zveze konec, se pogosto iz ljubeče osebe prelevimo v sovražno osebo, polno obsodb in kritike. Ali pa se to zgodi z osebo na drugi strani. Pogosto je to odvisno od tega, kdo je tisti, ki je zapuščen.
Zapuščenost boli. In pogosto je obrambni mehanizem ob izgubi, da se začnemo braniti s sovraštvom. In v tej igri pogosto sodelujejo naši prijatelji in družinski člani, ki nam poskušajo biti v oporo, saj z nami čutijo bolečino.
Vendar to, da svojega bivšega označiš za idiota in kretena običajno ne zmanjša čustvene bolečine, ki jo čutiš, čeprav se ti morda zdi, da ti lojalnost prijateljic pomaga. Ko greš v sovraštvo, te to ne osvobodi stare zgodbe. Pogosto se v njej še bolj zapleteš in tako nisi na voljo, da bi lahko začela novo zgodbo s kom drugim.
Pogosto ženske še po desetletju ali celo dveh desetletij od razhoda, čutijo enako jezo in sovraštvo, kot so jo ob razhodu. Znotraj sebe hrepenijo po ljubezni, vendar je velika razlika v hrepenenju po ljubezni in v tvoji sposobnosti, da se odpreš in jo sprejmeš v svoje življenje.
Dejstvo je, da če si v bolečini, se ne boš sprostila in odprla.
Ko so raziskovalci Univerze v Michiganu, prosili osebe, ki so bile pravkar zapuščene, da pogledajo sliko svojih bivših, so postali njihovi možgani aktivni na enakih mestih – zaznavali so fizično bolečino.
Beri; zlomljeno srce so čutili enako kot zlomljeno kost.
Ko si zlomimo nogo, vsi vemo, da moramo k zdravniku, da nam kost ponovno naravna. Dejstvo je, da nikomur ni všeč, da mora potem z gipsom hoditi naokrog, da ne govorimo o tem, da je potrebna fizioterapija, da se kost pravilno zaceli. Ko si zlomimo nogo, ne gremo že v enem tednu na tek. Čuvamo jo, da se zaceli in vmes delamo vse, kar je potrebno, da se kost pravilno zaceli. In ob tej skrbnosti, se kost zaceli in je na mestu, kjer je bila zlomljena, zdaj močnejša, kot je bila pred zlomom.
Vsak razhod v našem življenju je priložnost, velikanska priložnost za našo rast, za naš razcvet, če smo prisotne in zavestne tega, kaj nam je ponujeno.
Bistvo je v tem, da se zavedamo, da ni res, da zgolj čas celi rane. Zgolj čas ne bo pravilno zacelil naše kosti. Če kosti nismo naravnali in se potem celi narobe, ali če gremo prehitro v akcijo in kost še ni zaceljena, se bo zlom ponovil na istem mestu. Zato zgolj čas ne celi ranjenega srca.
Izziv v povezavi s časom je predvsem v tem, da v kolikor v mislih ves čas premlevaš svojo zgodbo, kaj si naredila narobe in kaj bi bilo, če tega ne bi naredila, ne bosta prenehali niti čustvena niti telesna bolečina.
Ujameš se v interpretacijo svoje zgodbe, še posebej, če jo ljudje okoli tebe podpirajo. In tako gremo pogosto v igro žrtve, kjer je oseba na drugi strani kriva za vso bolečino, ki jo čutimo v sebi.
Ob tem ne pomaga niti to, kar naredi veliko ljudi, ko se razidejo, da s substancami in slabimi navadami poskušajo zapolniti praznino, ki je nastala. Žal nobena slaba navada ne bo pregnala bolečine: niti alkohol, niti sladkarije, niti hitra hrana, tudi stradanje ne, niti kajenje, zdravila ali droge.
Razpad zveze te ne loči le od osebe na drugi strani, in tukaj ne gre le za intimno zvezo s partnerjem, tudi razhod s poslovnim partnerjem je lahko enako boleč, loči te od življenja. Enostavno ne zaupaš več življenju. Imaš občutek, kot da te je zapustilo življenje, kot da te je izdalo življenje.
In dejstvo je, da ne moreš samega sebe voditi skozi porajanje sebe, skozi ta porodni kanal, v katerem se znajdeš. Kajti zelo močno moraš biti v stiku s sabo, da zmoreš sprejeti vse dele sebe, ki jih razhod razkrije. V tem procesu potrebuješ porodno babico.
Vsi tisti, ki smo v svojih življenjih doživeli razpad zveze, v katero smo zaupali z vsem srcem, poznamo prehod skozi najtemnejši del nas samih in v teh razburkanih vodah svoje notranje čustvene pokrajine težko navigiraš sam.
Potrebno se je spogledati z vsemi trenutki, ko si vedela, da nekaj ni v redu, pa si zaprla eno ali kar obe očesi. Potrebno je prepoznati trenutke, ko bi morala postaviti težka vprašanja, pa jih nisi, ker nisi hotela guncati skupnega čolna. Prevzeti je potrebno odgovornost, da si pomagala soustvarjati vse, kar se je zgodilo. In to običajno ni prav lahka naloga.
Potreben je spust vase, notranji vpogled.
Potrebno je spoznati, kako si se sama spravila tako daleč. Potrebno je vzeti svojo moč nazaj in vsi vemo, da naša pot v moč vodi skozi prevzemanje lastne odgovornosti za svoj del zgodbe. In ko si ranjena, je tako lahko vztrajati v vlogi ubogega jaza. Pravzaprav je težava v tem, da je žrtev družbeno sprejeta in se nam smili, zaradi česar ji ni treba prevzeti odgovornosti zase.
In zase vem, da mi brez vodstva mentorjev ne bi uspelo priti skozi. Verjetno bi zgodbo ponovila še enkrat, ali dvakrat ali trikrat.
Dejstvo je, da takrat, ko greš skozi razpad svojega življenja, čutiš preplavljenost s čustvi, čutiš kaos in zmedenost. Izgubljaš zunanje strukture in ob tem se podira tvoj celoten pogled na svet in na življenje. Vse to težko držiš sama, zato imaš takšno potrebo po tem, da vedno znova deliš svojo zgodbo in govoriš o tem, skozi kaj potuješ.
In ne glede na to, da ti deljenje zgodbe pomaga v procesu zdravljenja, ti pomaga le, če je kost pravilno naravnana, beri, le, če je tvoje srce uglašeno na ljubezen in ne strah. Če je tvoja zgodba usidrana v žrtvi in iskanju krivca, boš šla še en krog.
Ko je tvoje srce zlomljeno, je potrebno poznati stopnje skozi katere se v procesu premikamo. Zdravljenje srca ni projekt, ki ima 5 korakov in ki ga opraviš v 5 tednih. Je proces, ki zahteva samozavedanje in samorefleksijo, da bi lahko zacelila svoje srce.
Razhod je vedno priložnost za rast. Nekaj je v tem ranljivem času, kar ti ponudi vpogled v to, kje je tvoja rana originalno nastala, iz kje izhaja. In če si dovolj pogumna, da se spogledaš s seboj, lahko tvoji največji razpadi, najbolj boleči razhodi postanejo najboljša stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila.
Na tej poti iz najbolj grozne izkušnje v življenju v najboljšo stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila, greš skozi alkemični proces preobrazbe iz svinca v zlato. V sebi sprejemaš vse dele sebe in jih integriraš v svojo Bit. To, kar se je zgodilo v tvojem življenju postane del tebe, je področje, kjer postaneš močnejša, bolj opolnomočena in kjer lahko skozi svojo izkušnjo vodiš in usmerjaš druge.
Vsaka izbira, ki jo v razhodu narediš je kot seme, tvoje rastline v prihodnosti. In če na koncu enega odnosa zasajaš semena sovraštva, besa, maščevalnosti in zamere, te to vodi v odnose, kjer je morda na začetku vse videti idealno in rožnato, vendar se kmalu znajdeš na negativni čustveni spirali, ki te vodi v isto zgodbo, kjer se je zaključila prejšnja.
Dejstvo je, da je potrebno postati ta ženska, ki moraš Biti, da bi v svoje življenje pritegnila in ohranila nivo ljubezni, ki jo želiš. Da si v odnosu, kjer tako močno zaupaš sebi, spoštuješ sebe, vidiš lastno vrednost, da čutiš iz svoje Duše, Dušo na drugi strani.
In tukaj čas nima nobene veze. To ni projekt, ki bi ga lahko časovno opredelila.
Je proces skozi katerega se moraš premakniti.
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si
Vedno znova slišim ista vprašanja: “Taja zakaj se mi to dogaja? Zakaj meni? Zakaj zdaj? Samo še tole mi je manjkalo…”
Odgovor Ti brez dvoma ne bo všeč. “Ker ti služi. Ker ti pomaga, da Ti rasteš. Ker si tako izbrala Ti.”
In Vesolje nikoli ne naredi napake. Vse na-ključ-je. Vse je na ključ.
Vprašanje je le skozi katere leče gledaš na svoje življenje.
Če ostajaš na nivoju Ega, se boš vse življenje spraševala, zakaj se je to zgodilo meni?
Zakaj meni? Zakaj zdaj?
In tako boš svoje življenje zapravila v jamranju, pritoževanju, sojenju in kritiziranju zunanjih okoliščin, ljudi in dogodkov. Kar vključuje starše, otroke, partnerje, šefe in sploh vse “mučitelje”, ki so ti kdaj koli naredili karkoli, kar sodiš kot grozno, nedopustno in nesprejemljivo.
Fascinira me, kako ljudje verjamemo, da zdravljenje pomeni, da stvari prestopimo, se premaknemo naprej in stvari pustimo za sabo.
Resnica je, da se vse v življenju dogaja z namenom in ZaTe.
Stvari, ki so se zgodile v tvojem življenju, postanejo del tebe. Vloga tvoje Duše je v tem, da te dogodke spremeni v zlato, kar te opolnomoči. Stvari, ki so se ti zgodile, so se zgodile ZaTe, da postanejo tvoje zlato Duše. In tukaj ni avtomatike. Tvoja zavestna prisotnost v procesu duhovne alkimije je potrebna, da dogodki postanejo del tebe.
Tvoja izbira je, kako pogledaš na stvari, ki se odvijajo v tvojem življenju – se dogajajo Zate ali tebi?
Na tebi je, da lahko na dogodke v svojem življenju pogledaš, na tak način, da v tem, kar ti je bilo dano mora biti zlato. Ker vesolje ne dela napak. Ker je čas pravi in ker so ljudje pravi, ker so okoliščine idealne, da odigrajo igro, ki jo je tvoja duša izbrala preden je prišla na ta svet, v to telo.
Duša izbere igralce v tej božanski komediji ali tragediji, izbira je vedno samo tvoja. O izbiri pišem veliko, kajti v resnici je izbira tista, ki kreira tvoje življenje. Če si nisi všeč, je to tvoja izbira, če misliš, da si nesposobna, je to tvoja izbira. Če misliš, da zmoreš ali da ne zmoreš, je v obeh primerih odločitev samo in zgolj samo tvoja. Kruto?
Pravzaprav ne, zame je bilo osvobajajoče. Kar še vedno ni pomenilo, da so moje izbire idealne, vedno pravilne in lepe ter pozitivne. Ljudje znamo biti neverjetno narcisoidni in egoistični. Mislimo, da se bodo stvari odvijale na načine, kot smo si zamislili mi. Pričakujemo, da se bo naša Duša opravičila za naše otroštvo, za naše rane in da bo sledila našim željam in bo vse naredila po naše. Prisoten je občutek, da mi je nekdo nekaj dolžan, ker v življenju tako trpim in ob tem pozabljamo, da je trpljenje vedno znova zgolj izbira – naša izbira.
Včasih, ko zarijem globoko v blato svoje podzavesti, bi z velikim veseljem obtoževala ves svet za to kar se mi dogaja, vendar sem se v življenju vzela lekcijo, da je samo-obtoževanje in smiljenje sebi izraz nespoštovanja samega sebe. Zato zelo hitro zaključim s takimi epizodami, kajti konec koncev gre vedno za mojo izbiro, kako bom delovala v svojem življenju.
Zanimivo mi je opazovati svet okoli sebe. Iz paradigme preživetja/pomanjkanja se premikamo v paradigmo rasti/blaginje in kako je iskanje moči v zunanjem svetu kontraproduktivno v paradigmi v katero se premikamo. Ugotovila sem, da te osredotočanje na zunanje stvari pravzaprav pripelje čisto drugam kot bi si želela, kajti mehanizmi kreacije, ki delujejo zdaj, so zelo drugačni.
In zato kaos. Kajti premik iz zunanje moči v avtentično pristno moč duše je nekaj, kar mnogim ni po godu, mnogi ne vedo kaj početi s tem. In vendar se dogaja in pomembno je soočanje s seboj. Rast te vedno pelje v notranjost, vase.
Ko izbereš svoj notranji svet, ko vstopiš v domeno svoje Duše, te bo soočila z vsem, kar ti je na poti, da ne živiš svojega polnega potenciala v tem trenutku, zdaj.
Soočiti se je potrebno z ovirami na poti. Spoznati je potrebno svoje notranje Demone, ki se ne strinjajo s tabo. In tsti, ki pravijo, da Demoni ne obstajajo, se še niso ozrli v svojo notranjost in se soočili s svojim besom, pohlepom, lenobo in maščevalnostjo.
To, kar ti preprečuje, da si ta Ženska, ki ti je namenjeno Biti, je v tebi. In začutiti je potrebno bolečino negativnih aspektov sebe, kajti le tako jih lahko ozavestiš in izbiraš drugače.
Nič v tvojem življenju ni naključno, vse je priložnost za kreiranje avtentične moči duše.
In vendar smo naučene, da v soočenju z bolečimi čustvi pogosto pobegnemo, kar vodi v perfekcionizem, ki pod seboj skriva sram in strah da nismo dovolj dobre, v deloholizem, ko se ljudje za obilico dela skrijejo sami pred seboj in pred svojo bolečino ali pa v oboževanje in čaščenja zunanjih malikov.
Drugi odziv na boleča čustva je v izogibanju, kar vodi v dolgočasje, občutke, da ti stvari pripadajo, pričakovanja in odvisnosti od substanc, ljudi ali stvari. S hrano se ljudje pogosto zamotijo, da se izognejo bolečini čustev in seks je izjemno priljubljena terapija pri parih, ki se po prepiru v postelji zamotijo, da ne čutijo svoje bolečine.
In tretji način je spreminjanje zunanjih okoliščin, kar poskušamo narediti skozi ustrezanje, sojenje in kritiziranje drugih, bitko za moč ali skozi stres. Vse to globoko spodaj skriva bolečino ranjenosti, bolečina namreč sporoča, da je spodaj nekaj, s čimer bi se morala soočiti.
Mnogi mislijo, da je pot ljubezni enostavna in da je vse krasno in lepo. In vendar je na moji osebni poti toliko bolečine, da se včasih sprašujem kaj mi je tega treba.
Pogosto pozabljamo, da z ozaveščanjem pridejo v paketu vsa čustva, tako radost, kot tudi tista druga, ki so boleča, ki jih nočemo čutiti. In vendar sem se naučila, da se največja rast dogaja ravno skozi največjo bolečino in da me največja darila vedno čakajo pod največjimi strahovi in izzivi.
Na svoji poti sem se naučila, kako se soočati s svojimi notranjimi zmaji, s svojimi sencami in bolečinami in kako kljub temu, da me boli, zavestno izbrati tisto, kar želim, da je del mojega življenja. Temu pravim mojstrenje, kajti dejstvo je, da imamo vedno izbiro.
Na tej poti je ključnega pomena vzdržljivost, kajti resnica je, da se soočanje s seboj in s svojimi sencami nikoli ne zaključi. Vendar vsakič, ko sprejmeš stvari v svoji notranjosti, postaneš bolj vzdržljiva, imaš več notranje moči v sebi.
Vedno, ko začneš lesti v svoje notranje obtoževanje in smiljenje sebi, imaš izbiro, da prepoznaš kaj se dogaja v teni, da ostaneš zavestna. In ko sem sama drsela v notranjo bolečino in jo izkušala v njeni polnosti, sem prepoznala izbiro, da odreagiram ali pa sem ljubeča. Zelo hitro sem sprejela odgovornost zase in za svoje izbire in izbirala, da delujem v skladu z ljubeznijo in prijaznostjo, najprej do sebe.
Ena mojih osebnih zavez je, da vedno sebe postavim na prvo mesto, da ljubim najprej sebe in sem prijazna najprej sama s seboj. Kar ne pomeni, da ne jokam, včasih napolnim celo steklenico solza in seveda čutim tudi jezo in bes in razočaranje in žalost. Vendar sem se izmojstrila v tem, da izbiram kaj je tisto, kar je del moje realnosti, da se ne prepuščam temu, kar mi ne služi, da zavestno izbiram najboljše zase.
Kajti vem, da je vsaka preizkušnja samo skriti blagoslov in je pravzaprav priložnost za rast. In ker imam ljudi okoli sebe rada toliko, kot imam rada sebe, izbiram, da se namesto ločenosti zavestno odpiram in povezujem, da ostajam v svoji pristnosti.
Zavezala sem se intimnem partnerstvu in sestrstvu, kar pomeni, da je pristnost prvo vodilo mojih odnosov in če želim biti pristna z drugimi, moram biti pristna najprej sama s seboj. Kar ni vedno najlažja pot. Vodi me skozi veliko bolečin, skozi ozaveščanje lastnih udomačenosti, lastnih senc.
In v intimnem partnerstvu vse, kar je skrito v meni, priplava na površje, da si to lahko ogledam in sprejmem kot svoje. In ja sem hladna in vzvišena, kot so mi pogosto očitali in razvajena, kar so mi očitali že v osnovni šoli in draga, nad čimer se pritožujejo predvsem moški v mojem življenju. In sem tudi nežna in strastna in mehka in ljubeča. Pa tudi divja in neukročena. Ja vse sem. In vsakič, ko me kdo okarakterizira s kakšnim vzdevkom, s katerim imam težave, vem, da imam s tem težave jaz sama, in da mi je oseba prišla samo sporočiti, kaj je tisto česar ne sprejemam v sebi.
In tako je pred mano še ena priložnost za sprejemanje sebe in negovanje sebe.
Skozi izkušnje sem spoznala, da pot vase ne vodi skozi spreminjanje drugih, kajti spreminjanje drugih sploh ni možno.
Vsak lahko spremeni le samega sebe, če tako izbere in v zvezi s tem kaj naredi. Presežeš lahko le tiste dele sebe, s katerimi se soočiš in se z njimi spogledaš iz oči v oči. Če si nekaj zanikaš ali skrivaš, bežiš od tega ali se delaš, da tega ni, si le v ranjenosti zanikanja, ki te vodi v notranjo bolečino.
Dobro poznam krivulje in ovinke na poti vase in vem, da ne morem ničesar narediti namesto kogarkoli, lahko pa pokažem, kako potovati po notranji poti ljubezni. Že dve desetletji potujem po sebi, spoznavam sebe in bolj, ko se poznam, bolj se imam rada, bolj se sprejemam in lažje mi je spogledovati se z vsemi tistimi bolečimi deli sebe, ki sem jih prej zanikala ali pospravila v kakšno globljo klet v svoji notranjosti.
V hecu rada rečem, da grem pogosto v deseto klet, kamor dvigalo ne vozi več in ko mi kdo reče, da so moji seminarji “težki”, da niso lahkotni in frfotajoči, to vzamem za kompliment. Tvoja Ženska Duša želi tvojo pozornost in izbrati jo moraš zavestno. V domeni Duše ni nezavedne avtomatike. Duša zahteva tvojo polno prisotnost, tukaj, zdaj.
Veliko žensk z menoj deli, da jih to, kar delim, osvobaja, jim pomaga na njihovi poti in stojim za vsem kar delim v svojih individualnih ali skupinskih srečanjih, kajti gre za moje izkušnje, mojo prehojeno pot in preizkušene prakse, kako se srečati s seboj, prebuditi sebe in ljubiti sebe.
Hvala za priložnost, da delim stvari, da bogatim ta svet in da ta svet zapustim kot boljše mesto. Želim ustvariti pozitivno razliko v življenju žensk s katerimi prihajam v stik. V preobrazbi, ki smo ji priča z radostjo in ljubeznijo hodim z ramo ob rami z vsemi tistimi, ki izbirajo pot ljubezni, pot vase, pristnost in avtentično moč Ženske Duše.
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki čutijo, da niso dovolj. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si
Poznaš kultno nadaljevanko Seks v mestu? Ali pa morda film?
Zadnjič je ena od udeleženk ženskega kroga, kjer sem predstavila štiri zaveznice, ki jih imamo v svoji notranjosti, navdušeno izjavila; To je pa kot bi imela v sebi čisto svoje štiri prijateljice iz Seksa v mestu.
Štirje glavni karakterji omenjene serije, predstavljajo štiri različne arhetipe ženskosti. Charlotte je idealistična, konservativna, romantična ženska in v njenem življenju se vse vrti okoli zakona, materinstva in urejanja Doma. Samantha je glamurozna, uspešna, neodvisna, zelo sposobna predstavnica za stike z javnostmi in verjame v seks brez obveznosti. Miranda je uspešna odvetnica, pametna, jasna, direktna, in nikoli ne okoliši. Carrie pa je očarljiva kolumnistka in pogosto pripovedovalka zgodbe. Predstavlja naše notranje dialoge, včasih za in drugič spet proti.
Arhetipi so naši vzorci obnašanja. Pomagajo nam, da se naš dušni dogovor lahko udejanji v zemeljski realnosti. Arhetipi v sebi nosijo naše talente, veščine, sposobnosti, potenciale, ki jih moramo prepoznati in utelesiti skozi svoje življenje tukaj in zdaj. Ključ je v tem, da jih izkušamo!
Izraz “arhetip” izhaja iz antične Grčije. Osnova besede je archein, ki pomeni “original”; in typos, ki pomeni “vzorec, model”. Pomen je torej “originalni vzorec” iz katerega izhajajo podobne osebe, predmeti ali koncepti. Lahko bi rekli, da gre za univerzalne vzorce moči, ki jih v življenju uporabljamo, da organiziramo svoje misli in čustva, kot tudi lečo, skozi ktero ocenimo vsako osebo, ki jo srečamo.
Arhetip je vzorec obnašanja, ki je vtkan v tkanino naše družbe. Ko vzorec ponavljamo, postane predloga iz katerega se ohranja. Eden takih starodavnih arhetipov je arhetip matere. Tako globoko je del naše družbe, da njeno obnašanje uporabljamo v reku; ne bodi materinska. Ko ti nekdo reče, da si materinska, vsi vemo, kaj to pomeni. Lahko naštejemo pozitivne in negativne karakteristike matere. In če bi naredili raziskavo, bi dobili precej podobne odgovore glede tega, kaj mati predstavlja, brez da bi nam kdo podrobno razložil kdo mati je. Vsi poznamo arhetip mame. Arhetipi nam pomagajo videti in razumeti svet in ljudi okoli sebe.
Pogosto namreč osebo, ki jo spoznamo, ocenimo; Ona je pa taka princeska. Ali pa; tole je pa izvedel kot pravi heroj.
Arhetipi vznikajo iz kolektivne duše in jih preigravamo skozi individualno dušo. Njihove mistične drame se preigravajo v našem vsakodnevnem življenju. In vsak posameznik v sebi nosi štiri osnovne arhetipe, ki se pri ženski kažejo skozi mamo, junakinjo, ljubimko in modro žensko. Pri moškem pa skozi očeta, junaka, ljubimca in modreca.
So semena, ki so vsajena v naši notranjosti in od našega poznavanja teh delov same sebe je odvisno, kako uspešno se izražamo skozi te različne aspekte svoje Ženske duše. Vsaka ženska ima v sebi vse štiri. Vendar arhetip stopi v ospredje in se ti razkrije, ko zavestno stopiš v odnos s tem delom v sebi. Dokler je ta del zate neviden, je kot da ne obstaja.
Vsak arhetip nosi v sebi edinstvene sile, ki ti omogočijo, da lahko bolj v polnosti postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno biti. Tvoji individualni arhetipi se odslikavajo v tvojih željah, namenih in v tvojem dušnem namenu.
Da bi resnično utelesila svoj polni potencial svoje Ženske Duše, je modro spoznati svoje štiri notranje zaveznice.
V svojem raziskovanju teh štirih arhetipskih vzorcev sem jih poimenovala kot Gaea, ki predstavlja arhetip matere, Hetaira predstavlja ljubimko, Amazonka predstavlja junakinjo in Sofija tvojo modro žensko.
Pomembno je, da veš, kako sama sebi držati prostor, v katerem se počutiš dovolj varno, da se sprostiš in odpreš izkušnji, s katero si soočena. To je izkušnja s katero te sooči tvoj arhetip Gaea. Mati je tista, ki poskrbi zate. Mati te nauči, kako poskrbeti zase.
Ko se odpreš izkušnji, je pomembno, da si jo voljna sprejeti. Amazonka je tista, ki ti pomaga, da pogumno in drzno stopaš po svoji poti in spoštuješ sebe, takšno kot si, tam kjer si. Je arhetip, ki ti pomaga, da jasno in konkretno izraziš svoje želje in potrebe, se postaviš zase in dosežeš to, kar si želiš.
Negovanje sebe je za sodobno žensko pogosto največji izziv, ker negovanje običajno enačimo s crkljanjem, razvajanjem, ko si nekaj podarimo, ker smo si zaslužile. Hetaira je tisti aspekt v tebi, ki ti razkrije vse dimenzije ljubezni do sebe. Ljubljenje z življenjem je dnevna aktivnost, ki ti pomaga, da uživaš v svojem življenju, v vsakem trenutku, brez čakanja na tiste poseben priložnosti, ko si zaslužiš in upravičiš to, da praznuješ svoje življenje.
Sofija pa je četrta notranja zaveznica, ki te spomni, da vso modrost nosiš v sebi. Sofija te spomni, da je resnica tista, ki osvobaja. In svoboda vedno izhaja iz nenavezanosti, iz tvoje sposobnosti, da se prepustiš toku življenja in praznuješ življenje v njegovi polnosti.
Vsako od štirih zaveznic podrobno predstavim v spletnem druženju Prebujena Ženska, ki je namenjeno razkrivanju poti v radost, užitek, praznovanje in izpolnjenost, po katerih ženske pogosto hrepenimo. Vendar se ne zavedamo, da gre za dušne kvalitete, ki jih ne moreš najti v zunanjem svetu.
Popotovanje po tvoji notranji čustveni pokrajini razkriva tvoje notranje zaveznice, ki ti potem, ko jih povežeš v tvoj edinstven Dragulj razkrijejo izvorno esenco tvoje Ženske Duše.
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si
