Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Pred nami je portal 666

, 4 komentarji

O njem se sploh ne govori. Kot sem pred dnevi prebrala na FB je teh portalov, prehodov, mrkov in polnih lun toliko, da bi raje kot informacijo o tem kaj dogaja malce miru, eno pikico, čisto malo, da si oddahnemo in naberemo moči za naprej.

V angelski numerologiji o zaporedju 666 piše, da prinaša kaos in da so misli iz ravnovesja, da je osredotočenost na materialnost ogromna in prevelika. Potrebno bo vzpostaviti ravnovesje med nebom in zemljo. 6 je število Venere in lepote in ja tudi materialnega, vendar je od nas odvisno kam usmerimo svojo pozornost in kaj izberemo.

To o čemer se ne govori kaj dosti je, da se razpušča matrika, ki drži senčni aspekt na tem planetu in v juniju lahko pričakujemo premike. Zanimivo je, da se je začelo premikati v tej smeri razkrivanja senčnih aspektov naših politikov in s tem, ko bo zgoščenost popuščala lahko pričakujemo, da se bodo stvari dvigovale v naši zavesti in to kar bodo želel od nas je sprejemljivost. O sprejemljivosti sem že pisala, tisto, kar jo spremlja in bo v tem času izjemno pomembno pa bo odprtost.

Ženska esenca je esenca, ki je povezana z odprtostjo. Če je moška verzija tukaj in zdaj povezana s prisotnostjo, je ženska verzija povezana z odprtostjo. Moja velika lekcija na tem področju se je odvijala lani v tem času, ob Venerinem prehodu, ko sem dojela, kako pomembno je, da ostajam odprta ne glede na to kako boli.

In ko sem se nedavno srečala s prijateljico mi je povedala: »Taja slišim te v glavi, kako mi razlagaš, ko te najbolj boli, ostajaj odprta, premikaj se skozi, ostajaj odprta. Bolelo je kot pri norcih, pa sem uspela ostajati odprta, s tem, da sem si skoraj na glas govorila. Ja, ja, boli, ostajaj odprta.«

In to je izziv, ki nam ga prinaša 666, odprtost, razcvet, pretok. In kaos. Kajti to kar nam prinaša ta čas je soočanje s strahovi. Vedno, ko se odpremo se v nas dvignejo strahovi, travme in bolečine, ki smo jih pospravili v sebi. To bo čas soočenja s samim seboj in z vsem, kar hranimo v svojih kleteh. Predihati bo treba in se premakniti skozi to temo. Izziv je v tem, da se ne zapremo, da ne pobegnemo, da ostajamo odprte. Širitev iz srca je pomembna v tem času.

To poletje bo izjemno pomembno, da veste kdo ste in kam je naravnan vaš notranji kompas, kajti v kaosu, ki se ustvarja bo vedno težje loviti ravnotežje v zunanjem svetu. Pokazalo se bo, kje nimamo postavljenih temeljev, kje so stvari puhle in to bo s seboj prinašalo obilo nelagodja in bolečine, s katero se bo potrebno soočati.

Včasih si resnično želim, da bi lahko napisala kaj osladno lepega in pocukranega, pa me vedno znova posadijo pred tipkovnico, ko moram napisati kaj neprijetnega, tako da sem že sama sebi sitna zaradi tega ampak sploh ne gre za to, da bi bila negativno orientirana, pomembno se mi zdi, da vemo, kaj se dogaja. In na mojo veliko žalost je tole čas velikih transformacij, ki so prej neprijetne, kot prijetne.

Živimo v času ko je edino pravilo, da ni pravil. Pomembno je biti v toku in spremljati valove na horizontu. Pomembno je vedeti kam greš in kaj so tvoje sanje. Kajti dolgo časa smo sanjali sanje drugih ljudi in smo pozabili na svoje. Dolgo časa smo ustrezali drugim, zdaj prihaja čas sodelovanja, ko je potrebno spoznati kdo sem jaz. Energija nas podpira v tem, da uresničimo svoje Sanje, zase..

Če se želimo premakniti na raven Enosti, bo treba dojeti da smo darilo drug drugemu, pa tudi kaj je moje unikatno, enkratno darilo, ki sem ga prišel deliti na planet Zemlja. Vsak je tukaj s svojo unikatno, enkratno zgodbo in na nas je, da jo živimo. Ljubezen čaka, da nas izkoristi za to, da se skozi nas izraža v svet. In mi zavlačujemo. Treba se odpreti in dopustiti.

Zanimivo je opazovati in poslušati ljudi, ki se pritožujejo nad tem ,da ni več nobene stabilnosti v zunanjem svetu. Sploh ne moreš ničesar planirati, ker se vse sproti spreminja in to je značilno za Soul-arno dobo v katero smo zakorakali. Vse postaja živo, aktivno, spreminjajoče se, kajti ženstvena esenca, ki je prevzela vodstvo na planetu nas sooča s tem delom v nas samih. Da smo lahko živahni in v toku, moramo postati ranljivi in voljni, da se odpremo in sprejmemo. Intimno partnerstvo stopa v ospredje in spreminjajo se pravila igre na planetu. Pomembno je, da smo v toku in znamo poslušati.

Spreminjajo se duhovni dogovori in eno od področij, kjer se v tem času intenzivno kaže potreba po tem, da sprejmemo nove zaveze in dogovore s seboj je nedvomno področje denarja, drugo pa so partnerski odnosi. Sploh za ženske vidim, da tovrstni dogovori močno vplivajo na kvaliteto naših življenj, zato je nujno, da si pogledate kakšni so vaši notranji dogovori, ki ste jih sprejeli v otroštvu in se jih še vedno držite.

Na vikend seminarju bomo pogledali štiri duhovne dogovore, ki nas držijo v preživetvenem vzdušju, ujete v strahu, v nezaupanju, ko smo prepričane, da si ne zaslužimo in da nimamo dovoljenja, da smo svoja najveličastnejša verzija same sebe.

In ker so dogovori podzavestna stvar se ženske vedno znova, ne da bi vedele znajdemo v istih starih »jajcih«, ne glede na to, koliko stvari imamo že ozaveščenih v sebi. Tale čas med 6.6.2013 in 21.6.2013 izkoristite za opazovanje sebe, za soočanje z notranjimi »jajci«, kajti vse notranje ujetosti in sence bodo zahtevale našo pozornost. Če jim ne boste voljni prisluhniti in se z njimi pomiriti, bodo vedno hitreje prihajali nazaj in se kazali na različne načine, stvar pa bo z vsakim krogom bolj dramatična, bolj zgoščena in verjetno tudi boleča. Vsi ujeti deli vas dobesedno moledujejo, da jih osvobodite in spustite iz kleti. Čas je za soočenje in osvobajanje.

Izziv je v tem, da se stvari ne dogajajo same od sebe, da zahtevajo našo prisotnost, pozornost in odprtost, našo voljnost, da jih prepoznamo in se pomirimo z njimi zavestno. To da se pomirimo je naša izbira, ostale izbire že poznamo bori se, beži ali zmrzni. Tudi te so nam na voljo, vendar nas bodo peljale še en krog, da bi se lahko soočili z njimi.

Tile vetrovi spremembe, ki pihajo zadnje tri dni so naša priložnost, da se dvignemo in se povežemo s svojim višjim jazom v telesu tukaj in zdaj. Poletje je čas utelešanja. Izkoristite pomoč, ki nam je na voljo in utelesite svojo svetlobo, ljubezen, ki vi ste in pojdite s tokom življenja.

Čas je, da zasiješ v vsej svoji veličastnosti, enkratnosti in neponovljivosti.

Shine! Be Divine!

Taja Albolena

Ali otroci res potrebujejo meje?

, 0 Comments

Valeta 9.a razreda je ustvarila izjemno ozračje povezanosti in soustvarjanja, kajti skupina staršev je zadnji mesec ustvarjala program, oblikovala zasnovo, organizirala vse podrobnosti vključno s hrano in na koncu krasila in pripravljala dvorano tik pred dogodkom. Sledilo je še skupno kosilo, ko smo prostor naslednje jutro pospravili.

Valeta je bil presežek v vseh pogledih, najbolj pa smo se strinjali v eni točki – naši otroci so odrasli. Niso še čisto tam, ampak, ko smo jih opazovali, svečano napravljene, ko so prikorakali v dvorano, smo bili čisto vsi starši ponosni. Elegantni, srečni, iskrivih oči so vstopili v novo poglavje svojega življenja.

In ob enih zjutraj, ko smo zaključevali s programom je razrednik, po tem ko je dobil unikatno ročno izdelano knjigo z zgodbami otrok, svojo zahvalo zaključil z mislijo, da ni poanta v postavljanju meja otrokom. Če ti otroku daš vsebino, bo vsebina poskrbela za oblikovanje forme. S tem je sprožil debato o tem, ali sploh in kako otroku postaviti meje.

In spet me je spomnil na to, kako pomembno je razumevanje, da smo že vse, kar je. Ničesar ti ni treba dodati, spremeniti, naložiti, vse je že v tebi. Da ne moreš z nadzorovanjem in kontroliranjem od zunaj ničesar spremeniti. Ni šanse.

Otroka ne moreš spreminjati v najstniških letih. To so leta, ko je že oblikovan in se začenja zavedati te svoje forme, ki se oblikuje iz vsebine, ki mu je bila dana. V najstniških letih od 14-21 leta oblikujemo identiteto z vsemi njenimi maskami, pod katerimi skrijemo svoj pravi, izvorni jaz. Ali pa tudi ne, kajti ko se pogovarjam s svojo valetantko ugotavljam, da je izjemno zavedajoče se bitje, da je prebujena do stopnje, do katere sem sama prišla precej kasneje.

In vendar se udomačevanje, kot ga sama ljubkovalno imenujem začne že takoj, ko pridemo na planet. Vsebina je vse, s čimer starši polnimo svoje otroke in priznati je treba, da je sodobna družba polna “krame” v vseh pogledih. Sijoči, puhli, plastični predmeti, stres, pomanjkanje časa in energije, da bi otrokom namenili pozornost in ljubezen, jih pogosto prikujejo pred televizorje ali računalnike, ki so postale sodobne varuške.

Starši so pogosto tako izpraznjeni in nesrečni, depresivni in brezvoljni, da enostavno nimajo česa dati. In če je tvoj rezervoar ljubezni prazen, je ne moreš deliti. Pika.

In tako otroci soočeni z virtualnim svetom, ki jim ne daje vsebine, to praznino ustvarijo v sebi. In ko bi si želeli z otroci kasneje v najstniških letih deliti stvari, jih vključiti v dogajanje, pogosto ugotavljamo, da jim ne pridemo do živega in le pomagamo njihovo notranjo praznino polniti s “stvarmi”. Na ta način pomagamo ustvarjati odvisnosti, in te “stvari” postajajo vedno bolj dramatične in staršem čisto nič po godu; mamila, alkohol, seks.

Sodobna družba se ukvarja s težavami, ki jih kreira sama, kajti manjka ji vsebine in vsebino predstavljata ljubezen in zavest, ki prihajata od znotraj.

Starševstvo ni boj za oblast, boj kdo bo koga, kdo bo boljši. Starševstvo ni postavljanje meja. Seveda je potrebno imeti medsebojne dogovore in zaveze, ki se jih držimo, vendar gre za sodelovanje, soustvarjanje in kreiranje. In to ni enkratno dejanje, to gradiš leta in leta, skozi vsebino.

In potem se srečujem z “odraslimi”, ki so še vedno ujeti v svojih otroških dramah, ki še vedno iščejo zunanjega starša, ki jih bo namenil pozornost in jih bo ljubil, brez zavedanja, da je potrebno prevzeti odgovornost za svoje življenje in vse kar kreiramo v njem. In spet smo pri istih mehanizmih kontrole in nadzora, ko poskušamo nadzirati druge ljudi in jih ukalupiti v naša prepričanja in naše paradigme.

Ljudje še vedno mislijo, da bo sprememba prišla od zunaj in da svet stoji na mladih. Veliko ljudi misli, da bodo mladi spremenili svet. In potem razočarani ugotavljajo, da ti mladi skrbijo le sami zase in ne za dobrobit sveta, da spreminjajo svoj mali svet in ne sveta v katerem živimo vsi.

Vsi čakajo te težko pričakovane spremembe, ki pa jih kar ni in ni. Življenje pa postaja vedno težje in napornejše kljub številnim “obližem” s katerimi si lajšamo to “prehodno” obdobje.

In odgovor se skriva v vsebini, po odgovore pa bo treba vase.

Preobrazba sistema in sveta je nekaj, kar se bo rodilo iz nas v svet. Nihče tega ne more narediti namesto vas. In tisti, ki čakajo, bodo čakali še dolgo, kajti fenomen rasti govori o treh stopnjah skozi katere potujemo in glede na to kje se nahajaš, je ustrezno temu oblikovana tvoja paradigma, tvoj pogled na svet.
V prvi fazi si odvisen od zunanjega sveta, v drugi fazi greš v neodvisnost in šele v tretji fazi postaneš del enosti, kjer se zavedaš, da si en delček v tem mozaiku življenja in da celotno življenje čaka nate, da prevzameš svoje mesto in doprineseš svoje unikatno, edinstveno darilo, ki ti si, v celoto.

Ko se enkrat zaveš, da si darilo Ti in da je darilo čisto vsak s katerim prihajaš v stik, gledaš na svet popolnoma z drugačnimi očmi. Čutiš se drugačnega in veš, da je svet odsev tvoje “vsebine”. In če si še vedno v fazi, kjer polniš notranjo praznino s stvarmi je tvoj svet, svet potrebe in odvisnosti.

In to v kakšnem svetu živite, je vaša in samo vaša izbira.
To ni enkratna izbira, kot mislijo mnogi. Gre za zbir vsakodnevnih izbir. Izbir, ki so del vsakega trenutka. Potrebna je odprtost v ta trenutek, zdaj.
Ste v odprtosti ali zaprtosti?
Ste svobodni ali ujeti?

Izbira je vaša in vašim izbiram botruje vsebina.
Kakšna je?
Poglejte vase!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Sprejemljivost je ključ – drugi princip življenja

0 Comments

Sprejemljivost je princip, ki je pomemben, če želimo sprejeti svoje Sanje. Ko kreiramo karkoli v svojem življenju so pomembni trije koraki; jasnost namere, pozornost in sprejemanje.  Sprejemljivost je niz trenutkov tik preden se Kreacija zgodi, je modrost življenja, ki ve, da je potrebna popolna sproščenost in dopuščanje, da bi se stvar lahko zgodila.

Ko se rodimo je naš prvi dih povezan z vdihom, s sprejemljivostjo, ko sprejmemo življenje. In ko ga zapuščamo, ga zapustimo z izdihom. Dajemo z izdihom in sprejemamo z vdihom. Sprejemljivost je povezana s prijaznostjo in toplino, ko smo pripravljeni sprejeti stvari, četudi nismo navdušeni nad njimi.

In vendar sprejemljivosti ne cenimo, niti je ne razumemo. Osredotočamo se na zunanje izraze moči in pozabljamo na sprejemljivost, ki vodi in usmerja ta zunanji izraz moči. Moralno bolj cenimo dajanje, ki ga enačimo z dobroto in dobrotljivostjo, s prijaznostjo, medtem ko sprejemljivost pogosto enačimo s pohlepom in grabežljivostjo. Na ta način smo kot družba izničili sprejemljivost skozi nezadostnost, ko nikoli ni dovolj in na stvari gledamo skozi pomanjkanje.

V resnici je sprejemljivost tista moč, ki nam omogoči vsak dar. Sprejemljivost je žensko ravnovesje moški izraznosti, dajanju. Namen sprejemljivosti je ustvarjanje harmoničnih in pozitivnih medsebojnih odnosov. Gre za povezovanje. Sprejemljivost predstavlja izražanje samega sebe na način, ki ustvarja odnos s sabo in z drugimi in vodi v harmonijo.

Skozi sprejemljivost izražamo svojo povezanost z vsem kar je, svoj potencial povezanosti in združenosti v Eno. Sprejemljivost predstavlja pot duše, ki želi preseči iluzijo ločenosti in odmaknjenosti.

Sprejemljivost je tako pomembna stvar, da so jo nekateri poimenovali kar “prvi zakon osebne rasti”.  Sprejemanje preprosto pomeni to, da prepoznamo stvar takšno kot je in si rečemo: “Takšna je ta stvar”. Samo sprejemanje je eden najpomembnejših vidikov našega popotovanja na Zemlji.

Sprejemanje ni odobravanje, strinjanje, dovoljevanje, pooblaščanje, kaznovanje, rivalstvo, dogovarjanje, vdanost, sočutje, podpiranje, potrjevanje, ohranjanje, zagovarjanje, odtegovanje, preverjanje, krepitev, vzgajanje, opogumljanje, pospeševanje, promoviranje, dodajanje, dajanje potuhe ali kaj podobnega.

Dokler resnično ne sprejmemo vsega, nimamo potrebne jasnosti v svojem življenju. Vedno bomo gledali skozi filtre “treba je”, “morali bi”, “nujno je” in predsodkov.

Če nečesa ne maramo (nočemo sprejeti) se ali spopadamo z realnostjo in postajamo vznemirjeni, ali pa jo zanikamo, se od nje odvrnemo in postanemo nezavedni. Če ste vznemirjeni ali nezavedni – ali pa če zaradi neke stvari nihate med tema dvema – se vprašajte: “Česa ne sprejemam?”

Sprejemanje ni stanje pasivnosti ali nedejavnosti. Sprejemanje je dejansko prvi korak k uspešnemu delovanju. Če ne sprejmete v popolnosti situacije takšne kot je, potem boste imeli težave pri njenem spreminjanju. Še več, če v popolnosti ne sprejmete situacije, potem nikoli ne boste resnično vedeli, če je situacijo potrebno spremeniti.

Ko sprejmete, se sprostite; dopustite; postanete potrpežljivi.

Začutiti moramo sprejemljivost in jo začeti ponovno ceniti, da bi lahko v svetu vzpostavili ravnovesje, kajti zdaj ga vodi patriarhalni princip.

Za sprejemljivost so ključne veščine poslušanja, opazovanja, pozornosti brez akcije, negovanja. In da bi se lahko negovale, da bi lahko postale sprejemljive se moramo utelesiti. Naučiti se moramo, kako energijo in zavedanje spustiti v svoje telo, da bi se lahko izrazile, širile svojo zavest in postale najbolj veličastna verzija same sebe.

Moški in ženske sprejemamo na popolnoma drugačen način, kar je povezano z izvorno moško in žensko esenco, ter osnovno razliko med moškim in žensko.

Ženska sprejemljivost je povezana z dejstvom, da je v procesu kreacije žensko telo vedno penetrirano, kajti zavest vstopa v materijo. Realnost fizične penetracije je aspekt ženskega darila življenju, ki žensko pusti ranljivo na načine, ki jih moški enostavno ne more razumeti. Pri ženski je odprtost za sprejemljivost vedno povezana z odprtostjo telesa. Penetracija zavoljo življenja in pogosto za voljo moške potrebe po dominaciji in uničevanju je žensko globoko ranilo. In ta ranjenost je del našega celičnega spomina. Žensko telo je sprejelo moško nasilje, pogosto penetrirano zoper njeno voljo, oskrunjeno, poškodovano in izdano.

Da bi ženska lahko cenila svojo sprejemljivost, mora dopustiti in spoštovati svojo lastno ranljivost. Zavedati se mora, da se iz te ranljivosti rojeva vsa kreacija. Ženska se mora premakniti onkraj jeze, zamere in skozi odpuščanje. Gre za sprejemljivost vseh aspektov in to je pogosto prevelik zalogaj, da bi ga ženska zlahka sprejela. Živeti sprejemljivost za žensko pomeni nekaj popolnoma drugega kot za moške in to moramo začeti spoštovati najprej me same.

Notranja razsodnost je za žensko zelo pomembna, da prepozna kdaj in kako postaviti osebne meje. Kdaj mora biti odprta za druge in kdaj mora biti sama s seboj z odprtim srcem. In to ni lahka naloga. Vendar je odvisna od voljnosti ženske, da je voljna skrbnica celega svojega Bitja – da skrbi za vsa svoja telesa in za dušo z nego, z razlikovanjem, z razsodnostjo in s samo spoštovanjem.

Spoznati moramo, da je ženska sprejemljivost izjemna moč, ki ustvarja Življenje. O tem se pogovarjamo na druženju DivineFeminine, kjer predstavim kako pomembno je znati postaviti osebne meje in prenehati z iskanjem potrditve svoje lastne vrednosti zunaj sebe. Ženske moramo objeti nove načine komunikacije in postati sprejemljive, če želimo spremeniti svet.

Življenje je lepo!

Taja Albolena

www.divine.si

Objavljeno na www.svetloba.si

Boginja se prebudi od znotraj

, 0 Comments

Čas v katerem živimo je izjemen. Podpira žensko, da stopi v ospredje in objame sebe, takšno kot je. Ženska je v vsakem trenutku Popolna, takšna kot je. Ničesar ji ni treba narediti za to, da bi postala popolna, kajti popolnost samo je. Ženske vseh kultur in ras moramo spoznati svoje korenine, svoje dostojanstvo, svoje čustvovanje, svojo občutljivost, svojo ranljivost, svojo nežnost, svojo čutnost, svojo intuicijo, svojo modrost, instinkt našega trebuha, maternice in vsega telesa. Ozavestiti moramo, da je v tem naša moč.

Če želimo ustvariti boljši svet, se vse začne pri spoštovanju lastnih sposobnosti, lastne Popolnosti. Vse že je, v nas. Spoznati moramo, da kreacija poteka iz nas v svet in postati same sebi avtoriteta. Ženske smo namreč izjemno prilagodljiva bitja in zaradi ustrezanja in ugajanja drugim prevečkrat prej verjamemo drugim, vrednotam okolice, staršem, znanosti, partnerjem, duhovnim voditeljem, idejam, se pustimo voditi, namesto da bi prevzele odgovornost za svoje življenje, za to kar verjamemo in lastne izbire. Pomembno je, da se spustimo v stik s seboj, da najdemo ta izvor modrosti, ki ga vse nosimo v sebi in ga negujmo. Čas je, da dopustimo mehkobi in ljubezni, da vstopi v naše srce in nas vodi.

Vse kar ločuje kraljico od sužnje je premik v zavesti od zanikanja k sprejemanju osebne moči. Sprememba zavesti ustvarja čudeže. Začne se z odločitvijo, da se boste spremenile in pripravljenostjo, da sprejmete. Sprejemljivost je ena od skrbno varovanih skrivnosti ženstvenosti, kajti če želiš stopiti v stik s svojo žensko esenco v sebi moraš postati sprejemljiva.

V vsakem trenutku ženska izbira med stanjem zavesti kraljice ali sužnje. Vse je stvar izbire, vedno. To kar moramo narediti je obuditi svojo boginjo tako kot svojo moč. Niti moški, niti služba nam ne more povrniti naše moči in nam dati naše vrednosti. Samo kompas v našem srcu nas lahko pelje domov v naš notranji grad. Tam smo okronane v zlatu in se spomnimo kako se smejati, kako ljubiti in kako vladati.

Na svoji notranji poti vsaka ženska potuje skozi številne iniciacije Življenja. Potujemo skozi arhetip princese na poti do kraljice. Princesa predstavlja energijo, ki je na poti h kraljici, a še ni tam. Ima moč, a je še ne zna uporabljati odgovorno. Joče, a ne na plemenit način. Ne zna se soočati s svojo bolečino in jo kreativno uporabljati. Uči se iz lastnih napak, je popustljiva, je lahkomiselna in se igra. Princeska si želi, da bi zanjo poskrbel nekdo zunaj nje, išče svojega princa in vedno znova odgovornost za svoje življenje prelaga na druge. In tudi ko »zamoči« stvari v življenju ne zna prevzeti odgovornosti za to, ali pa noče, in raje preslika stvari na druge, zato so v njenem življenju vedno drugi krivi za njene spodrsljaje.

Kraljica pa je modra. Zaslužila si je svojo vedrost in sijaj, s tem ko je šla skozi vse svoje teste. Prešla je vse iniciacije na poti, trpela je na poti in to jo je naredilo še lepšo. Dokazala je, da zna držati svoje kraljestvo skupaj. Postala je svoja vizija. Globoko neguje nekaj večjega kot je sama. Vlada z avtentično močjo. Kraljica igro obvlada. In njeno kraljestvo je njena notranjost, kjer vlada z železno roko in z mehkobo in nežnostjo.

Ta rast iz princese v kraljico je radikalen proces, kot je življenje, predstavlja spremembo ključnih prepričanj in vzorcev. Ženska mora sprejeti svojo strastno plat, dovoliti ljubezni iz svojega srca, dovoliti mora lepoti, da sije iz nje.

Ženski se pogosto zdi sebično postaviti se zase in ustvarjati svet po vizijah in hrepenenjih svojega srca. Pogosto celo misli, da tega ni vredna. Zato je nujno potrebno, da potuje skozi notranje iniciacije in se sooči z vsemi svojimi notranjimi zaveznicami na poti, da bi lahko zasedla svoj notranji prestol.

In da bi lahko spoznale svoj resnični izvor, svoj notranji glas, in se postopoma sestavile skupaj v bitje, kakršno si zaslužimo biti, se moramo najprej soočiti s prestrašeno deklico v sebi. Soočiti se je potrebno z njenim prepričanjem, da tako ali tako ni dovolj dobra takšna, kakršna je. Potolažiti je potrebno jokajočo deklico v sebi in se naučiti upoštevati njene želje in potrebe, ter ji omogočiti prostor, kjer se bo lahko zdravila. Naš notranji otrok je tisti notranji arhetip, ki poskrbi za občutek notranje varnosti. Dokler smo ranjeni v sebi iščemo varnost v svetu zunaj sebe in upamo, da nas bo nekdo rešil. Ta majhna nebogljena princeska v nas potrebuje občutek, da ji je dovoljeno, da je srečna, da ji je omogočeno, da vso notranjo kreativnost iz sebe izrazi v svet. Ženska je odgovorna za svojo notranjo deklico. In ko ji damo prostor, spoznamo, da smo v svoji globini, kljub vsemu, kar nam je življenje prineslo, kar smo  doživele, storile, izgubile, kljub temu, da je svet včasih videti trd, surov in neusmiljen, v sebi še vedno lepe, čiste, nežne, ranljive, vredne ljubezni in spoštovanja. Svojo moč potrebujemo, da zaščitimo ranljivo bitje v sebi. Me moramo postati starš same sebi, namesto da nadomestnega starša in varnost iščemo v zunanjem svetu. Pomembno je, da znamo zaščititi ta svoj notranji zaklad.

Objeti moramo svojo veličastnost, lepoto in to kar smo – božanske. Svet zunaj vas, vam lahko odslika nazaj vašo veličastnost, ne more pa je ustvariti! S tem spoznanjem dobimo notranjo moč za zdravljenje svojega odnosa do sebe in do drugih. Kajti v Vesolju v katerem živimo vladajo zakoni Univerzuma in eden od temeljnih zakonov pravi – Vse je Eno in Eno je v vsem. Vsak posameznik je pomemben v tej mreži življenja, ki jo tkemo, nihče ni bolj ali manj pomemben. Vendar pa je potrebno zavestno izbrati – sprejeti odgovornost za svojo kreacijo, vsak dan znova. Nihče ni žrtev, vsak ima možnost, da izbere drugače. Vprašati se je potrebno kako mi služi, da vedno znova igram žrtev in odgovori nam pogosto niso všeč.

Res je, da so boginjo utišali, jo zamaskirali,  razvrednotili so njeno vrednost in kvalitete sočutja, negovanja, nenasilja, predaje, intuicije in zdravljenja, moči nežnega in milega dotika.

Vendar se boginja najprej prebudi v naših srcih preden se prebudi v svetu. Gre za izvorno žensko esenco. Za žensko moč in duhovno veličastnost, ki leži v vsaki ženski in v vsakem moškem.  Najprej jo moramo prepoznati v sebi!

Boginja se obudi od znotraj. Spočnemo jo v zavesti, rodi se v ljubezni in negujemo jo s pozitivno držo. Ona je integriteta in vrednost, ustvarjena in podprta z negovanjem in duhovno rastjo, z disciplino življenja, ki ga živimo v upanju.

In prav tukaj se razkrije misija ženske, ki nas čaka v prihodnosti. S tem, ko dovolimo same sebi biti kar smo, pomagamo tudi drugim, da storijo enako. S tem pomagamo tudi moškim, da si dovolijo izraziti svojo čustvenost, ki jo zaradi patriarhalne vzgoje in ohranjanja svoje podobe v družbi največkrat zatirajo v sebi. Ko smo avtentične in same svoje, smo svoja lastna avtoriteta v svojem življenju, s tem omogočamo ljudem, ki so nam blizu, da postajajo bolj to, kar so.

Pogosto se v tem procesu prebujanja pokaže strah ženske, da se ne bi s tem, ko objame svojo ženstvenost vrnila nazaj za štedilnike, nazaj v podrejeno vlogo iz prve faze intimnosti, v fazo odvisnosti. Seveda nam je to vedno na voljo, kot izbira, vendar ženske ob tem pozabljamo, kakšno moč nosimo v sebi. Vsak moški, ki si upa priznati, ve povedati, da je ženska močnejša od njega v čustvovanju, v energijskem svetu in v seksualnem smislu. Ženska lahko uničuje, na kar nas arhetipsko spomni Kali, boginja uničevanja, destrukcije. Divja ženska je arhetip, ki ga ima v sebi vsaka ženska in vendar se bojimo soočenja z njo, kajti Divja ženska je naša notranja Kali in če je ne ozavestimo in se ne pomirimo z njo, se bo izrazila kot podivjana ženska, ki uničuje vse okoli sebe. Potrebno je spoznati vse dele v sebi, vse zaveznice na tem notranjem popotovanju iz princeske v kraljico, da bi lahko popolnoma objele ta arhetip boginje v sebi.

Odveč je strah, da bi ženska v svoji polni moči izključevala druge, se primerjala ali tekmovala z moškimi ali moškim principom, v sebi, kajti iz druge faze enakosti in neodvisnosti nas pot pelje v sodelovanje in soustvarjanje. Vendar to ni avtomatsko popotovanje. To popotovanje moramo izbrati. Čas je za sodelovanje in intimno partnerstvo, čas je za skupno življenje v spoštovanju enkratnosti, unikatnosti in neponovljivosti vsakega od nas.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Biti ali ne Biti, to je zdaj vprašanje …

, 0 Comments

V tem izjemnem času v katerem se nahajamo je izjemno pomembno, da imamo vero vase. Zaupanje vase, sebi, v svojo strast, ki je naš kompas v notranjem svetu je ključnega pomena, če naj ustvarimo svet v katerem si želimo živeti.

Trenutno večina ljudi deluje iz svojih notranjih ranjenosti in strahu pred zlorabo. Vsakič znova me osupne kako so ljudje v preživetvenem načinu in koliko jih ima glavo v pesku kot noj in čakajo, da bo tale mrk in vse skupaj mimo in se bodo stvari vrnile nazaj v “normalo”. In zelo nepriljubljeno je mišljenje, da nikoli več ne bo kot je bilo in da ne moremo nazaj. “Rikverc” ne obstaja. To mnoge spravlja v bolečino in strah, v ranjenosti preteklosti. In vendar je čas, da jih presežemo. Ne na silo, ne s tem, da “delamo” na sebi, temveč s tem, da smo. Čas “dela” na sebi so mimo, resnično. Dovolj je zlorabljanja sebe, resnično, dovolj. Sočutje, ljubezen, negovanje, to so ključi za prihodnost.

Le ljubezen do sebe te lahko osvobodi. Ljubezen do sebe te pripelje v celostnost. In ljubezen samo je. Kar zahteva od nas je odprtost, je sprejemljivost, je dopuščanje. In vse to nas vodi v ranljivost, v izkušanje celostnosti, ki jaz sem. Zavedanje samega sebe je še eden od ključev v tem času, ki so polni izzivov. Le zaradi tega, ker smo tako trmasti in se oklepamo starega, sami sebe spravljamo v izzive, v težave, v bolečino. Spravimo se na kolena, da se lahko spustimo in si dopustimo začutiti.

Ljudje z grozo opazujemo kako nam jemljejo vodo, zastrupljajo hrano in kako prašijo nebo pod katerim živimo. In ob vsem tem pozabljamo na čarobnost, ki jo nosimo v sebi, na svojo izvorno Bit, ki nosi v sebi modrost in vedenje kako enostavno Biti, sprejeti vse to in hkrati izbrati drugačno vzporedno realnost zase. Ljudje v sebi nosimo tak potencial, da je prav neverjetno. In vendar si dovolimo, da nas bo zunanji svet spravil na kolena, da bomo dojeli kaj nosimo v sebi. Pot v nebesa vodi skozi pekel, to so vedeli vsi mojstri in to so učili v vseh starodavnih šolah misterijih. Dokler se nismo voljni soočiti s svojimi notranjimi sencami, jih kreiramo v svetu okoli sebe, da bi jih VIDELI, da bi si jih PRIZNALI in jih OBJELI v sebi. Dokler pa ne dojamemo, je vsak krog, ki ga ponavljamo bolj boleč, bolj gost, bolj izkustveno naporen, ker enostavno nočemo videti in ne slišati kaj nam sporoča. In ni treba, da gremo tako na grobo in surovo skozi soočanje sami s seboj.

Ko sem pred skoraj desetletjem, uau 9 let je od takrat, mama mia, opazovala svoje učitelje kako so zlorabljali sami sebe in kako se je izkušnja nasilja vračala v njihovo življenje na vedno bolj konkreten in zemeljski način (saj veste kako to gre, najprej gre za energijske napade, ki se nato razvijejo v čustveno nasilje, verbalno nasilje, pa čustveno zlorabo in na koncu lahko pride do fizičnih napadov, če nočemo videti in se nočemo s tem ukvarjati, ker nam je odveč) sem dojela, da je prvi ključ v utelešenosti, da sem prisotna in da sem v svojem telesu namesto da ob vsakem najmanjšem sumu, da bom ranjena zbežim ven iz telesa in ga dobesedno zapustim. Osupla sem opazovala te mehanizme, ki jih ljudje vedno znova preigravamo dokler nisem dojela pomena negovanja, sprejemanja, utelešenosti, da si tukaj in zdaj, da nehaš bežati ali se boriti proti.

NIhče nas ne bo rešil. Čas je, da rešimo sami sebe. Predvsem pa je čas, da prenehamo z zlorabljanjem navznoter, ki ga nato projiciramo ven iz sebe v svet. Soočiti se je potrebno z notranjo zlorabo in verjemite mi, da ni prijetno, vendar je potrebno. Kajti edina izbira, ki nam ostaja na voljo je ali utelesimo in gremo skozi ali pa zapustimo planet. In v tem času umiranja starega, ki bo trajalo še zelo intenzivno do 25.5.2013 nam ne bo nič prihranjeno. Nenavezanost je vstopnica v novo realnost, skupaj s sprejemljivostjo in odprtostjo.

In to je čas, ko lahko vedno bolj dojemamo resnico, da smo Kreatorji svoje realnosti. In če vam ni všeč kje se nahajate, jo lahko spremenite, vzeti morate lekcijo, ki vam jo ta realnost ponuja. To je pogoj za to, da jo lahko zapustite. Kajti vse je samo stvar izbire in potrebno je objeti svoje srčne želje, svojo Bit, svoj Jaz sem kar sem. Sem kar sem, brez potrebe ali želje, da bi karkoli spremenil, v popolni sprejemljivosti in ljubezni do sebe, tak kot si. Kajti ne gre za to, da je potrebno karkoli spremeniti, potrebno je le objeti to kar ti ni všče, da lahko izbereš drugače.

Ni lahko, sploh ne in vendar je to najbolj veličasten čas, najpomembnejši čas v našem življenju. In to kar izbirate danes kreira to, kar boste izkušali jutri. Vendar kreacija ne poteka linearno iz sedanjosti v prihodnost, temveč iz prihodnosti v sedanjost. In zato je treba biti povezan s svojo Bitjo, ki kreira.

Uživajte neskončno. In če vas zanima kako preseči sami sebe, svoje ranjenosti in objeti svojo sposobnost kreacije ste vabljeni na enodnevno druženje 25.5.2013, kjer bomo objeli resnico, da smo vredni, da živimo svoje Sanje. Kajti to je Resnica z velikim R. Ta vikend pa je posvečen negovanju Ženske, ker ženske smo genialke ko pride do zlorabljanja same sebe. In najbolj fascinantno je to, da smo mnenja, da je to pač “normalno”.

Zame ni, preveč se imam rada. In vem, da je ljubiti sebe ključ, če želimo narediti da je svet boljše mesto za bivanje.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ti si Zvezda!

, 0 Comments

Zadnje čase do mene prihajajo številni klici obupanih žensk, ki so preplavljene s stresom zaradi dogajanja na Zemlji – hrana, voda, zdravila, gnojenje, hormoni, pršenje strupov povsod,  … saj veste, spisek je dolg. Ogromno je stvari, ki lahko ujamejo našo pozornost in s tem, ko razpršimo sebe na sto in eno stvar, ki jo je potrebno “rešiti”, izgubljamo svojo moč. Všeč mi je izjava, ki pravi, da si edina oseba, ki lahko reši sebe TI! Ne moreš rešiti sveta, lahko rešiš samo sebe. In s tem, ko rešiš sebe, rešiš cel svet. Kajti vse je Eno in eno je v vsem.

Moje življenje je postalo prejcej bolj enostavno odkar sem dojela, kaj je moje poslanstvo. Kajti dojela sem, da hrana, voda in hormoni niso “moje,moje”, niso moje poslanstvo. Seveda bi lahko zagrabila stvari in “na silo” šla v akcijo in delovanje, vendar bi s tem še enkrat in ponovno ranila samo sebe. Kajti na svetu so ljudje, katerih strast in poslanstvo je, da se ukvarjajo s tovrstnimi temami. Moje poslanstvo je povezano z žensko in z ljubeznijo.

Moja pot je opogumljanje žensk, da stopijo na svojo pot in v svojo naravno moč sprejemljivosti, negovanja, ženstvenosti. Da se spomnijo Kdo sem Jaz? in zasijejo kot Zvezde. Ko mi je leta 2007 Ameer rekel, da sem Zvezda, sem ga gledala kot tele v nova vrata. Norčevala sem se iz njega in nisem hotela poslušati, kaj mi je govoril. Govoril mi je o ženski lepoti in o tem kako pomembna je moja misija in o tem, da so pred menoj velike stvari. Mene pa je bilo sram in nerodno mi je bilo, da je nekdo tako direktno pogledal v mojo dušo in mi to govoril vedno znova. Sploh me ni poslušal, ko sem ga hotela ustaviti, predstavil mi je utelešeno čisto moško esenco in sezulo me je. Danes sem mu srčno hvaležna, da je bil tako vztrajen in vsak dan znova dobivam potrditve tega, kako prav je imel. Hvala Bogu za takšna na-ključ-ja, da spoznamo v svojem življenju angele, ki nam pomagajo, da se prebudimo in da rastemo.

In vendar sem danes tukaj, da Tebi povem to isto resnico, da si Zvezda. Da si tukaj, da siješ svojo svetlobo, da čutiš to svetlobo kot ljubezen in jo živiš skozi Življenje. In to je Resnica. Ženska v sebi nosi izjemno moč, ki pa se ne bo prebudila sama od sebe. Potrebuje Pričo, potrebuje Tebe kot opazovalko, da se zavestno zaveš in utelesiš svoje darove. Desetletja sem se izgubljala v vizijah drugih ljudi, delala sem na sebi, se šla terapijo in danes ugotavljam kako nasilna sem bila do sebe.

Kako sem se ranila in kako sem potlačila, skrila in zlorabila svojo izvorno naravo, ki jaz sem.

Kako sem ranila samo sebe s tem, ko sem silila, da morajo biti stvari narejene na točno določen način, ko sem se silila v procese in ideje, ki jih nisem čutila kot svoje. Osupne me, ko prepoznavam številne načine, na katere ljudje zlorabljamo sami sebe in potem se čudimo kako to, da je toliko zlorab v svetu zunaj nas. V petek ponovno potujemo vase s skupino, kje objemamo otroka v sebi in vem, da bo to srečanje izjemno močno, kajti lupljenje čebule, ki ga podpira sončni mrk nam bo dal podporo v procesu, ki se je že začel, kajti v tem času zdaj je potrebno objeti svoje notranje rane. Konec je s časi, ko smo se z njimi borili ali pred njimi bežali, prav tako ni modro, da ste kot noj in z glavo v pesku čakate, da bo vihar mimo, kajti tokrat smo na prepihu čisto vsi, vsak s svojimi izzivi.

Zakaj tako pogosto govorim o tej notranji avtomatiki naših plazilskih možganov? Ker so tako intimno povezani z možgani v drobovju in z maternico pri ženski. Številne znanstvene raziskave nevrologov so pokazale, da je ženska vagina (in pri tem priznavajo, da gre za celotna rodila, skupaj z maternico in jajčniki) nevrološko  povezana z možgani, in da dogajanje v vagini vpliva na celotno telo preko hormonskega sistema. In vse, kar shranjujemo v svoji maternici vpliva na naš pogled na svet, na našo paradigmo dojemanja sveta. Ženske smo bitja čutenja in čutenje je tisto, ki nam pomaga, da se utelesimo. In v tem času zdaj se moramo spomniti Kdo sem Jaz? In zakaj sem tukaj? Ženska mora vedeti kdo je in kaj je njeno poslanstvo, kajti čas je, da se vsaka postavi na svoje mesto v mreži življenja. Pred nami so velike spremembe, ki jih lahko prenesemo in presežemo le, če se bomo spomnile kdo smo in prenehale živeti iz senčnih delov svoje osebnosti.

Ko si na svoji poti si vsak dan znova izzvana ali boš ostala ali odšla. Kajti tvoje življenjsko poslanstvo ni enkratna izbira, to izbiro ponavljaš vsak dan znova. in ko hodim po svoji poti lahko potrdim, da sem vedno znova v skušnjavi ali bom ostala na svoji poti ali me bo kakšna “sijoča, enkratna, edinstvena” priložnost, ki je na voljo samo in zgolj danes speljala z moje poti. Saj ne za dolgo, pa vendar včasih traja nekaj let, da dojameš kaj se je “pravkar” (beri pred nekaj leti) zgodilo.

Mrk v petek nam bo razkril vse kar se mora razkriti in verjetno ne bo videti preveč lepo. Saj veste v letu kače smo in čas je, da odložimo staro kožo.

Tale mrk bo res naredil šov. Zato je modro, da pripnite svoje pasove in juhu.
Sama ga čutim že od ponedeljka. Čutim ga kot naježeno kožo, električno kožo, kot da celo moje telo čuti spremembo, Zemlja je nemirna in kot da s tremo pričakuje tole srečanje sonca in lune in verjemite mi, to je idealna prilika za odlaganje stare kože.
In to kar je tema tega mrka je Resnica. Kdo sem Jaz? Zakaj sem tukaj? Kaj so moji darovi? Kako lahko služim kot izraz ljubezni v svetu?

V soboto in nedeljo se bomo družile na to temo Kdo sem Jaz in zakaj sem tukaj. Še vedno se mi lahko pridružite. Ne glede na vse dogajanje vam želim izjemen, čudovit in edinstven čas. Ključ je v negovanju sebe. Moč negovanja nas v tem času podpira. Kajti negovanje je povezano s sprejemljivostjo. In sprejemljivost je še ena ženska vrlina. Več o ženski esenci in kako jo utelesiti pa konec maja v Ljubljani, še prej pa v Novi Gorici in v Mariboru.

Izkoristite to prazno luno in se povežite s tem kdo ste v resnici, s svojim izvornim Jazom!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

 

Naj ostanem ali grem?

, 0 Comments

Dilema mnogih in večno vprašanje; naj ostanem ali grem? Seveda enoten odgovor ne obstaja. Vendar bo morda pomagalo, če osvetlimo ozadje izbire, ki je na voljo.

Ko duša vstopi v to življenje, trenutna zavest izbere družino v katero bo vstopila. Biologija, biološka družina je izbrana, ker odseva trenutno percepcijo samega sebe, drugih in celotnega življenja. Naj vam bo to všeč ali ne, izbrali ste svojo družino. Vsi družinski člani so v sinhronosti, kajti le ljudje, ki se ujemajo v vibraciji in si delijo nivo zavesti, so lahko skupaj. Gre za zakon ujemanja, zakon privlačnosti po katerem velja, podobno privlači podobno. Saj poznate tisto o pticah iste vrste, ki letijo skupaj v jatah.

V prvih sedmih letih življenja, otrok sebe doživlja kot eno s svojimi starši. Otrok je izbral svoje starše, da bi okrepil svoja prepričanja v teh letih in kot rezultat tega se prepričanja v teh prvih sedmih letih globoko utirijo v živčni sistem otroka. Postanejo filter skozi katerega interpretiramo preostanek svojega življenja, razen če ne doživimo neke vrste prebujenje, te leče skozi katere gledamo na življenje vseskozi ostajajo iste.

V nasprotju s prepričanjem večine, je otrok tisti, ki potrjuje svoja prepričanja. Čeprav je videti, kot da so starši tisti, ki vplivajo na otrokovo samopodobo, je resnica taka, da je otrok, katerega zavest je v glavnem zadovoljna s sabo in življenjem izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj in izbere starše, ki so zadovoljni z otrokom. In zavest, ki je v glavnem nezadovoljna s sabo je izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj. Videti je, kot da so starši tisti, ki oblikujejo otrokovo percepcijo sebe, vendar v resnici starši igrajo vlogo potrditve. Seveda je vloga starša pomembna, kajti s tem, ko potrjuje zavest otroka, se vzorci zaklenejo v živčni sistem in s tem oblikujejo matriko po kateri oseba deluje tudi kasneje v odrasli dobi.

Seveda zakoni življenja ne delujejo osamljeno in v družbi tega zakona ujemanja je drug zakon življenja, ki se imenuje zakon rasti in širjenja. Čeprav drži, da se ljudje zadržujemo v skupnostih ujemajoče vibracije, se širjenje, evolucija in sprememba odvijajo brez prestanka. Vse je v nenehnem spreminjanju in vedno smo v premikanju. Vse se spreminja, včasih hitro, včasih počasi, vendar je vse v gibanju. In tako lahko ljudje izberemo, da ostanemo z ljudmi, ki smo jih izbrali ali odidemo. Karkoli je najboljše za evolucijo zavesti se zgodi. Vedno imamo priložnost, da presežemo sami sebe in se premaknemo onkraj tega, kjer trenutno smo, tudi če smo na najbolj izjemnem mestu se lahko premaknemo onkraj tega na še bolj izjemno mesto. Kajti živimo v brezmejnem vesolju, ki je polno brezmejnih priložnosti.

Izziv v povezavi s tem zakonom je ta, da pogosto pobegnemo iz okoliščin, ki smo jih ustvarili in bežimo »sami pred seboj«. Ob tem pozabimo, da si ne moremo ubežati in da nas to, kar izbiramo vedno zasleduje. Edini način, da se premaknemo onkraj tega kjer se nahajamo je direktno soočenje s tem in preseganje samega sebe in trenutnih izbir. Kajti lahko zamenjate vse ljudi v svojem življenju, se preselite v novo državo in kmalu ugotovite, da niste spremenili ničesar, kajti ne glede na to, da vas obkrožajo drugi ljudje, so energijsko še vedno v ujemanju z vami. Sama pravim, da ljudje pogosto spremenijo ljudi in okoliščine, težave pa jih spremljajo kot senca, kajti energijska matrika je nekaj, kar povsod nesemo s seboj in si ustvarimo kopijo tega, kar najbolj ustreza naši zavesti kjerkoli smo.

In tukaj pridemo do še enega paradoksa. Na eni strani izbiramo svojo biološko/izvorno družino kot popoln odsev našega trenutnega nivoja zavesti, hkrati pa smo z njimi zaradi lastne rasti in evolucije, zatorej lahko ostanemo ali gremo, kot nas usmerja naša usoda.

V to življenje vstopamo z določenimi idejami, predsodki in prepričanji. Izbrane situacije nam omogočijo odsev trenutne zavesti, soočajo nas z notranjimi resnicami, ki se udejanjajo. Prepričanja in oboževane osebne resnice oblikujejo našo zemeljsko realnost. Ko prepoznamo in sprejmemo odgovornost za svojo realnost, nam to omogoči spremembo.

Ko si potrdimo prepričanja in se zapečatijo v našo notranjo živčno strukturo, skoznje interpretiramo svoje življenje in naša svetlobna telesa, naša matrika se prilagodi, da bi lahko odslikala to, kar smo izbrali. Mnogi od nas smo na duhovni poti že nekaj časa in smo desetletja posvetili delu na izzivih z drugimi ljudmi, na prepoznavanju destruktivnih vzorcev naših bolečih interakcij z drugimi in težavah, ki nam onemogočajo zdrav razvoj. Ja seveda na poti doživljamo uvide in kratka obdobja olajšanja, ki pa niso trajala. Dejstvo je, da moč preobrazbe leži v nas. In pomembno je, da svojo pozornost prestavimo nase. Soočiti se je potrebno s seboj, namesto da poskušamo spreminjati druge.

Eden od zakonov življenja pravi, da ti nihče ne more dati več, kot si ti voljan, da daš samemu sebi. In zato je edini odnos s katerim se je potrebno resnično soočiti odnos s samim seboj. In edina oseba, ki jo lahko spremeniš si ti sam. Vendar se sprememba ne odvija od zunaj navznoter, temveč od znotraj navzven. V resnici ne moreš ničesar spremeniti, lahko pa sprejmeš. In ne moreš povzročiti, da se spremenijo drugi, negovati moraš sebe. Ključ ni v delu na sebi, temveč v negovanju samega sebe.

Da bi lahko negovali sebe in se v polnosti sprejeli je ključno, da se soočimo s svojimi najglobljimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi. Kot otroci smo bili deležni zapuščenosti, zavrnitve, ki ni nujno, da se je odvila zaradi tega, ker so bili starši »zlobni«. Otrok enako dojema nerazpoložljivost starša, ker je recimo zaposlen z drugim otrokom in mora poskrbeti za njegovo varnost, kot zavrnitev, kot če mu starš reče: »Sovražim te pojdi stran.« Otrok ne razloči zakaj starš ni na voljo in v obeh primerih doživi njegov sistem šok, ki ga interpretira kot zavrnitev. Ali pa odsotnost starša, ki mora na delo, ki ga otrok čuti kot šok in ga interpretira kot da je zapuščen, četudi bo starš čez nekaj ur prišel nazaj. Otrok ne razume in ne moreš mu razložiti zakaj se stvari odvijajo kot se. Njegova izkušnja je tista, ki pusti trajne posledice v energijski matriki, ki lahko še desetletja kasneje odhod partnerja zazna kot šok in izkusi zapuščenost ali pa zavrnitev. To so ranjenosti, ki jih nosimo zapisane v svojem živčnem sistemu in pomembno je, da jih prepoznamo in sprejmemo v sebi, če želimo sami sebe preseči.

Samosprejemanje je duhovna praksa brezpogojne ljubezni do sebe, ki jo bomo pobližje pogledali v vikend druženju Kdo sem Jaz? Ko zasije tvoj notranji Diamant. Samosprejemanje je notranja izbira, da v polnosti sprejmemo vse dele sebe. Je ključ do osvoboditve, do tega da presežemo sami sebe in je hkrati najtežja stvar v praksi. Pogosto potrebujemo vodnika skozi te procese, ker smo  tako »utirjeni« v stare rane, da vedno znova padamo nazaj vanje. In ko z voljo poskušamo na silo spreminjati stvari pogosto še bolj ranimo svojo notranjost, se izdamo, zanikamo, se zlorabimo, zapustimo ali zavrnemo. Ključ je v negovanju. Negovanje sebe je tisto po čemer hrepenimo, še posebej ženske. In zato negovanje pogosto iščemo zunaj sebe. Čas je, da se spomnimo, kako negovati sebe in to vsakodnevno izbirati v svojem življenju.

Želim vam izjemen teden.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Nahrani svojo Žensko Dušo!

4 komentarji

O Ženski Duši sem že pisala. Danes si bomo ogledale, kako jo nahraniti.

Ženska duša je tisti sprejemljivi, intuitivni del nas. Predstavlja utelešenost, bližino, negovanje, povezanost, je del nas.

Pomembno je, da jo prepoznamo in ji damo mesto, da se izrazi iz nas v svet. Kajti ena od značilnosti ženske duše je izžarevanje, ko notranjo svetlobo delimo s svetom.

Ženska Duša je neznani, nevidni del dušne kvalitete Enosti, ki je prisotna že od začetka. Ženska Duša je modrost, je kreativnost, ki se izraža skozi kreacije v svetu. Pomembno je, da si dopustimo in jo začutimo, kajti čutenje je ena izmed najpomembnejših kvalitet Ženske Duše. Da bi jo lahko prepoznale in negovale, se bomo odpravile na notranje popotovanje skozi deset stebrov palače notranje ženske esence, ki podpirajo našo palačo Ženske Duše.

1. Počitek
Počitek je za žensko izjemno pomemben. Če ženske ne počivamo dovolj smo sitne, zoprne, zadirčne in z eno besedo nerazpoložene. In vendar počitek pogosto jemljemo kot znamenje šibkosti in telesu ne dovolimo, da bi pokazalo znake utrujenosti, saj vendar zmoremo. Vendar počitek ni znamenje šibkosti. Utrujenost je pogosto način, kako nam naše telo sporoča, da zanikamo svojo ženstvenost in smo pozabile na negovanje svojega telesa. Zato je pomembno, da se dobro naspite, da dovolj spite in da si čez dan, če začutite napetost v telesu sprostite in počivate. In najpomembnejša lekcija počitka je, da se sprostite in zato čez vikend ne uporabljajte ure, da vas zbudi.

2. Poveži se z naravo
Ni res, da je narava tam zunaj, narava je povsod. Ti si del narave. In vendar se pogosto ločujemo od nje s tem, ko razlagamo, da je narava tam zunaj, mi pa smo tukaj noter, kjer je ni. Štirje osnovni elementi narave so del nas ravno toliko kot so del drevesa, reke ali trave. In zato se nikar ne ločuj od narave, namesto tega se začni zavedati, da si del nje, da si povezana z njo, kjerkoli si. Vdihni zrak, zavestno popij kozarec vode, začuti zemljo pod svojimi stopali, pobožaj lončnico v kotu, tudi če si v pisarni, si del tega zelenega čudeža, ki mu pravimo narava. Le ozavestiti moraš svojo povezanost z njo.

In ko si zunaj, na travniku, ob vodi, v gozdu, se sezuj, začuti stik kože z vlažno zemljo ali stik s hladno vodo, objemi drevo in pobožaj cvetice, ki se sončijo na travniku. Dopusti si, da te narava, ki te obdaja neguje, kajti trik je samo v tem, da si dopustiš, da si sprejemljiva.

3. Bodi v Toku
Eden od najlepših načinov, da si v Toku je, ko si dopustiš, da se tvoje telo premakne in greš v tok z glasbo. Ples je ženstveni način, ki te resnično utelesi, da začutiš svoj notranji center, svoj temelj v sebi. Ples te energetizira, pomaga raztapljati ovire v pretoku in je izjemno negovalen način razgibavanja za žensko. Ženstvena narava je pretočna in zato nam je ples kot fluidno gibanje zelo blizu. Lahko greš na plesni tečaj, kjer si v družbi z drugimi ženskami in krepiš svojo Žensko Dušo, vendar to sploh ni nujno. Sama pogosto plešem doma, ko pospravljam, sesam Dom ali kuham. Ključ je vedno v dobri glasbi, ki te kar pelje s seboj.

4. Glasba osvobaja
Poslušanje glasbe nas odpre, odpira občutenja zadovoljstva, sreče in radosti. IN ko poslušaš dobro glasbo, ki kar vabi, da se premakneš z njo, si dopusti, odpri usta in zapoj. Ko osvobodiš svoj glas, to osvobodi celo tvoje telo. Ženske se pogosto sploh ne zavedamo kako zategnjene in zakrčene smo v sebi. To da si ne dovolimo odpreti ust in zapeti in veliko opraviti z zatrto kreativno energijo, ki ji ne pustimo, da svobodno teče po našem telesu. Tvoja današnja domača naloga je, da si dovoliš in zapoješ. Osvobodi svoj glas in osvobodila boš sebe. In lahko , tako kot jaz uporabljaš prostranosti avtoceste, ko te v avtu ne sliši živa duša, ti pa svobodno poješ in poješ in poješ.

5. Babji čvek
Saj veste kaj pravijo o ženskih srečanjih in čveku, običajno po njih pada dež. Ne vem, če to drži, kar pa zagotovo vem je, da je ženska družba tista, ki neguje tvojo Žensko Dušo. KO si v družbi žensk, ki so ti kot sestre, s katerimi čutiš isto, s katerimi hodiš z ramo ob rami, v medsebojni podpori sijaja Ženske Duše je to izjemno hranilno. Ženska Duša hrepeni po srečanjih z ženskami, s katerimi lahko deliš sebe, svoj svet in svojo dušo. Zato si v svoj koledar vnesi datume in se dogovori s svojimi prijateljicami za srečanje, skupno kosilo, večerjo ali druženje ob pijači, kjer se lahko sprostiš in si spontana. Izogni se omejenemu časovnemu terminu in si resnično nameni dovolj časa, kajti moja osebna izkušnja je, da ko si skupaj s svojimi sestrami po duši, čas vedno prehitro leti.

6. Čutenje je ključ
Vitalnost in izžarevanje ženske je direktno povezana s tem koliko si dopustiš čutiti. Čutenje je ključ za ženske in zato je pomembno, da se odpreš v sebi in si dopustiš, da stvari začutiš. Uporaba vseh čutov, je ključnega pomena. Intimnost, ki si jo ženske želimo izkusiti, je pravzaprav stik na dušni ravni, ko se duša poveže z dušo. In da bi ta stik lahko začutila, si moraš dopustiti, da resnično čutiš z vsemi svojimi čuti. To je včasih izziv, vendar naj te nič ne odvrne od tega, da si utelešena v svojem notranjem centru, da si v toku in da začutiš kaj je pred teboj. Čutenje te poveže z razsodnostjo, ko zaznaš, kaj je resnično tvoje, kaj je del tvoje Ženske Duše in kaj so stvari, ki pripadajo drugim.

Ena od prioritet v ženskem življenju mora biti intimnost in senzualnost. Pomembno je, da osvobodiš svoje telo blokad seksualne energije, da ji dopustiš, da prosto teče skozi tebe in da si v čutnosti, v polnem zaznavanju tega toka življenjske, kreativne ali spolne energije, ki teče skozi tebe. Senzualnost je eden tvojih največjih darov, uporabi ga!

7. Uživaj v kreativnosti
Ženske rade rečemo, da nismo kreativne, vendar je naša izvorna narava, narava Kreacije. Ženske smo po naravi kreativen, kajti smo ta tok kreativne, življenjske, spolne energije, ki teče čez vse kar je, to je naša narava. Kreativnost ni enako kot ustvarjalnost, čeprav pogosto enačimo ti dve besedi. Kreativnost je tok energije, kreativni smo, ko smo v tem toku, ko smo navdihnjeni in čutimo to kreativno silo, ki se želi izraziti skozi nas. Kreativni smo kadarkoli najdemo rešitev za karkoli, smo v stiku z domišljijo, planiramo stvari, si jih predstavljamo. Ko smo v toku kreativnosti smo svobodni, brez omejitev. Ustvarjalnost pa je kanal, ki to kreativnost prizemlji, jo utelesi, ji da obliko, formo. Dopusti si, da si v tem kreativnem toku domišljije čim bolj pogosto, kajti to je tisti del tebe, ki te napaja, odpira v notranjem razcvetu Ženske Duše.

8. Sprejemljivost
Eden od izzivov za mnoge ženske je, da si dopustijo sprejeti, kajti večinoma smo navajene, da dajemo. In zato je masaža telesa, dotik, tisti medij, ki nam pomaga, da se odpremo in sprejmemo. In včasih je potrebno zavestno sodelovati, kajti ženske smo izmojstrile, kako pobegniti ven iz telesa in ne čutiti. Dotik nas polni, kajti v telesu sproži proces ustvarjanja oksitocina, ki je znan kot hormon sreče. Ženska mora poskrbeti za to, da je njena notranja posoda oksitocina redno polna, kajti le tako lahko brezpogojno daje in deli z drugimi, kar jo osrečuje. Vendar če je naša posoda prazna, nimamo česa dati. Masaža stimulira pretoke energije po telesu in energetizira celotno telo. Ker so vsi deli naše Biti povezani, lahko skozi masažo deluješ tudi na drugih delih svoje Biti, kar pomeni, da se sprostijo blokade v tvojem energijskem pretoku. Masaža je eden od načinom, kako negovati svojo Žensko Dušo in po tretmaju boš zelo v stiku s svojo dušo in v zaznavanju sveta in sebe. Vitalnost, radost in strast se bodo prebudile v tebi, ker se bo povečal nivo oksitocina v telesu. Zato se neguj! In spet ni nujno, da greš na profesionalno masažo, lahko se dogovoriš s partnerjem, da izmenjata masažo.

9. Stik z modrostjo
Modrost je del Ženske Duše, je ena tistih kvalitet, ki samo je. Ničesar ne moreš narediti, da bi jo bilo več ali manj, je ali pa je ni, odvisno od tega ali si v stiku z njo, odprta zanjo ali si zaprta. Kajti ženska ima le dva odziva v sebi ali je odprta ali pa se zapre. In pogosto preživimo večino časa v zaprtosti, kajti s tem se izognemo občutenju bolečine. Za negovanje Ženske Duše je ključno, da si redno vzameš čas za notranja popotovanja vase, kjer greš v stik s svojim notranjim templjem, se spustiš v svojo notranjo palačo in si v stiku z modrostjo, ki ti si. Modrost je v nenehni komunikaciji s teboj in ko postaviš vprašanje vedno dobiš odgovor na to svoje vprašanje. Prisluhni danes svoji notranji modrosti. Bodi v stiku s tem tihim glasom v tebi, ki ti prišepetava in odgovarja na tvoja notranja vprašanja.

10. Bodi v tišini
Tišina je tisto hranilno mesto v notranjosti, kamor se potopiš in samo SI. Tišina ni nujno potrebna v zunanjem svetu, da bi se lahko povezala s tem delom v sebi, čeprav je za žensko izjemno blagodejno, ko se umakne od hrupa in obveznosti v tišino neokrnjene narave, kajti v tej tišini se začnejo odpirati notranji čuti in samodejno se zgodi povezanost, odprtost, prisotnost, če si le dopustimo. Verjetno tudi zaradi tega tako hrepenimo po počitnicah in tistih trenutkih, ko se umaknemo iz mesta in gremo v pristno tišino gozda, hribov ali morja. Ženska potrebuje čas samo zase, zato si vsaj enkrat letno omislite vikend negovanja, ko se same odpravite tja, kjer vam srce najbolj zaigra in dva dni preživite samo in zgolj v svoji družbi, v tišini, brez telefonov, brez mailov, brez govorjenja. To je vikend negovanja in sprostitve, vikend tišine, za ustvarjanje notranje povezave, notranjega stika s svojo Žensko Dušo.

In če vas zanima kako negovati svojo Žensko energijo, sem pripravila knjigo, kjer opisujem teh deset stebrov, ki nas negujejo bolj obširno. Pišite mi in povem vam, kako lahko pridete do nje. Na voljo pa so tudi srečanja Negovanje Ženske Energije, kjer so prakse kot sem jih opisala v tem članku del naših dnevnih praks.

Želim vam izjemno popotovanje skozi triado mrkov, ki so pred nami in se beremo.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Taja je mentorica ženski, ki čuti pomanjkanje samozavesti kot ženska in je izgubila stik s svojo Žensko dušo, da prepozna svojo vrednost in zasije kot ženska.

www.divine.si

Članek je objavljen na strani http://www.svetloba.si/prispevki/574-nahrani-svojo-zensko-duso

Kako začiniti zakon?

, 0 Comments

Ogledala sem si film Kako začiniti zakon z Meryl Streep in Tommy Lee Jonesom v glavnih vlogah. Močno priporočam v ogled. Nasmejali se boste in če si boste dovolili tudi zjokali. Kar me je presunilo v globine Biti je kako lepo so prikazali to, kar doživljamo ženske in na drugi strani kar doživljajo moški, ki izgubijo stik z intimnostjo. Več o filmu …

Intimnost ni kar si mnogi predstavljamo, da je. Interpretiramo jo omejeno na spolnost, kot številne druge stvari na primer užitek in strast (vpišite besede v Google pa boste prepoznali o čem govorim). Intimnost je stik duše z dušo, je popolna povezanost, je predanost, zlitost dveh duš, ki vodi v ekstazo. Intimnost je pot v raj. In vendar jo moramo izbrati in negovati. Intimnost ni nekaj, kar pride, če intenzivno delamo na sebi. Intimnost ni stvar osebnosti in delovanja, je stvar Biti in Duše. Je stvar negovanja.

In da bi si lahko dopustili, da smo intimni, se moramo najprej soočiti z vsem, kar nas je ranilo v preteklosti, kajti če želimo intimnost, si moramo dovoliti popolno ranljivost, kjer pa seveda lahko tvegamo tudi ranjenost. Ranjeni smo lahko, če se še vedno borimo s svojimi starimi ranami v sebi, si jih skrivamo ali jih zanikamo in kot noj tiščimo glavo v pesek (ta prispodoba je postala zelo priljubljena v zadnjem času). Kajti če rane nismo sprejeli v sebi, s tem da jo začutimo in se premaknemo skoznjo, se bo vedno znova obudila v nas in zahtevala našo pozornost z bolečino, ki jo bo izzvala. Rane so namenjene temu, da nam sporočajo, kje se moramo sprejeti in objeti, kje smo zataknjeni v stategijah, ki nam ne služijo več. In rane so kot arhetipi, so del vsakega od nas.

Kay je zataknjena v zapuščenem otroku, ki vedno znova zapusti samo sebe, da bi ustregla drugim, dokler njeno nelagodje in bolečina ne dosežeta take stopnje, da je pripravljena zapustiti nekoga, ki ga ljubi, vendar z njim ne zna več vzpostaviti intimnega stika. Moj uvid v zgodbi je bil predvsem v tem, kako smo ženske voljne zapustiti samo sebe in se popolnoma ločimo od sebe, da bi ustregle drugim in koliko bolečine skrivamo v svojih telesih.
Naša telesa so templji in ti templji so prepolni bolečine. In zato vedno znova izbiramo, da zapuščamo svoja telesa in silimo ven v praznino, uhajamo iz telesa v meditaciji, v “sprostitvi”, hodimo na masaže, kjer ob prvi priliki pobegnemo iz telesa, namesto da bi bili prisotni z njim, v njemu. In tako počasi ustvarimo ločenost telesa in duha, ki ima za posledico, da se ne znamo dotakniti in v dotiku uživati.

Senzualnost je nekaj, kar imam v krvi, tako kot vse ženske sveta. Moja je in v njej neskončno uživam. Ko me poboža topla voda in poljubi nagajivi vetrič, ko mojo kožo poliže sončni žarek se prebuja nekaj neskončno večjega kot “seksualni občutek”. Prav grozljivo je, kako smo popredalčkali stvari na dobre in slabe in koliko lepih, mehkih, nežnih stvari je dobilo nalepko “slabo” v naših procesih udomačevanja v otroštvu. Skozi proces kaznovanja in nagrajevanja smo si vzeli toliko lepega, ker jih odrasli niso odobravali. In vsakič znova ko odkrijem kakšno stvar v svoji notranjosti me trga bolečina spoznanja koliko časa sem zamudila, ker sem verjela v popolne neumnosti, ker sem bila pač tako naučena … stvar vzgoje.

Ko sem začela zadnje notranje popotovanje Umetnost Ženstvenosti, si tudi v sanjah nisem predstavljala, kam me bodo vodili, zdaj pa sem hvaležna do sonca in nazaj, kajti vsa spoznanja, ki jih delim nas vse bogatijo in resnično prebujajo tisto čutnost ženske, intimnost, predanost in voljnost, da si kar si. In ko mi udeleženke prenašajo povratne informacije kako to vpliva na njihova življenja, me gane v dno duše. Kajti zavedam se, da živim svoje poslanstvo in vse znanje vseh življenj prevajam skozi svoj edinstveni Diamant, ki sije in žari za tiste, ki izberejo, da ga vidijo in delijo svoj sijaj z njim.

Vstopamo v izjemno intenzivno obdobje treh mrkov, ki se začne s prvim že v sredo 25.4.2013. Beseda mrk izhaja iz grščine in pomeni zapustiti, zanemariti, biti neuspešen ali popolna zguba. V primeru mrka eno nebesno telo zakrije drugega in v tem procesu umira staro in se rojeva novo. Na nebu se v tem času dogaja toliko retrogradnega gibanja, da bo prav zanimivo opazovati, kako se bomo v prihodnjih dneh soočali s svojimi zakritimi in skritimi deli in vsemi ranjenostmi, ki bodo silile na plano. In če vemo, da gre za polno luno in mrk v Škorpionu, ki je tudi znamenje, ki skriva največ stvari v svojih globinah, se lahko pripravite na čisto poslastico v teh treh dneh pred mrkom in potem v naslesnjih treh po njem, zanimiv pa bo celoten maj, kajti sledita mu še dva mrka. Čustva bodo na vrhuncu in če kdo misli, da ima v lupljenju notranjih plasti kakšno izbiro, je slaba novica, da ta izbira ni več na voljo. Zdaj smo noter vsi, hočeš ali nočeš, brez vprašanj. Če jo boste izkoristili in šli v tok z njo, bo izjemna odskočna deska v radost in ljubezen. Če se boste borili z njo, no, najmanj kar lahko rečem je, da bo neprijetno. Vas zanima več na to temo? Preberite si članek …

In ravno zato, ker verjamem, da lahko ljudem v tem intenzivnem času, v katerega vstopamo pomagam, da se lažje premikajo skozi obdobje polno izzivov, ki je pred nami, sem odprla še eno skupino za srečanja Objemi Sebe, kjer se srečamo s svojimi petimi arhetipskimi ranami, ki jih nosimo v sebi skozi pet spletnih srečanj.

Želim vam mirno popotovanje v teh razburljivih časih.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

 

Odpuščanje vs. Sprejemanje

, 0 Comments

O odpuščanje je bilo veliko napisanega in dolgo časa sem o odpuščanju strastno govorila tudi sama, dokler ni tako kot pri mnogih drugih stvareh na površino prišlo razumevanje, da je odpuščanje povezano s paradigmo delovanja. Bila sem zeeeelo presenečena in hkrati sem dojela kako na subtilne načine ohranjamo paradigmo delovanja, brez zavestnega zavedanja. Pa se potopimo v Bit.

Psihologi radi rečejo, da če nekomu ne zmorete odpustiti, to še ne pomeni, da ne morete iti naprej v svojem življenju. Ne glede na to, da s seboj prenašate zamero in grenkobo. Res je, da sčasoma izgineta s površja zavesti v nezavedno, vendar ne bosta nikoli sami od sebe prešli, in bosta sem ter tja spet priplavali na površje in vas spomnili na nedokončane posle. In ta občutek izdaje se usede globoko v naše nezavedno, skupaj z zamerami, občutki zlorabljenosti, ranjenosti, zapuščenosti in ker je bolečina pogosto preplavljujoča je videti, kot da je najboljša strategija otopelost. Vendar se nam v življenju vedno znova zgodijo dogodki ob katerih se spomnimo na parajočo bolečino izdaje in ponovimo celoten proces, ter s tem krepimo svojo ranjenost.

In potem se prepričamo, da je potrebno nekomu odpustiti in naredimo vse potrebno, kar mislimo, da je potrebno, da bi lahko odpustili. In vendar globoko v sebi vemo, da smo izdali sami sebe, kajti čeprav se prepričujemo, da zamera ni v skladu z našo dobroto, vemo, da je grenkoba še vedno globoko v naši notranjosti. In potem prepričujemo druge, pogosto zelo strastno, da seveda smo odpustili, kaj pa da on misli, ker mi se zavedamo in vemo, da je odpuščanje nujno potrebno, če želimo na svoji poti rasti.

In tako pridemo do še večje težave v svoji notranjosti, kajti zdaj se zavedamo, da ni modro, da udrihamo po drugih in se pritožujemo nad njimi, ker če smo jim odpustili, to pomeni, da se ne smemo nad njimi pritoževati. In začnemo tiranizirati sami sebe navznoter. Sama temu pravim, da se pribijamo na križ vedno znova in znova in s tem vedno znova izdajamo sebe, zanikamo sebe, se ranimo, se zapustimo in se spravljamo v to isto otopelost. In pridemo na sijajno idejo, da moramo zdaj pa odpustiti sebi, za vse kar si počnemo.

In tako pričakujemo od sebe, da bomo naredili nekaj v zvezi s to izdajo, zamero, grenkobo, ki jo čutimo v sebi. Ljubosumje, občutek prevaranosti, zapuščenosti, ločenosti so občutenja, ki so del naših otroških strategij, ki jih s seboj nesemo v odraslo dobo, če se z njimi ne soočimo in jih objamemo v sebi. V paradigmi delovanja je potrebno v zvezi z njimi nekaj narediti, v paradigmi Biti pa enostavno samo so. Lahko jih izberete iz svoje obilne notranje knjižnice občutkov ali pa ne. Da pa bi lahko izbirali zavestno, se je potrebno s temi silovitimi in globokimi čustvi soočiti, da raztopimo ujeti naboj v njih. In za to je včasih potrebna obilna mera poguma, da jih v polnosti doživite, namesto da jih zavračate in od njih bežite. Kadar se jim hočete izogniti, se v vas naseli strah, ki počasi zastruplja vaše življenje. Resnica je, da sami ustvarjamo svojo realnost s svojimi izbirami. Dokler se ne soočimo s svojimi ranami, nimamo izbire. Pika.

Smo namreč na avtopilota, kajti naš notranji otrok namesto nas izbere strategijo s katero se odzovemo v skladu s svojimi otroškimi ranjenostmi. Precej divje, ko opazuješ kako to deluje v praksi, vendar lahko iz lastne izkušnje potrdim, da je soočenje s svojimi otroškimi strategijami ena izmed ključnih stvari na poti naše rasti. Da jih začutimo, da ostajamo odprti v ljubezni tudi takrat, ko bi se ženske najraje zaprle v svojo školjko in moški pobegnili stran od stresa življenja. Izziv odprtosti v ljubezni je ključen tako v težkih kot prijetnih situacijah, da enostavno SI. Rast vključuje sposobnost čutenja, da čutiš čustva, da vstopiš vanje, v taka kot so, brez da jih poskušaš odgnati ali spremeniti, da se premakneš skoznje in ostajaš odprta v ljubezni, kot ljubezn. Uau.

In to je točno tisto, kar na srečanjih Objemi otroka v Sebi naredimo. Soočimo se s svojimi strategijami, spoznamo polarnost na drugi strani, ki jo podpira v njenem obstoju, obe uravnovesimo, se soočimo z njima in ju sprejmemo ter tako prestavimo v srce. Na ta način sem sprejela številne svoje strategije, načine delovanja, s katerimi sem se desetletja borila in jih hotela spremeniti ali pa sem se jim izogibala in jih skrivala pred seboj ali se delala da jih ni in kot noj svojo glavo potiskala v pesek.

Odpuščanje je stvar delovanja, kajti ali pričakujemo od drugih, da bi nam morali odpustiti ali pa pričakujemo od sebe, da bi morali odpustiti drugim ali sebi. Nekaj je treba narediti, da bi lahko odpustili. Sprejemanje na drugi strani pa samo JE. Nič ni treba narediti, da bi bil sprejet, prav nasprotno, če ne sprejmeš sebe, te tudi drugi ne bodo sprejeli točno takega kot si. Nesprejemanje vedno kaže ogledalo nam samim, kje se zavračamo v sebi. In v zvezi s tem ni treba nič narediti, samo sprejeti. Samo Biti. Čisto enostavno, ne?

No, ne ravno. Kajti veliko ljudi ima izjemne težave s sprejemanjem, sploh s tistimi stvarmi, ki so najbolj boleče v njihovih življenjih. In verjemite mi, da sem se izmojstrila v tem. Vem, začutim, kdaj in kje sem v uporu ali v zanikanju, kje tičim glavo v pesek je malce težje opaziti, vendar imam okoli sebe krasne pomočnike, ki mi vedno znova pokažejo, kje sem se zataknila. In sprejemam sebe. In sprejemam druge. In sem sprejemanje. In sem ljubezen. In to ni enkratno dejanje, to je dnevna praksa.

In to je paradigma Biti, to je paradigma v kateri ljubiš sebe, neguješ sebe in si dopuščaš vedno znova da si avtentičen, pristen Jaz, tak kot si. Poznavanje Notranjega Diamanta je en del in Ljubi Sebe je drugi del, ki je potreben in pomembne zato, da v polnosti sprejmemo in objamemo sebe tako kot smo.

Želim krasen vikend in obilo sprejemanja.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

«< 52 53 54 55 56 >»