Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Sestrstvo

Povezanost je ena tistih vrlin, ki jih ženska nosi v svojih celicah.
Nekaj najbolj naravnega nam je, da smo v medsebojnih odnosih, kajti odnosi so tisti, ki nas hranijo in negujejo.

Odnosi so naši sodobni templji v katerih ženske in moški v resnici spoznavamo sami sebe.
Ženske imamo naravno sposobnost povezovanja in empatije.
In odnosi po katerih v zadnjem času ženske hrepenimo so odnosi s svojimi dušnimi sestrami.

V moškem sistemu moči prevladuje tekmovalnost, nadvlada in kontrola.
In v zadnjih desetletjih smo ženske izmojstrile moški sistem moči. Ravno zaradi tega ženske občutimo največjo izdajo s strani svojih prijateljic, ki v skladu z moškimi principi tekmujejo, kontrolirajo in nadvladujejo druge ženske.
Globoko v sebi hrepenimo po svojih sestrah, »svečenicah«, ki stojijo druga z drugo, druga za drugo, ki se podpirajo in druga drugo vidijo v njenem najvišjem potencialu.

Ženska potrebuje podporo sestre, ki jo vidi pristno, avtentično, tako kot je.

Dušna sestra ti pomaga prebuditi tvojo žensko dušo in jo vtkati v mrežo tvojega življenja.
Dušna sestra je ženska, danes ali v preteklosti, ki je naredila vse za služenje s prijaznostjo in sočutjem v skladu s platinastim pravilom, ki pravi; Naredi drugim tisto, kar si želijo. Brez mučeništva in brez žrtvovanja.

Sestrstvo je bilo tradicionalno mesto posvečenosti, povezanosti, služenja, medsebojne podpore in sočutja, ki je spodbujalo mir, radost, enakost brez potrebe po ustvarjanju ločenosti, kritiziranju ali sojenju moškega.

Sestrstvo je vez, ki izzove ego in ti ne nudi občutka udobja in varnosti.
Pravzaprav vedno znova izziva tvoje navezanosti in odvisnosti.

Sestra je tista, ki ti pove resnico in te sooči s tvojimi tendencami, da sabotiraš samo sebe, da se skriješ ali pomanjšaš.

Sestrstvo ni namenjeno temu, da bi spodbujalo ločenost od tvojega notranjega moškega aspekta, pravzaprav je sestrstvo tisto, ki ustvari sveti prostor, v katerem se lahko ogledamo in prepoznamo v partnerju, očetu, ljubimcu, bratu.

Namesto poudarjanja samozadostnega posameznika, sestrstvo prinaša s seboj pomembnost povezanosti in pripadanja.

Namesto nadzora in kontroliranja sestrstvo predstavlja naravno mrežo življenja, ki te ujame vedno, ko imaš občutek, da boš padla.

Namesto nepovezanosti s čustvi in občutki jih sestrstvo interpretira kot vir modrosti.
Namesto ignoriranja fizičnih potreb telesa sestrstvo vidi telo kot tempelj, ki pripada svetosti življenja.

Sestrstvo je namenjeno negi in podpori Razcveta tvoje Ženske duše, Razcveta v enost, celostnost in povezanost.

Sestrstvo je tisto, ki krepi povezanost s tvojo izvorno esenco ženstvenosti in pomaga preobraziti vse ovire, ki stojijo ti na poti, da resnično objameš to kdo v resnici Si – Božanska.

Sestrstvo ustvarja sveti prostor za zdravljenje.

Sestrstvo te spodbudi, da vstopiš v svoj notranji tempelj, da odpreš vrata v svojo maternico in ozdraviš vse ranjenosti, ki jih nosiš s seboj ne le iz tega življenja, temveč tudi s strani tvojih prednic. Bolečine, rane, ločenost, ki jih nosiš v sebi je potrebno objeti in sprejeti in pogosto brez podpore sestra tega enostavno ne zmoreš.

Kultivirati je potrebno odnose, ki jih organiziraš okoli rasti in evolucije, namesto da v njih iščeš varnost, zaščitenost in tolažbo.

Če resnično želiš v polnosti utelesiti svoj dušni namen, živeti svojo poklicanost, je izjemno pomembno, da ustvariš medsebojne odnose in soustvarjalno partnerstvo z ženskami, kjer stojita druga z drugo in druga za drugo v tvojem porajanju sebe, v realiziranju tvojih polnih potencialov.

Da postaneš pristna, avtentična ženska, kot si. Da ustvariš resnične partnerje, s katerimi lahko deliš popotovanje k svojemu polnemu razcvetu in uspehu.

Dejstvo je, da nisi tukaj, da bi bila sama.
Nisi ustvarjena za individualizem.

Sestrstvo ti omogoči, da začutiš in vstopiš v celoto.

Dejstvo je, da ženska trenutno večinoma izhaja iz razmišljanja mame, kjer se moraš žrtvovati za druge.
V resnici smo generacija, ki popravlja smer zavesti ženske.
Kar se dogaja z večino žensk je prebujanje želje po prispevanju k družbi.

Da si avtentična, popolnoma živa v udejanjanju svojih darov in talentov in tega kar imaš, da doprineseš svetu.

To kar se v zadnjih letih prebuja v ženski je hrepenenje po tem, da bi igrala svojo najveličastnejšo možno igro, igro za katero si se rodila, da jo igraš. In če se ženska skriva, če se ne sooči s svojo usodo, ima lahko težave z depresijo, zaskrbljenostjo in pogosto razvije fizične težave.

Stres, ki ga mnoge ženske čutijo v sebi je pravzaprav povezan s tem, da niso v skladu s svojim dušnim namenom, da ne sledijo svojim sanjam in ne živijo tega, za kar so se rodile, da bodo postale.

In tako sem začutila svoj klic. Klic po soustvarjanju s svojimi dušnimi sestrami. Marca se je zgodil dušni dogovor med 13 sestrami, ki smo se zbrale, da skupaj stkemo sveti krog sestrstva. 13 vrtnic, trinajst semen življenja je ustvarilo rožo življenja, ki smo jo izbrale za svoj simbol.

Junija smo predstavile Razcvet Ženske, video serijo, v kateri smo podelile vsaka svojo zgodbo.

Video serija Razcvet Ženske razkriva 13 ženskih zgodb, ki te lahko navdihnejo, s strani 13 žensk, ki so pionirke in odpirajo pot v nov svet, ki se poraja. Pridruži se pisani druščini žensk, ki te lahko navdihnejo s svojo zgodbo, da se razcvetiš v svojo ženstveno polnost, globino, kreativnost, povezanost, sprejemljivost in vitalnost na vseh področjih svojega življenja onkraj predstavljivega.

Darilo, ki ga želim deliti s teboj je, da začutiš, da imaš dovoljenje, da ustvariš uspeh na svoj sijoče ženstven način.

In da si obdana in podprta s skupnostjo žensk, ki smo pripravljene na spremembo!
Da se povežeš s svojimi sestrami in rodiš »novo« sebe v svet.

Kajti verjamem, da svet čaka nate!
Ja, res je, vsi čakamo nate in na tvoje edinstveno in enkratno Darilo.

Trdno verjamem, da imamo dušni dogovor s tistimi ljudmi, ki naj jim pomagamo na njihovi poti.
In točno v tem trenutku tvoja skupnost čaka nate.
Da se prebudiš in da deliš svoje edinstveno in enkratno, neponovljivo Darilo z ljudmi in Svetom.

Zato se mi pridruži in stopi v svojo polno moč ženske, za katero si se rodila, da postaneš.
Da deliš svoje Darilo z ljudmi in svetom. Zdaj!

Pridruži se mi v spletni skupnosti Sestrstvo Varuhinje Ljubezni in zaživi življenje povezana s svojo Žensko dušo.
Pofočkaš se na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

In naj zaključim s priljubljeno frazo iz Avatarja »Vidim te!«
Vidim tvojo božanskost, tvojo pristnost, tvoje žarenje, tvoj dar, ki ga imaš za ta svet.
Naj se udejanji.

Uresniči vse svoje sanje in zasij v vsej svoji lepoti.

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si

Zavezana življenju

Zadnje čase na Fb in številnih portalih prebiram o tem, kako se bo ponovno zgodila že xyz nevem katera katastrofa in žarki iz centra vesolja, oziroma ozvezdja Andromeda, ali katerega že, vstopajo v atmosfero Zemlje.

Veste, ko sem sama že nekaj časa hodila po svoji duhovni poti, je bilo okoli leta 1994 zelo popularno mnenje, da nas bodo rešile velike vesoljske ladje. Takrat je bila popularna Aštar komanda in veliko se je govorilo o vnebovzetih mojstrih, pa smo še kar tukaj, na Zemlji.

In potem je prišlo jutro, spominjam se ga kot bi bilo včeraj, ko sem čisto pretresena klicala svojo prijateljico, mislim da je bilo 1995 in ji rekla:” Ej, a ti veš, da nihče ne bo prišel in nas reševal, sami rešujemo svoje riti.” Bila sem šokirana in pretresena, kajti res sem verjela, da nas bo nekdo reševal.

In danes gledam številne ljudi, ki so tam, kjer sem bila sama pred 20 leti.

Danes vem, da nas ne bo nihče reševal. Hrupa je na eteričnih nivojih precej več kot pred 20 leti in s tem tudi napačnih in zavajajočih informacij. Vsak bo pojedel svojo juho. In to kar je izbrala duša za tokratno popotovanje na Zemlji je dušni dogovor, zaradi katerega ste tukaj. Imate dve izbiri, lahko ga zaključite ali pa greste še en krog.

Ko poslušam številna poročila o koncu sveta, se pogosto nasmehnem, kajti dragi moji, vsi bomo umrli … enkrat.

To je naša narava, umrljivi smo. In vendar.

Spremembo delamo od znotraj navzven. Ko smo kot duše podpisovali svojo pogodbo, smo bili mnogi zelo ambiciozni in mnenja, da lahko na svoj pladenj naložimo ogromno, vsaj zase vem, da sem bila precej ambiciozna in bi si včasih želela, da si ne bi toliko naložila, vendar. Tukaj sem in moja pogodba z drobnim tiskom ali brez je podpisana že zelo dolgo.

Pri svojih 24 sem dojela, da gre zares in da je čas, da zaviham rokave in se lotim “dela”, ker ga ne bo namesto mene opravil nihče drug. Kopanje po dreku, soočanje z vsem kar mi ni všeč je moja dnevna praksa, kot je tudi izkopavanje dragocenosti in zakladov iz globin moje Duše, kamor sem jih v senco skrila sama pred seboj.

Vsak ima svoj dogovor in vsak svoje delo, ki naj ga opravi preden spet odide s tega planeta. To lahko naredimo prijazno, nežno, z mehkobo in ljubeznivostjo do sebe.

Ali pa tako da se upiramo, brcamo, grizemo, se borimo, kričimo, pljuvamo in trpimo na poti. Ljubezen ali trpljenje … izbira je vedno naša.

In tudi, ko si ljubeč in prijazen do sebe, je največji izziv ravno takrat, ko te boli. Ostati odprta in v sprejemanju, ko me najbolj boli, no za to sem pa rabila nekaj časa. Da ne pobegnem ali se borim z bolečino, da se zmorem z njo spogledati na štiri oči, jo prepoznati in ji dati dovoljenje, da obstaja, to je umetnost sama za sebe. In ob vsem tem sem spoznala, da bolečina ni slaba, bolečina ti samo pokaže, kje si v upiranju. Takoj, ko jo prepoznaš in se sprostiš vanjo, ji dovoliš, da obstaja, preneha obstajati, se raztopi, ker je dobila pozornost in ljubezen, ki ju je potrebovala.

In če me je življenje kaj naučilo v mojih štirih desetletjih, kar tacam to Zemljo je to ena stvar … vse je stvar percepcije. Vse je stvar tega kako jaz vidim in gledam na stvari, ki se mi dogajajo.

Vse je moja izbira. Lahko to sprejmem ali pa se delam, da to v mojem življenju ne obstaja, ignoriram.
Stvar izbire.

Jaz izbiram življenje! Vsak dan znova!
Pa ti?

Zavezana življenju 🙂
Taja Albolena

Vse se začne z namero!

Ahhh, spet namera. Ste tudi vi zavzdihnili?

In vendar se vse v našem življenju začne z namero, kajti namera je usmeritev naše pozornosti v točno določeni smeri. In pomembno je, da v svojem življenju usvojimo navado usmerjanja namere, s katero začnemo že takoj zjutraj, ko vstanemo. Gre za uglasitev, za naravnavo na tisto, kar želimo, da je del našega življenja. Ljubezen ali strah?

Vsi poznamo dneve, ko zjutraj zaspimo, preslišimo budilko in potem še tisto na telefonu in se zbudimo prepozni za v službo, šolo, na sestanek. Kako začnete svoj dan? Kaotično, v stresu, zmedeno? Kakšen je potem ves dan? Po vsej verjetnosti lahko pritrdite temu, da se po jutru dan pozna in je ves dan zelo podoben jutru, ko gre vse po svoje in ga običajno zaključimo popolnoma izčrpani in v stresu. Poznano?

In podobno je z mesecem in z letom. Po januarju se leto pozna. No, v resnici je prvih dvanajst dni tistih, ki kažejo na zgoščeno verzijo 12 mesecev. In zato je izjemno pomembno, da v prvih 12 dni vstopamo z namero, ki pomaga oblikovati celotno leto. Poznano? Enim je, drugim ni. Sama tovrstno zavestno kreacijo leta uporabljam že ob leta 1999 ko jo je z nami delil Thomas Keller v rahlo drugačni obliki sicer, vendar sem jo potem prilagodila v skladu s svojo intuicijo. In že 15 let kreiram, testiram, eksperimentiram. Vmes sem imela leto, ko sem bila tako notranje prazna, da svoje namere sploh nisem uporabila in lahko ugibate, kakšno je bilo leto pred mano. Prazno, brez dogajanja …. ne priporočam.

Skozi leta sem dojela, kako ključna je namera za naše življenje in del mojega jutranjega rituala je postalo usmerjanje namere za dan. Vendar danes ne bom pisala o tem kakšni so moji rituali. To kar želim deliti je, kako namera oblikuje naše življenje, v praksi.

1.1.2014 (mlaj je bil v Kozorogu!) sem v svoj dnevnik zapisala, da delim Razcvet z ženskami po vsej Sloveniji in svetu. Bil je navdih. Pojma nisem imela, kako naj bi bilo to videti, v kakšni obliki ali kaj točno naj bi to pomenilo. Ujela sem navdih nekje v medmrežju mojih možganov in sprožila namero. Nato me je začelo v marcu preganjati, da naj naredim video serijo in vsa zgrožena sem se na začetku upirala. Naj pojasnim, po naravi sem sramežljiva, introvertirana in nerada se izpostavljam, to kar sem slišala naj naredim je bilo zame grozljivo. Pomenilo je, da moram v sebi preseči svoje udobje in svoje znano. Tudi slučajno nisem vedela, kaj naj naredim z vsemi navodili in navdihi, ki so začeli prihajati k meni.

30.3. je bil mlaj v Ovnu, čas pomladi, čas novih začetkov in v svoj dnevnik sem si zapisala, da sem pripravljena, da sprejmem, karkoli že to pomeni. In poklicala sem Suzano. Bila je prva, ki sem ji razkrila svojo vizijo. Skupaj sva soustvarjali vizijo malo drugačne vrste, ko smo organizirali prvi Indigo dan v Sloveniji.

Tri mesece pred dejanskim spočetjem smo na dušnem nivoju sklenile dušni dogovor, 13 žensk, 13 zgodb, 13 unikatnih in edinstvenih niti, ki so začele tkati tkanino, ki smo jo poimenovale Razcvet Ženske. In vse se je začelo z navdihom, z idejo v začetku leta. Vendar ni dovolj zgolj ideja, vizija, namen, potrebno je slediti navdihom, ki se rojevajo iz te ideje, vizije in delati navdihnjene akcije. In tako sem začela hoditi, korak po korak.

In ne, ni mi bilo lahko. Bilo me je strah. Kaj, če mi bodo rekle ne. Kaj če bom zavrnjena, ponovno ali pa spet nevidna. Vse moje ranjenosti so ponovno pokukale na plano in vedela sem, da sem na pravi poti. Kajti vedno, ko greš v prav smer, si izzvan ali boš sledil navdihu ali boš skrenil s poti, ker ni lahka, ker ni taka, kot si jo videl in si jo zamislil. Zmaji s katerimi se je potrebno soočiti te preizkusijo, preizkusijo tvojo vero, tvojo srčnost, tvojo zavezanost temu, da boš šel za tem kamor si se usmeril. In ja, bila sem na preizkušnji.

Poklicala sem prvo s seznama, Manco, ki je rekla ja. In nato Andrejo, ki je rekla ja. Sledila je Gaia in tudi ona je rekla JA. In z vsakim JA mi je bilo lažje pri srcu. Vedela sem, da nisem več sama. Oblikovala se je skupina žensk, ki so bile pripravljene reči JA soustvarjanju, sodelovanju, ki so prepoznavale globoko v sebi, da smo vse enake in enakovredne. In pripravljene deliti. In tudi ko sem slišala ne, me to ni ustavilo, kajti v sebi sem vedela, da je vse že vnaprej določeno. Dušni dogovor je bil podpisan tri mesece preden se je zgodilo spočetje in je bil posnet prvi video, ki je napovedal projekt Razcvet Ženske.

Verjamem, da smo pionirke, vizionarke, vsaka na svojem področju, skupaj pa kreiramo nov model sodelovanja, kjer smo vse enake, povezane v mrežo življenja. V podporo druga drugi, saj se zavedamo resnice, da s tem, ko podpiramo druge ženske v tej mreži, v resnici podpiramo samo sebe.

Zgodba Razcveta Ženske ni le moja zgodba, je tkanina 13 žensk, ki jo tkemo skupaj in s tem ko tkanina raste, vanjo vključujemo vedno nove in nove niti. Vizija za drugo leto se že oblikuje in seveda ne bo ostalo le pri video seriji, za jesen pripravljamo presenečenje.

Razcvet Ženske je naš klic, naše Darilo, ki ga želimo deliti s teboj, da začutiš, da imaš dovoljenje, da ustvariš uspeh na svoj sijoče ženstven način.

In naj zaključim v stilu začetka. Vse se je začelo z mlajem v kozorogu, nadaljevalo z mlajem v ovnu in zaključujemo z mlajem v levu. Izkoristite to potentno energijo mlaja, da svoje sanje in svoje navdihe prizemljite z namero. Kajti vse se začne z namero!

Taja Albolena

Še eden tistih AHA momentov…

Vedno znova me preseneti, ko doživim kakšno sinhronost v obliki teksta ali knjige, ki mi ponudi razumevanje točno tistega, kar že nekaj časa premlevam v sebi in nekako ne znam prav dobro ubesediti. In tako se mi je pripeljala pod nos zelo zanimiva razlaga o tem, kako ljudje duhovnost pogosto uporabljamo zato, da neudobje, ki se dogaja v našem življenju kao presežemo, v resnici pa samo naredimo obvoz in se izognemu temu, s čimer nas življenje želi soočiti.

Že dlje časa opazujem in tudi pišem o tem, kako nerazrešene ranjenosti iz otroštva vplivajo na naše odnose. Ste se kdaj vprašali, zakaj so ravno odnosi tisti, kjer se razkrivajo naše največje ranjenosti? Ker se ranjenosti naše psihe vedno ustvarijo v odnosih, v naših odnosih s starši. In ranjenost, ki je kot epidemija modernega sveta je občutek, da smo neljubljeni taki kot smo.

Nezadostna ljubezen ali nepovezanost je za otrokov živčni sistem velik šok, ki povzroči travme, pa naj se tega starši zavedajo ali ne. Pogosto travme povzročimo otrokom, ker imamo drugačen pogled na svet od njih in enostavno ne razumemo njihove potrebe po bližini in dušnemu stiku. Otroci so v stiku s svojo dušo, mnogi odrasli pa ne več in enostavno ne čutijo potreb, ki jih otroci imajo … in tukaj nisem nobena izjema. Ne glede na vse svoje znanje, sem o tem, kako ranimo druge spoznala prepozno, da bi bila na to lahko pozorna v tistih najnežnejših letih mojih otrok.

Dejstvo je, da ljudje ponotranjimo načine, kako smo bili vzgojeni, ponotranjimo odnos staršev do nas in s tem kapaciteto vrednotenja sebe, ki je osnova tega, kako vrednotimo in cenimo ljudi okoli sebe. In ker so tovrstne rane, ki jih nosimo v sebi boleče in vsekakor zelo neprijetne, pogosto v svoji odrasli dobi razvijemo duhovne obvoze.

Pogosto poslušam debate o tem, kako so ljudje, ki si dovolijo, da čutijo in izražajo jezo, žalost ali strah v “nizki vibraciji” ali v “težki energiji” in se jim je treba zato izogniti, ker če nisi 24/7 pozitivno razpoložen, potem s tabo nekaj ni čisto v redu.

Vedno znova slišim ljudi intelektualizirati o duhovnih modrostih in osebni rasti, o tem, kako visoko razviti so in da imajo vsi okoli njih težave, ker so oni tako duhovno razviti. Iz lastnih izkušenj vem, da je precej lažje biti nekje z glavo v oblakih, kot biti v telesu in čutiti to kar se ti dogaja. In to se v sodobni psihologiji imenuje duhovni obvoz, ko gredo ljudje direktno k duhu, v angelske sfere, kjer je vse ljubeče in nebeško in dobesedno zapustijo svoje telo.

Ko se premikaš v svojem življenju skozi preobrazbo, jo je potrebno utelesiti in izkusiti. potrebno si je dopustiti, da začutiš svojo bolečino in ranjenosti, brez izogibanja, brez boja, brez sojenja in kritiziranja ali potrebe po tem, da bi naredil obvoz direktno v nebeške višave. Vem, da je pobeg v duhovne sfere nekaj, s čimer se želimo zavarovati pred neudobjem in soočenjem s svojo bolečino, vendar nas izogibanje ranam drago stane. Vsakič, ko se izognemo svojim ranjenostim okrepimo svoje maske, ustvarjamo nove, krepimo ovire in zidove, ki jih gradimo znotraj samega sebe in zapustimo svojo človečnost.

In z leti smo vedno bolj vešči tega, kako bolečine namesto z alkoholom, zdravili, kofeinom ali mamili pravzaprav utišamo s knjigami za samozdravljenje, dietami, posebno prehrano, jogo, molitvami, angeli in drugimi duhovnimi orodji. In da se razumemo, vse to sem dolga leta za osebni duhovni obvoz uporabljala tudi sama in zato vem, kako odvisni lahko postanemo in kako priročno je svojo notranjo praznino polniti s temi “duhovnimi” zadevami.

Moj pristanek na Zemlji je bil dvakratno trd. S tem, da sem prvič uspešno naredila duhovni obvoz direktno v višave in se leta slepila, da “delam na sebi”, ko sem se v resnici bolj ali manj uspešno izogibala sami sebi. Drugič pa mi ni bilo dano, da bi se izognila sama sebi, kajti preveč je bilo na kocki in to kamor me je vodila duša, je bilo direktno v “pekel” na Zemlji, v mojo notranjost. V soočenje z vsemi mojimi nerazrešenimi bolečinami in ranjenostmi.

Duhovni obvoz je pravzaprav eden od naših mehanizmov obrambe. In čeprav je videti precej lepši od večine naših obrambnih mehanizmov je še vedno zgolj to, obrambni mehanizem. Duhovni obvoz nas ščiti pred resnico, povzroči otopelost, ločenost od naših občutkov in nam pomaga, da se izogibamo večji sliki. Biti moramo precej notranje budni, da zaznamo, kdaj pravzaprav pobegnemo iz svojega telesa v “višave”, namesto da bi začutili in prepoznali, kje se trenutno nahajamo in to sprejeli.

Duhovni obvoz lahko zaznamo kot hlastanje ali skoraj odvisnost od pozitivnega, namesto hvaležnosti za to, kar je. Prepoznamo jo lahko kot izogibanje namesto sprejemanja, kot občutek, da smo nekam prispeli ali da moramo nekam iti, namesto da samo smo. Ko smo v tej fazi izogibanja in duhovnega obvoza, uporabljamo duhovne prakse kot način zatiranja čustev in občutkov. In dejstvo je, da sploh ni poanta v duhovnih praksah, ki jih ljudje uporabljamo.

Za tiste, ki zanikajo svoje občutke in ranjenosti lahko meditacija pomeni način, kako ustvarijo razdaljo, ločenost in hlad v medsebojnih odnosih. Kajti pogosto je strašljivo, da stopiš v življenje z obema nogama in se soočiš sam s seboj. Ljudje pogosto govorijo o tem, kar mislijo da čutijo, o podobah in konceptih in si v resnici ne dopustijo, da bi se preprosto spustili v telo in začutili, kaj čutijo.

In pogosto je boleče opazovati ljudi, ki se izogibajo ljubečim stikom, ker bi to v njih utegnilo prebuditi čustva in bolečino ranjenosti, kako se ločujejo sami od sebe in hkrati hrepenijo po povezanosti in stiku. To, kar sem morala narediti v svojem življenju in kamor vodim tiste, ki pridejo k meni je v prvi vrsti, da pogledaš, kje se nahajaš. Vsi si želimo celostnosti, povezanosti in dušnega stika z drugimi. In vse se začne s tabo in tem kje se trenutno nahajaš.

Najprej si moraš priznati kje si, da bi lahko svoj kompas naravnal tja, kamor želiš iti. Vsi vemo, kako se obnaša GPS naprava, ko nima signala, ker smo v predoru … ni signala, ponovno izračunavam, ni signala. In dokler si v predoru svojega življenja, se ne moreš naravnati tja, kamor bi želel iti, ker enostavno nimaš signala.

Izziv mnogih je v tem, da enostavno ne znajo ustvariti svetega prostora, tiste alkemične posode, v kateri bi se počutili dovolj varno, da bi se spogledali s tem, kar je videti tako strašljivo. In to je nujno potrebno, da lahko v sebi sprejmeš in objameš vse tisto, kar čutiš kot boleče in neudobno.

Štirje ključni koraki v soočenju s seboj so prisotnost in prepoznavanje kje se nahajam, sprejemljivost in priznavanje tega kar čutim, negovanje sebe in prijaznost do sebe ter povezanost s sabo v vseh aspektih svoje biti in zavestno izbiranje kam naravnavamo svoj kompas, kaj je točka B na tem našem notranjem popotovanju. In duša vedno ve.

Pred nami je še ena polna luna, ki nas pošteno gunca. Naj bo nežna z vami.
Taja Albolena

P.S. Ritual ob polni luni je na voljo na spletni povezavi. Pofočkaj se na http://divine.si/darilo/ritual.html in dobila boš takojšen dostop do aktualnega rituala.

Sindrom makovih cvetov

Ko sem stopila na svojo pot in resnično zapičila zastavico v tla v smislu ok, tukaj sem in dajem od sebe samo najboljše, so takoj začela prihajati sporočila v smislu, da sem draga, da kopiram, da nisem avtentična in vsaka pripomba me je na začetku zadela direktno v srce.

Potem mi je prijateljica rekla, ko sem se nekaj pritoževala, da če se mi to zdi grozno, naj grem za kakšen teden v kakšen reality show in potem spremljam kaj imajo ljudje za povedati o mojem delu.
Takrat sem dojela, zakaj se ženske skrivamo.

Sindrom makovih cvetov je nekaj, kar ni zraslo na mojem zelniku, vendar izjemno lepo opisuje tendenco ljudi, da tiste cvetove, ki pokukajo onkraj »povprečja« enostavno postrižejo.
Za različne ljudi sindrom makovih cvetov pomeni različne stvari, za nekatere je to ljubosumje zaradi uspešnosti, ki so jo posamezniki dosegli.

Če nekdo v Ameriki kupi športen avto so vsi navdušeni in komentirajo; Lep avto.
Če v Sloveniji kupiš športni avto, si sigurno kradel, da si si ga lahko privoščil.
In brez dvoma bi se našel kakšen posameznik, ki ga bo privoščljivo opraskal – zanalašč, ker pač lahko.

Za druge je sindrom makovih cvetov povezan z ignoranco.
Pogosto namreč podpiramo in favoriziramo ljudi, ki so manj nadarjeni in pripravljeni garati za uspeh enostavno zato, da nekdo ne bi resnično uspel, ker bi lahko zasenčil druge.
Kratkovidnost okolice povzroča to, kar je Mazzini v svoji zadnji kolumni tako slikovito opisal kot lonec brez pokrovke. Pravi, da je Slovenija kot lonec brez pokrovke v katerem kuhamo izjemne talente in uspešne ljudi, ki vedno znova pobegnejo v tujino, ker jih na domačih tleh enostavno ignoriramo, ne priznamo njihove uspešnosti in jim predvsem zaradi ignorance sploh ne damo priložnosti, da pokažejo to, kar znajo.

Tretji so mnenja, da to pomeni, da ne damo pozornosti temu, kar je resnično pomembno in uspeh vidimo kot veliko breme, ki nas teži in žuli in se ga zato raje enostavno znebimo.

In nedvomno drži, da, če se le da, že otrokom v šoli damo vedeti, da je z njimi nekaj hudo narobe, če štrlijo iz povprečja. Ker so naporni, ker hočejo vedeti več, ker hočejo videti več. Zaradi radovednosti in želje po znanju so pogosto nesprejeti, nerazumljeni, zavrnjeni vedno znova in znova, ker vedo preveč, ker so presegli svoje učitelje.

Ti je katerikoli od zgornjih načinov poznan?

Vsaj eden je zagotovo zakoreninjen globoko v tvoji podzavesti in vsakič znova učinkovito poskrbi za to, da svoje rdeče glave ne steguješ previsoko.

In prav zanimivo mi je opazovati, kako sem s svojo rdečo glavo, ki jo spet stegujem nekam onkraj povprečja, ponovno dregnila v osja gnezda mnogih, ki bi vsekakor zelo radi videli, da bi se ponovno skrila.
In kdo bi vedel, morda bom tudi jaz »pobegnila« v tujino, ko se bom naveličala vseh teh polen pod noge.
Morda. Vendar vem nekaj, kar mnogi ne vedo, ko »pobegnejo« in to je naša moč kreacije, ki gre povsod z nami.

Dejstvo, ki ga ne moremo zanikati je, da kamorkoli gremo, sebe nesemo s seboj.
In tako z nami potuje tudi tisti vzorec, program, tista notranja navada, zaradi katere takrat, ko nam gre predobro v življenju poskrbimo za to, da se vrnemo nazaj na staro mesto. Saj veste kako ljudje radi rečejo, da se moraš vrniti tja, kjer je tvoje mesto.

No, jaz se ne bom nikamor vračala, ker se zavedam, da dvigujem svoj najvišji limit vedno znova in znova, v višave.
Na vso mojo srečo imam v rokah orodja, da se lahko soočim z vsem »sranjem«, ki ga uspeh vseh sort dviga v meni.
In vse svoje vedenje že 15 let delim s tistimi, ki jim je mar in ki želijo v svojem življenju naprej.

Sindrom makovih cvetov je povezan z ranjenostmi, ki jih nosiš v sebi in s katerimi se moraš pomiriti v sebi, če želiš v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
To lahko vidiš pri uspešnih zvezdnikih, ki imajo težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.

Moja namera je, da pokažem ženski, kako biti uspešna v svojem življenju brez potrebe, da trpi tvoje zdravje ali odnos ker si pač uspešna na poslovnem področju.
Kako biti uspešna na sijoče ženstven način!
Izziv? Nedvomno.
Kajti to kar uspeh zahteva od tebe je iskrenost, avtentičnost in transparentnost.

Po 20 letih moje samostojne poti mi ljudje očitajo, da sem draga in preveč računam.
Kaj res?
Dvajset let investicij, potovanj, učenj, študija, da sem na svojem področju v špici in da kot pionirka vedno znova v Slovenijo prinašam nova in nova znanja se pa mora nekje poznati, a ne!? Moja interpretacija je taka, da sem končno začela resnično ceniti sebe. Še vedno se premalo cenim in to je moje delo v napredovanju.
Vedno bolj rastem, vedno bolj objemam sebe. In vem, da je vse kar dajem od sebe vrhunsko.

Zakaj vem?
Ker sem sama svoja najzahtevnejša potrošnica. Ker, če ni vrhunsko tega enostavno ne delim z drugimi.
Ker ni vredno tega, da to delim. Ker sem perfekcionist in totalno zahtevna do sebe in ker na to zdaj gledam kot na mojo vrhunsko lastnost in ne pomanjkljivost, saj se zavedam da samo zato, ker sem takšna kot sem, lahko ponudim ženskam, ki hodijo k meni preobrazbe, ki so jih deležne. Ker za vsem stojim sama, ker vse stvari uporabljam sama in ker vem, kam so me te iste stvari pripeljale in kaj so v moje življenje prinesle.

Zakaj to pišem?

Itak vem, da se bodo našli taki, ki me bodo spljuvali in poskušali odstriči mojo prelepo rdečo glavo.
Vem pa tudi, da si tam zunaj Ti.
Ja točno TI.
Ki te vedno znova ponižajo in ki jim uspe, da s svojimi zlobnimi jeziki skrijejo tvojo prelepo rdečo glavo.

Veš, to pisanje je namenjeno tebi. Da dojameš, da ne glede na to, kako visoko bo segala tvoja rdeča roža, da se bo vedno našel kdo, ki te bo kritiziral in sodil. In takrat je najboljša stvar, ki jo lahko rečeš; Hvala.

Zakaj že hvala?

Hvala, ker mi s svojim kritiziranjem vedno znova pokažeš, kako dobra sem.
Resnično bi mi bila ljubša prijaznost, vendar toliko poznam človeško naravo, da vem, da te v resnici razganja od ljubosumja.

Hvala za tvojo potrditev, da sem na pravi poti.
Če ne bi bila, se nihče ne bi trudil, da me spravi z nje.

Hvala za to, da mi namenjaš pozornost.
Rumeni tisk je močno usvojil enega najmogočnejših zakonov narave; Tja kamor usmeriš pozornost, tja teče energija.
In za vsakim dobrim konjem se močno praši.

Zato draga ženska.
Vedi, da je vse v tvojih rokah.
In ključno je, da na svoji poti usvojiš veščine Ženske umetnosti Kreacije.
Da si budna in spremljaš svoje »gremline«, da prepoznaš svoje programe, ki so del tvojega otroškega »udomačevanja« in zrasteš v Žensko za katero si se rodila, da postaneš.

Želim ti izjemno poletje.

Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Dovolj je ščitenja! Čas je, da zasiješ!

Se strinjaš? Seveda se. Vprašanje, ki se pojavi pa je; Pa veš kako to narediti?

In ob tem se vedno nasmehnem, kajti vem, da v resnici ni bistvo v delovanju, v tem kaj je potrebno narediti, temveč v Biti. Ključ je v tem, da utelesiš svoj sijaj, svoj žar. In ta žar vedno prihaja od znotraj.

Ženske smo zelo osredotočene na odnose. Odnosi so nekaj, kar nam ženskam pomeni izjemno veliko. Odnosi nas izpolnjujejo. Intuitivno čutimo, da so odnosi naši templji v katerih se mojstrimo in rastemo. In kot je to znano še iz davnine, so templji mesta, kjer potekajo iniciacije. Tako kot se to dogaja v naših odnosih.

Moje partnerstvo je, kot bi brala zgodbo mnogih žensk, ki pridejo k meni. zaznamovala izguba žara, tistega sijaja, ki ga mnoge imenujemo zaljubljenost. In ko sem se zavedla, da sem nekaj izgubila je bilo že skoraj prepozno. Najprej sem iskala rešitev zunaj sebe, vendar sem zelo hitro ugotovila, da s tem nikamor ne pridem in sem šla po nasvet do žensk, ki ženstvenost resnično obvladajo. Kajti trdno sem bila odločena, da želim odkriti skrivnost ženstvenosti.

In sem jo, le da ni trajalo le dober mesec kot sem upala, temveč cela tri leta, da sem svoje prve ugotovitve začela deliti z ženskami. In odgovor je v vsaki posameznici, v vsaki ženski. Ko ženska utelesi svojo ženstvenost, se njeno celotno življenje spremeni. Postane sijoča, privlačna, prizemljena in čutna. In točno to se je zgodilo z menoj. Seveda sem bila zadnja, ki sem spremembo opazila, vendar zato nič manj navdušena, ko sem opazovala kaj se dogaja okoli mene.

Ženske se svojega sijanja običajno bojimo. In ko sem sama prvič zavestno prišla v stik z vplivom, ki ga imam na moški svet, sem bila osupla. In ne, to ni bilo v najstniških letih. Globoko v svojih tridesetih sem prišla v stik z moškim, ki me je naučil vse o ženski duši, za kar sem mu brezmejno hvaležna. Spomnil me je na dejstvo, da je vsaka ženska Zvezda, ki razsvetljuje svoj svet. In če je v sijanju, če je zadovoljna, je privlačna, magnetno privlačna. Ko vstopi v prostor, vsak v prostoru začuti njen žar in čuti hvaležnost za toplino in mehkobo, ki jo ženska izžareva iz sebe. Ta žar je darilo ženske svetu.

In tega se pogosto ne zavedamo. V moškem svetu tekmovalnosti se ženske borimo med seboj za pozornost, kot da je v pomanjkanju. In pogosto imamo občutek, da enostavno ni dovolj »pravih« moških, kot se ženske rade izrazijo, vendar to enostavno ne drži. Dejstvo je, da so v pomanjkanju ženske, ki so pripravljene biti Ženske. Ženska, ki je Zvezda, se zaveda, da se Zvezde na nebu ne trudijo, da bi sijale. Zvezde se ne trudijo pošiljati svojo svetlobo in ne tekmujejo kako zasenčiti drugo zvezdo. Enostavno samo so. In njihov obstoj zadošča. Ženski ni treba na silo in s trudom projicirati svojo osebno moč in karizmo, da bi pritegnila spoštovanje, ki si ga želi s strani moškega ali drugih žensk. Ko na silo poskušamo pošiljati energijo s tem pravzaprav ustvarjamo neujemanje s svojo izvorno esenco, ki ustvari odboj in ne pritegne k nam tega, kar si želimo. Na silo usmerjena energija, ki jo nadziramo z voljo se sploh ne more primerjati z blaženostjo, močjo in lahkotnostjo magnetizma, ki ga izžareva ženska, ki je aktivirala svojo žensko esenco.

Da bi ženska utelesila to svojo notranjo moč in užitek, se mora obrniti vase, k svoji ženstvenosti. In pripravila sem predstavitveno predavanje preko Skype konference za tiste ženske, ki v sebi čutite, da si želite več od svojega odnosa. Za tiste, ki v sebi veste, da sigurno obstaja skrivnost, kako ohraniti tisti žar, strast v partnerstvu.

In ja, obstaja. Po 20 letih v svojem odnosu lahko iskreno rečem, da se nikoli nisva imela bolje in v zadnjih letih se vsako leto zavem, da je vedno bolje in bolje. In glede na to, kje sem bila v odnosu pred petimi leti lahko z gotovostjo rečem, da se skrivnost strasti v odnosu skriva v ženski in v tem, da ženske prepoznamo svojo vrednost, se prenehamo skrivati in pomanjševati in si resnično dopustimo, da v polnosti zasijemo.

Odgovor leži v maternici ženske. Maternica ni le organ za rojevanje otrok. Skozi maternico se rojevajo vse naše kreacije. In skozi maternico rojevamo same sebe. Maternica je organ, kjer vstopamo v stik s svojo ženstvenostjo. In zanimivo je to, da žensko maternico v mnogih tradicijah imenujejo kar drugo srce.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti na tem mestu, še posebej, če čutiš klic je ali si pripravljena, da se prebudiš in prenoviš svoj odnos?

Kajti velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se takoj pritoži, da je toliko odvisno od ženske. In zakaj sem zopet jaz tista, ki mora nekaj narediti!? Naj še enkrat ponovim to, kar sem že napisala zgoraj … ženska je tista, ki so ji pomembni odnosi.

Moj mož je to zelo slikovito ponazoril z izjavo: “Ženska potrebuje izgovor, da odnos zapusti. Moški potrebuje vsakodnevno izgovor, da ostaja v odnosu.” In to, drage moje, mi je dalo globoko misliti.

Zato sem svoje delo posvetila ženskam. Ženskam, ki so v odnosu z moškim, ki ga ljubijo izgubile tisti žar, iskrice, tisto strast. Pokažem jim, kako ponovno prižgati strast in vzpostaviti intimno povezavo po kateri hrepenijo s tem da obudijo svojo senzualno ženstvenost. In v našem dveurnem druženju bom s tabo delila kako prebuditi svojo ženstvenost in predvsem zakaj je pomembno, da se nehamo ščititi pred stvarmi in ljudmi. Ob tem bom delila učinkovit način, kako vzpostavimo svoje osebne meje brez da bi morale karkoli »narediti«.

Umetnost izžarevanja je moja strast in to kar sem odkrila zadnje tri leta delim z ženskami po Sloveniji in svetu. Za več informacij mi pošlji mail.

Želim ti krasen začetek tedna in še bolj božanski vstop v nov mesec.

Taja Albolena

Čas je za negovanje!

Pred nami je nova luna, ki je povezana z negovanjem, ljubečo nego, crkljanjem in čustvenim božanjem. Odprto je tridnevno okno aktivne energije mlaja, ki se zapira 28.6.2014.

Rak je ozvezdje, ki je zelo intimno povezano z elementom vode.
In voda je element, ki ima sposobnost pritegnitve, magnetne privlačnosti iz samega vira, iz izvornega oceana kreacije.

Prijaznost do sebe in ljubezen sta dva aspekta, ki vam v tem obdobju pomagata pritegniti v vaše življenje podporo in energijo za vaše kreacije. Rak je znamenje, ki nam po poletnem solsticiju ponuja nov začetek, predvsem na tistem področju, ki ustreza hiši vaše natalne karte kjer imate Raka.

Zdaj je čas, da negujete svoje telo, kajti Dom predstavlja vaš prvi Dom. Prav tako je zdaj čas za negovanje vašega Doma, vrta, družine, avta. Skratka v prvi vrsti poskrbite za svojo fizično realnost in jo negujte.

V tem času je ključnega pomena, da znate poskrbeti za svoje energijsko telo, da poskrbite za svojo energijsko kroglo. Bodite v svoji energiji, v svojem svetem prostoru in bodite pozorni komu odpirate vrata, koga spuščate v svoj osebni prostor in predvsem zakaj.

Pogosto zaradi občutkov krivde in sramu odpiramo vrata našega energijskega prostora ljudem in energijam, ki nas še bolj izpraznijo in nas ne podpirajo. Zavedanje je prvi korak, zdravljenje ranjenosti pa drugi korak k temu, da bolje upravljamo s svojo energijo in ta čas Raka nas uči skozi negovanje in mehkobo, prijaznost do sebe, kako pomembno je, da se naučimo zavestno upravljati s svojo energijo.

Na čustvenem nivoju je ključnega pomena, da poskrbite za negovanje in osredotočanje na tista čustva, ki vas hranijo in vam pomagajo v vaši rasti. Tudi na mentalnem področju je ključnega pomena, da svojo pozornost usmerjate na misli, ki vas hranijo in negujejo.

Pomembno je, da ste v tem času resnično v stiku s seboj in da prisluhnete temu, kar čutite v sebi. V času prazne lune so navdihnjene akcije, ki zasajajo seme zelo pomembne in ključno je da navdihom sledite z akcijo. Tovrstne navdihnjene akcije vam pomagajo, da ste v stiku s sinhronostjo Vesolja, da ostajate aktivno v igri življenja, zato bodite budne!

In na duhovnem nivoju je budnost še posebej pomembna in zaželena, da resnično prepoznamo kaj so stvari katerih čas je prišel, da se utelesijo in rodijo skozi nas. Boginja Isis nam pomaga in nas spodbuja, da prepoznamo in izluščimo kaj je tisto, kar nam je resnično pomembno v tem času.

Pomembno je, da ta čas posvetite družini, druženju, osredotočanju na boljši svet in boljši jutri, ki ga gradimo in krepimo iz sebe v svet. To na kar se osredotočamo raste in zato je osredotočanje na zdravje, mir, radost, zadovoljstvo, izpolnjenost v teh dneh ključnega pomena za našo dobrobit.

Tekst je del Rituala, ki je posvečen Raku. V našem letnem popotovanju Kreacije Leta vsako prazno luno vse udeleženke druženja Ženska umetnost Kreacije prejmejo dostop do zapisov, ki nas v času kreacije usmerjajo na to, kaj je v tistem času najpomembnejše. Druženja so na voljo dvakrat letno, januarja, ko kreiramo svoje leto in nato ponovno julija, ko lahko obnovimo svoje namere, svoje zaveze in se v sveti posodi, skozi proces duhovne alkimije skupaj usmerimo tja, kamor želimo iti. Podpora celotne skupine je v prepoznavanju svojih sanj, srčnih želja pomembna. Saj s tem, ko delimo svoje izkušnje podpiramo druga drugo. Več o programu je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Dejanja govorijo glasneje od besed

Pogosto prihajam v stik z ženskami, ki vodijo. Vodijo projekte, vodijo v službi, vodijo v partnerstvu. In po tem, ko se pohvalijo kako močne so in kako vse zmorejo same običajno sledi vzdih. Sodobna ženska le steška prizna, da ji vloga superženske pravzaprav ne ustreza. Ne glede na vso slavo, ki jo prinese s seboj dejstvo, da te ljudje postavijo na piedestal, to ženske pogosto pušča prazne. In ko ženska čuti notranjo praznino, vse vemo kaj počnemo, zapolnimo jo s stvarmi. Ženske notranjo praznino polnimo z nakupovanjem, z alkoholom, zdravili in ostalimi odvisnostmi. In ne glede na to, kako dobre smo v stvareh, vedno znova dvomimo same vase.

Ženski način vodenja je nedvomno z zgledom. Do mere do katere vplivaš nase, se poslušaš in si slediš, lahko vodiš druge. In tukaj je pomembno, da se spomnimo pomembne resnice. Obstajaš samo ENA Ti. Tukaj si unikatna, edinstvena in neponovljiva. Tvoj namen, s katerim se je duša utelesila je enkraten in samo tvoj. Nikoli ni bilo osebe, kot si Ti in nikoli več je ne bo. To je enkratna priložnost, da pustiš svoj pečat, da deliš svoje Darilo.

Čas je, da odkriješ, da je edini način, da si to kar si, če si povezana s seboj, v sebi. Prva oseba, ki jo je potrebno voditi, si Ti. In sebe lahko vodiš samo od znotraj navzven, drugače ne gre. Ženske ne motivirajo zunanje stvari, četudi morda verjamemo v ta mit. Ženska je srečna samo, ko je izpolnjena navznoter. Zato je ključnega pomena notranja motivacija. In ni je večje motivacije, kot je stik s svojim Genijem, s svojo strastjo in radostjo. Strast je naše notranje gorivo, ki napaja naše želje in tudi našo misijo.

In ko si v stiku s seboj skoraj ne moreš mimo dejstva, da te vodi ravno ta stik s svojim višjim jazom. Intuicija je jezik naše notranjosti in pomembno je, da znamo prisluhniti svojemu srcu, ki pozna jezik duše in višjega jaza. Navznoter si lahko prisluhnemo takrat, ko znamo ustvariti sveti prostor, mesto prisotnosti, budnosti in notranje tišine, kjer lahko zbrano prisluhnemo. Le tako lahko sprejmemo usmeritve, navdihe, ki vodijo v navdihnjeno akcijo navzven.

In ko naredimo navdihnjeno akcijo je ključno to, da znamo slediti svojemu srcu in tem navdihom, ki prihajajo v naše življenje dnevno. Na svoji poti nedvomno potrebujemo pogum (beri srčnost), ranljivost in vero vase. Kajti na poti so vedno izzivi in ovire, ki jih je potrebno preseči. Vse to je del namena duše in pomembno je, da se s tem pomirimo v sebi. V tej igri življenja je ključnega pomena, da je tvoja pozornost usmerjena na tvojo vizijo in da si povezana z zmagovalcem v sebi. Vsak trenutek imamo na voljo vse svoje notranje igralce in mi izbiramo kdo so igralci na našem igrišču življenja in kateri so tisti, ki so na rezervni klopi. Vzponi in padci so del našega življenja. Ne moremo jim ubežati, kajti cikli nas vodijo skozi oboje. Od nas pa je odvisno, kako se v vsakem trenutku odzovemo, kaj izberemo. Zato je ključno, da izbiramo modro.

In tudi, ko se nahajamo v tistem delu cikla, ki nam povzroča preglavice in je za nas velik izziv je ključnega pomena, da ohranjamo stik s svojim Bistvom. Ko si v izzivih v svojem življenju, so izbire še toliko bolj pomembne. Ključ je v tem, da to čemur namenjaš pozornost, to hraniš s svojo energijo. In zato je tako pomembno, da veste, kaj zavestno izbirate, kajti to hranite s svojo energijo. Dnevno se osredotočajte na svoje želje namesto na strahove. S tem Univerzumu sporočate, kaj si želite. In ko dobite navdih, mu sledite. Navdihnjena akcija je ključnega pomena, ko vodite na ženstven način.

In ko govorite s seboj, bodite prijazne. Besede, ki si jih namenjate imajo v sebi moč kreacije. In če o sebi grdo govorite, se sodite in kritizirate, tega morda zunaj ni slišati, vendar telo govori glasneje od besed. Če želiš ljudi okoli sebe prepričati, da si srečna, v tebi pa je nenehno prisotna notranja kritika, sojenje sebe, razsojanje kaj je prav in narobe, se neujemanje zelo glasno sliši in preglasi vtis, ki ga želite ustvariti. Najpomembnejši del, s katerim se je potrebno pomiriti v sebi, če želite voditi druge, je vaša senca. Nič te ne podre hitreje kot senca, ki ti jo nekdo odslika v zunanjem svetu in jo sodiš in kritiziraš.

Osebno sem mnenja, da afirmacije ne funkcionirajo, dokler kritiziraš sebe, ker si enostavno ne verjameš. Pomembno se je soočiti z vsemi aspekti sebe in sprejeti vse dele sebe. Kajti vse je eno in eno je v vsem.

Ljudje čakajo na tvoje sporočilo, na tvoje vodenje. S tem, ko odlašaš in sama sebe prepričuješ, da še nisi pripravljena, zavlačuješ s svojim dušnim dogovorom. In ljudje s katerimi imaš dušni dogovor, da jim pomagaš, čakajo nate. Čas je zdaj!

Vsaka ženska vodi na svoj sijoče edinstven in unikaten način. Čas je, da zasiješ na svojem nebu in stopiš v svojo vlogo. Vedno bo strašljivo. In verjemi mi, nikoli ne boš zares pripravljena. Zato je zdaj čas, da skočiš v to, kar je duša izbrala zate.

In ne pozabi, da je najpomembnejši nasvet na tej poti, da uživaš čisto vsako minutko tega popotovanja, ki ga imenujemo življenje.

Uživaj … brezmejno!

Taja Albolena

 

Pripravljena na ljubezen?

Amsterdam. Mesto raznolikosti. Videti je kot nizozemske Benetke. In ja, nedvomno gre za mesto ljubezni. Ko prideš v rdeči distrikt srečuješ skupine moških. Prav nenavadno je, kako so v skupinah po pet, šest skupaj, kot bi rabili spodbudo drug drugega. Sredi dneva sem se podala na ogled kanalov in znamenitosti in po meditaciji v svetišču Kuan Yin samo zavila okoli vogala in se znašla pred izložbo z žensko “lutko”,  ki je bila živa. Številne izložbe so bile prazne, tiste, ki so v teh zgodnjih popoldanskih urah, ko sem se znašla na znemeniti ulici, imele svoje najemnice, pa so bile videti prav nenavadne. Vsaj za moje žensko oko. Rdeče zavese in barski stolčki so ponoči nedvomno videti privlačni, sredi belega dne pa delujejo .. saj veste tako kičasto.

Nisem bila zgrožena, nisem čutila bolečine, zgolj neko nenavadno otopelost. Ko sem hodila po ulici sem se zavedla, da je dejstvo izjava moškega, ki nam je le dan prej pripovedoval o tem, da živimo v dobi, ko je za moškega najmanjši problem priti do seksa in to kar nekako pričakuje od ženske. Številne ženske se pritožujejo nad občutkom izkoriščenosti in tem, da moški enostavno pričakujejo spolnost brez obveznosti. In celotni skupini 60 žensk je dal jasno vedeti, da ne moremo pričakovati od moških, da bi stvari spremenili, z njegovimi besedami moramo ženske enostavno postati bolj modre. In ko sem opazovala ženske v izložbah sem dojela, da resnično ženske nimamo pojma o tem, kako pomembne smo za ta planet. Ulica v Amsterdamu se mi je zdela kot simbol tega, kako smo se prodale. In kako poceni se prodajamo. Vsak dan. In tiste, ki so mnenja, da jim gre nedvomno boljše kot ženskam v izložbah, naj razmislijo še enkrat. Kajti ženske se prodajamo za ljubezen in pozornost, dnevno. Doma, v službi, pri partnerjih, prijateljicah. Tiste v izložbah Amsterdama so iskrene v eni stvari … za svoje usluge zaračunavajo z denarjem. Me pa pogosto pričakujemo plačilo v ljubezni.

In ob vsem tem je najbolj nenavadno to, kako malo žensk je resnično pripravljenih sprejeti ljubezen. Vse hrepenimo po njej, to drži. Ampak ko ljubezen resnično potrka na naša vrata, je pogosto sploh ne opazimo. Sploh ji nismo voljne odpreti vrat. Pogosto smo preutrujene, preveč izčrpane, site vsega. In potem poslušam zgodbe o tem, kako so ženske site tega in kako bodo naredile konec temu in kako so resnično pripravljene poskrbeti zase in sebe dati na prvo mesto. In ko pridejo nazaj domov, se še kako hitro vrnejo v stare, ustaljene tirnice.

Samo volja ne zadošča. Ko se odločiš za spremembo, je ključno to, da je ta izbira, da sebe postaviš na prvo mesto in neguješ sama sebe nekaj, kar mora biti tvoja dnevna praksa.

Ko govorim z izčrpanimi in nezadovoljnimi ženskami, vse po vrsti želijo od mene recept, kako na hitro odpraviti te boleče simptome, odpraviti bolečino in biti srečna. In mnoge niso pripravljene slišati, da gre za proces in ne za enkratno zdravilo, ki ga poješ in odpravi bolečino. V svoji pet letni praksi sem dojela, da je ključ v tem, da se nehaš ščititi pred in varovati pred in bežati pred, ker ti to, pred čemer bežiš vedno sledi. Izziv čisto vsake ženske je v tem, da preneha z iskanjem varnosti v zunanjem svetu. Iz zelo preprostega razloga, ker je zunaj sebe ne bo našla. Varnost lahko vznikne zgolj in samo iz notranjosti.

Številne ženske se v prisotnosti “predatorske” energije odzovejo tako, da zbežijo iz telesa, da dobesedno zapustijo svoje telo in se potem čudijo zakaj se počutijo tako izčrpano in prazno. Ko te ni v telesu, lahko v ta prostor poseže katerakoli energija. In ko si Doma, ko si v telesu in ostajaš v telesu kljub neprijetnim izkušnjam, v tvoj energijski prostor ne more vstopiti nobena druga energija, ker si ti Doma. V svojem delu s številnimi orodji sem spoznala, da te nič ne more zaščititi pred negativno energijo, kajti nič ne prihaja od zunaj, vse je zgolj in samo refleksija, odslikava tvoje notranjosti. In zato je za občutek zaščitenosti in varnosti ključno to, kakšen je tvoj notranji odnos do sebe.

Najbolj pomembna stvar za žensko je, da je Doma, da je v svoji maternici in da iz svojega notranjega Doma ustvari sveti prostor, ki predstavlja njeno zaščito. Ko si ti sigurna vase, ljubiš sebe, neguješ sebe, je to izkušnja, ki jo doživljaš zunaj sebe čisto vsak dan.

Vikend v Amsterdamu mi je dal izjemno darilo. Ubesedilo se je vse kar sem vedela in počela sama, vendar tega nisem prepoznala, tega nisem znala ubesediti za druge. In zdaj vem kako deliti svojo strast ustvarjanja svetega prostora tako da ženske, ki so rpipravljene poskrbeti zase resnično lahko negujejo sebe in cenijo sebe in svojo vrednost delijo z občutkom popolne varnosti in zaščitenosti, ki prihaja od znotraj.

Vikend solsticija bo resnično poseben. Kajti to je čas, ko Isis uči ženske o tem, kako uskladiti svojo kariero in družinsko življenje, kako uravnovesiti svoj vsakdan in negovati sebe.

Si pripravljena na ljubezen?

Taja Albolena

Letališče

Petek 13 je bil zame izjemen dan.
Začela sem ga s pristankom na letališču v Amsterdamu ob po enih zjutraj.
In nato je sledilo pet urno čakanje na prvi jutranji vlak z letališča.

Sedela sem na klopi in opazovala vrvež okoli sebe. Pisana procesija neskladnosti in sinfonija številnih koleščkov, ki brzijo mimo.

Letališče … mesto srečanj, prihodov in odhodov. Mesto veselja in žalosti. Eni v pričakovanju, drugi v žalovanju. Opazujem mladeniča s šopkom, ki čaka na svojo drago. In samo objem stran vidim solze v očeh tistih, ki so pravkar dočakali svoje najdražje. Solze sreče in ljubezni.

Brezmejna raznolikost oblik in barv. Toliko ljudi in toliko zgodb. Toliko čustev je v vsaki zgodbi, toliko spominov in toliko upanja. Otroški nasmeh, iskrice v očeh in šopek balonov. Mesto srečanj, drsajočih korakov in objemov. Vedno znova opazujem nasmejane obraze, toliko ljubezni in toliko čustev.

Zgodbe, ki jih plete življenje, zgodbe katerih ti, kot opazovalec, ne poznaš ozadja. Nikoli v resnici ne veš ali si priča solzam radosti ali solzam žalosti. Letališče je mesto, kjer se vedno odvija kakšna drama in kjer so komedije stalno na sporedu.

Toliko lepote in neskladnosti na kupu.

Sama sem pogosto zgolj drvela s svojim kovčkom iz enega konca letališča na drugega. Nikoli nisem imela priložnosti sedeti na letališču pet ur in samo Biti, samo opazovati. Biti opazovalka zgodb. Opazovalka ljudi, zatopljenih s ekrane svojih telefonov. Ljudje smo res hecna bitja. hrepenimo po stiku, po povezanosti in pogosto je samo pogled daleč. Mi pa hitimo mimo, brez da bi ga opazili ali pa smo tako zatopljeni v ekrane, da svet okoli nas preprosto sploh ne obstaja

Mož pobere ženo. Oče čaka na hči. Zaljubljenci se srečujejo.

Jaz pa samo sedim in opazujem. Danes ne čakam nikogar in ničesar. Samo sem. Obstajam. Sem del pisane reke življenja, ki se danes zliva skozi letališče.

Mladenič s šopkom dočaka svojo damo, objameta se in se počasi odpravita proti izhodu. Dan se začenja. Tako drugačen je, tako čaroben. Tako poln vtisov in barvitosti, pa se zunaj še sploh ni zdanilo. Dan brez spanca, dan številnih izkušenj, številnih novosti se je šele začel.

Včasih se budnost resnično obnese in je modro Biti, opazovati, ljubiti in živeti – tukaj in zdaj!

Taja Albolena