Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Dajem in dajem, pa nič ne dobim nazaj …

, 1 Comment

Znano?

Tipična izjava ženske v stresu vsakdanjika je, da več ko daje, bolj ko se razdaja, manj dobiva. Tudi sama sem se dolgo časa pritoževala na podoben način. In vedno znova poslušam ženske, ki pravijo nekako takole: “Čisto vseeno mu je zame, jaz pa se počutim tako prazna, in enostavno ne morem več, to me ubija.” To so zgodbe, ki jih slišimo od svojih prijateljic ali pa celo iz svojih ust.In pogosto je za žensko eden največjih stresnih faktorjev, če jo partner ignorira ali zavrača, če se vedno znova počuti zapuščeno, ločeno. Tako moški, ki naj bi bil vir njene podpore postane breme, ki ga mora vleči s seboj.

“Kot otrok je in včasih se mi zdi, da imam tri in ne le dva otroka” mi je pripovedovala prijateljica, ki pravi, da jo to izčrpava do konca. Vedno znova ji povem, da mora poskrbeti zase, pa se mi vedno znova zdi, da sedi na ušesih in me noče slišati. Vendar je dejstvo, da sodobna ženska pogosto enostavno preveč pričakuje od svojega moškega in nima učinkovitih načinov, kako izraziti svoje potrebe na način, da bo tudi slišana.

Glavna težava na katero naletim vedno znova in znova je nerazumevanje razlike med moškimi in ženskami. Sama imam zadnje tedne intenzivne pogovore z mojim najdražjim o tem kako različni smo si in vedno znova se zahvaljujem za to možnost, da lahko slišim stvari tudi iz moških ust. Kajti ženske še vedno mislimo, da so moški taki kot smo ženske, samo da so drugače videti in od njih pričakujemo stvari, ki jih pričakujemo od svojih ženskih prijateljic – saj poznate – da me posluša, je sočuten, ljubeč in ne komentira.

Moški so res drugačni. In to lekcijo bomo počasi morale vzeti, brez da jih poskušamo spreminjati in prilagajati sebi in svojim pričakovanjem. Moškega najbolj omejimo ravno s svojimi pričakovanji. Sama dolgo časa nisem razumela,kako svojemu moškemu enostavno vzamem maneverski prostor, ko stvari od njega pričakujem in v taki situaciji je običajno rekel: “OK pa drugič.” In ne glede na to kako sem se razburjala, ni pomagalo. Pojma nisem imela koliko takih priložnosti, ko si je rekel: “OK pa drugič,” sem zamudila.

Moški na življenje gledajo kot na projekt, ki ima svoj začetek in zaključek. Stvari se lotijo s to predpostavko, da lahko za vse najdejo rešitev. In ko jo moški ponudi ženski, ta pa ga zavrne, ker ne rabi rešitve, temveč razumevanje in njegovo prisotnost, sta razočarana oba.
On ker ga je zavrnila in se počuti neuspešnega in ona ker se ne počuti sprejeta in ljubljena. Izziv je nedvomno v tem, da ne razumemo kako drugačni smo med seboj, vendar je v mojih očeh še večji izziv to, da ženske enostavno ne razumemo same sebe. In s tem se naš dnevni stres samo povečuje.

Izziv sodobne ženske je, da je v stresu v službi in potem se njen stres nadaljuje tudi doma. In ker nase gledamo, da je očitno z nami nekaj narobe, smo eksperti v tem, da smo poskusile že številne tehnike, orodja in načine kako sebe spraviti v red. Poskušamo na silo. V resnici delujemo do sebe izjemno grdo. Ne sprejemamo se, vedno znova se pritožujemo same nad seboj in se kritiziramo, sodimo in razsojamo. Po večini smo mnenja, da smo itak nerešljiv primerek in vrtamo po sebi kaj za vraga je narobe z mano.
Morda je čas, da končno že čas, da dojamemo, da ni čisto nič narobe z nami in da je čas, da se umirimo, namesto, da delamo na sebi in se poskušamo spremeniti. In na tem področju sem diplomirala na tej akademiji življenja, kajti leta in leta sem zlorabljala samo sebe, se mučila, trudila in silila sebe v stvari, ki mi niso pomagale, temveč so me še bolj spravile v dvome in vedno znova sem vstopala v nove in nove kroge istih preizkušenj. Dokler nisem dojela …

Morda je enostavno res že skrajni čas, da prebudimo Najsrečnejšo Žensko v sebi in smo to kar smo, avtentične, sijoče, radostne, ljubeče … Ženske. Preprosto Ženske, namesto da poskušamo biti Superženske.

Negovanje sebe in ljubezen do sebe, sprejemljivost in prijaznost do sebe so pomembni ključi na tej poti.
IN če te zanima več na to temo Te vabim, da se mi pridružiš v druženju Postavi temelj Ljubezni.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ko je ženska preveč v stresu, da bi opravljala svojo vlogo nosilke svetlobe v odnosu, smo vsi izgubljeni

1 Comment

S strani ženske sem prejela vprašanje; Kaj pomeni, da ženska sije? in spisala tole…

Naravna zavest ženske je enkratna in izjemna, je kot svetilka. Vendar ta svetilka oddaja mehko, nežno izžarevanje lune in ne udarne intenzivnosti sonca. Pravijo ji tudi Luminea Natura – mehkoba naravnega izžarevanja narave.

Gre za sposobnost ženske, da vidi, kar je. In ženska s svojo nežno svetlobo osvetli situacijo. Ob tem lahko ustvari čudež preobrazbe – v njeni svetlobi se moški vidi v resnični luči. Zato vedno znova ponavljam in prebujam ženske v zavedanje, da je ženska darilo moškemu, saj mu s svojim izžarevanjem pokaže njegovo pravo naravo in božanskost. Ženska potrebuje moškega ravno toliko kot moški žensko, le da se ženske svoje vrednosti kot ženske običajno ne zavedamo.

Na to temo sem imela debato s svojim moškim. In totalno me je presenetil s svojim jasnim sporočilom; “Moške dajanje osrečuje. Ampak, če ženska zahteva od tebe, da daš, ti vzame svobodo izbire, vzame ti tvoj maneverski prostor. In zato se moški, soočen z zahtevami ženske, raje umakne in počaka na drugo bolj primerno situacijo. Moški ne razumemo ženskega čustvovanja, preveč je komplicirano in naporno, zato se raje umaknemo in počakamo, da mine.”
VAU. Obsedela sem in razmišljala kaj se dogaja v konkretni situaciji. Ko ženska ugotovi, da je ostala brez pozornosti moškega, je ponavadi še bolj sitna in zahtevna. In ga s tem še bolj odrine od sebe. Ugotovila sva, po celodnevnem tuhtanju in občasnem pogovoru, da je ključ v ženski odprtosti in voljnosti, da pomaga moškemu, da ji pomaga.

Ženska s svojim izžarevanjem moškemu potrjuje njegovo vrednost. Ko se ženska zapre, ugasne svojo svetilko. In s tem moškemu vzame to, kar ga neguje. In ker ne ve, kako jo osrečiti, kako pridobiti nazaj to svetlobo, se počuti neuspešnega in s tem se povečuje njegov stres. Moški za svoje zadovoljstvo potrebuje občutek, da je uspešen in ne kot ženska občutek, da je ljubljen.

Moški, ki so prikrajšani za žensko družbo, postanejo kot surovi diamanti, ostri in robustni. Večkrat rečem v ženski družbi, da so zasedeni moški bolj privlačni ženskam, ker jih ženska svetloba spolira in se bolj vidi njihova resnična vrednost. Ženska je namreč tista, ki moškega spomni na najboljše, kar je v njem in mu pomaga, da začuti svojo vrednost. In to ni zraslo na mojem zelniku. O tem govori Robert A. Johnson, jungovski psihoterapevt, ki veliko piše o arhetipih in o negi ženske duše.

In v sodobnem svetu smo na to pozabile tako ženske, kot tudi moški. Večina moških dobi najglobljo potrditev svoje vrednosti od ženske. Življenje moškega je brez ženske pusto in nerodovitno, kajti svetloba ženske je tista, ki moškemu osmisli njegovo življenje. In ženska vidi in pokaže moškemu njegovo vrednost tako, da prižge svetilko.

Ženska ima v sebi to sposobnost, da z nekaj besedami podeli smisel njegovim celodnevnim naporom ali pa ga s svojim mečem kritike v celoti uniči. In tega se ženske sploh ne zavedamo. Sama šele zdaj, ko sem ozavestila in o tem govorim z drugimi ženskami, od leta 2009 opazujem ženske, kako grde smo z moškimi in sploh se ne čudim dinamiki, ki jo nezavedno ustvarjamo.

Dojela sem, da je ženska tista, ki je nosilka rasti in evolucije v partnerskem odnosu, kar delim z ženskami v svojem notranjem popotovanju Alkimija ljubezni. Moški se te ženske lastnosti pravzaprav boji, še bolj pa ga je strah, da bi jo izgubil.

Ženska je brez dvoma nosilka svetlobe, ki greje, oživlja in prinaša pomen in o tem so govorili že naši predniki, kajti ženska je bila vedno tista, ki je skrbela za ogenj v domu. Moški je v glavnem odvisen od ženske, da preskrbi luč v družini, kajti sam ni najbolje opremljen, da bi našel smisel zase.

To je to, ko sama na seminarjih rečem, da je ženska esenca življenje samo, je kaos, je živost, je vse kar je.
In moška esenca je zavest, je praznina, je tišina.
Moškim je stresno vse to ukvarjanje s polnostjo življenja, ženske pa smo v tem doma.
Ženska je varuhinja življenja, ljubezni, družine in odnosov.

Ko ženska zapusti svojo ženstvenost in je preveč v stresu, da bi opravljala to svojo vlogo nosilke svetlobe v odnosu, smo vsi izgubljeni.

Ženska spomni moškega, kaj je resnično pomembno v življenju. Ženska je nosilka modrosti srca in je navdih moškemu, da deluje iz srca. Moški ima lahko izjemno vizijo, vendar ženska poskrbi za temelj, ki ima pomen. Ko ženska ni srečna, nihče ni srečen. Ko ženska postane moški, moški v njenem življenju izgubi namen, pomen in navdih.

In ko sem sama potovala skozi ta proces, sem globoko ozavestila, kakšno darilo smo ženske moškim. Zato je to moja strast, zato sem tako strastna v tem, da delim to z ženskami naprej, kajti moja izkušnja v odnosu, v katerem sem še vedno, je bila obojestranska. Rada povem, da se je moje prebujenje zgodilo neko jutro, ko sem dojela, da mojemu moškemu verjetno ni najbolj prijetno biti v postelji še z enim moškim. Takrat sem zavestno stopila na pot prebujanja svoje ženstvenosti.

Dolgo časa nisem razumela, kako ženske odrivamo od sebe podporo, ki nam jo moški želi dati. Kajti, ko vstopimo v moško vlogo, nismo sprejemljive ali voljne, da nam moški daje.

Izjemen izziv sodobne družbe je SuperŽenska, ki zmore vse sama. Pod častjo ji je, da bi prosila za pomoč, saj vendar vse zmore sama. In ob tem pozabi na svoje srčno hrepenenje, da bi bilo zanjo poskrbljeno. Uspeh v tem moškem svetu zahteva izjemno žrtev za večino žensk. Brez potrebnega časa za nego ženstvenosti, ženske postanemo utrujene, izčrpane in zamerljive. In s tem vedno znova zasučemo to kolo v katerem odrivamo moške in nato pričakujemo, da nam bo moški dal to, kar potrebujemo. Pričakovanja na eni strani in zavračanje njegove pomoči na drugi, so največji uničevalci partnerskih odnosov. Ker ne razumemo medsebojnih razlik, ustvarjamo ogromne prepade, namesto da bi se podprli in ustvarjali mostove.

Ženska se mora naučiti, kako negovati svoje čustvene potrebe, da bi lahko bila v izžarevanju.
Ženska sije takrat, ko je srečna in zadovoljna. Ko je v stiku s svojo srčnostjo, empatijo in sočutjem.
Zato mora ženska najprej osrečiti samo sebe (namesto, da pričakuje od moškega, da bo naredil nekaj, kar jo bo osrečilo) in postati najsrečnejša ženska v svojem življenju, da bi jo moški lahko osrečil še bolj.

Ženske moramo začeti s tem, da pomagamo moškim, da nam pomagajo. Prijaznost, hvaležnost, čutenje so osnovni ključi. To je tisto, kar moramo ženske prebuditi v sebi, kajti najsrečnejša ženska je že v tebi, le prebuditi jo je potrebno.

Gre za zavestno izbiro in zavezanost temu, da to ženstvenost, svetlobo, življenje živiš, vsak dan.
Da si, kar si.
Več o sijanju si lahko prebereš tudi v članku Ženska sije! tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Darilo si, ljudem in svetu.

4 komentarji

Ah veš, ko poslušam vse vrste pritoževanj glede trenutne situacije in vsega kar se dogaja, mi vedno znova prihaja naprej edina rešitev, ki jo vidim … zamenjajte planet, očitno ste se znašli na napačnem. Tudi jaz sem kdaj razočarana, pa včasih žalostna in jezna, mojstrim se kot vsi drugi in tako kot vsi imam svoj človeški del. Boli me, ko gledam zlorabljanje, kajti zavedam se, da vse to delamo sebi. Boli me, ko gledam vpitje staršev nad otroci in vendar vem, da to vedno počnemo sami sebi. Opazujem laži in prevare in kraje denarja, lastnine in vedno znova sem presunjena nad modrostjo Univerzuma, ki nam je omogočilo tako popolno igrišče, kjer lahko preigravamo vse dele sebe in se mojstrimo v tem, kdo jaz sem, v resnici.

Ko enkrat veš, da vse delaš sebi, je še težje živeti na tem planetu, ko vidiš vse to, kar ljudje počnemo drug drugemu brez zavedanja, da to delamo sami sebi. Ja, ni lahko. Velik izziv smo si izbrali. In vendar tako zlahka pozabljamo na glavni ključ v tej zgodbi. Izbrali smo.

In veš, da bruhanje mi gre, ko poslušam ljudi, ki zavijajo drek v celofan in govorijo o tem, kako je potrebno pozitivno razmišljati in kako se vse reši samo od sebe, samo verjeti moraš. In ko gledam vse prestrašene delčke, razočarane delčke, jezne delčke osebnosti, ki čakajo v kleti, da jih objamemo, da jih prepoznamo, kot del sebe, da jim damo mesto na rezervni klopi našega igrišča, ki ga imenujemo življenje, ni lahko. Dokler se boriš z njimi, se upiraš, bežiš pred njimi ali se delaš, da jih ni, oni potrpežljivo čakajo, da dojameš, da je vse Eno in Eno v vsem. Vse je v tebi. Objemi Sebe, celoto, vse.

Darilo si, izjemno, unikatno, edinstveno darilo. O tem ni dvoma.

In kot si darilo ljudem in svetu Ti, je vsakdo, ki ga srečaš, darilo tebi, ljudem in svetu. Vsak, ki ga srečaš je darilo zate, kajti spomni te na delček, ki ga nosiš v sebi. Pomembno je dojeti, da je vse kar te jezi, žuli, boli, česar te je strah, v tebi. In ko se soočam s svojo neumnostjo, puhlostjo in samopomembnostjo, kako sem igrala boga sama sebi in se posiljevala z idejami, rešitvami, si nalagala stvari od zunaj, jih rezala in spreminjala, da bi bila bolj lepa, prijazna in predvsem bolj “sprejemljiva” za okolico, mi gre včasih zelo na bruhanje. In vendar se nimam komu pritožiti, vse je odvisno zgolj in samo od mene in moje sposobnosti sprejemanja sebe. Sprejemanje sebe je ključ. Dokler se pritožuješ nisi v sprejemanju. Sojenje, kritiziranje, razsojanje te vodi stran od sprejemanja. Igra je zelo enostavna; Sprejemaš ali ne? Ti izbiraš!

In ko dojameš, da si vse Ti v različnih odtenkih in aspektih, dojameš, da je najbolj naduta stvar, ki jo lahko narediš, da zagotavljaš sama sebi, da si odpustila sama sebi, ko si v resnici nimaš česa odpustiti. Lahko le sprejmeš in objameš in se pomiriš s tem. Pred leti sem izstopila iz religije New Age-a (novodobnega gibanja), ker sem dojela, da s svojo energijo ne želim hraniti te paradigme, kjer delaš na sebi in se mučiš in trpinčiš in hkrati sama sebi mečeš pesek v oči koliko delaš in koliko si že naredila in kje že si. Pa ne prostovoljno. Življenje me je ponižalo, me spravilo na kolena in mi odprlo oči za ponižnost in sprejemljivost. To je nekaj, česar moj ego ne bi nikoli izbral in ko se je razbila iluzija mojega “lepega in idealnega” življenja, sem ostala bosa in gola… sama.

Ko si soočena sama s seboj, tam ni nikogar drugega. Lahko brcaš, grizeš, kričiš, se upiraš do onemoglosti, in verjemi, da sem poskusila vse od naštetega. Bila sem ubogi jaz in žrtev češ glej kaj so mi naredili drugi. In potem sem šla v drugo taktiko napadanja, agresije, poniževanja, zlorabljanja sebe. Dokler nisem dojela, da tam ni nikogar, razen mene … v milijonih odtenkov in aspektov… Jaz. In sem začela mic po mic sprejemati sebe. Včasih skozi stinjene zobe, skozi obilico bolečine in strahu sem začela odpirati svoje srce. Prehod v mistično srce so to poimenovali mistiki. Zdaj vem, o čem so govorili.

Izjemno pomembno je, kako se soočaš s spremembami. Večina se poskuša skriti pred spremembami in izzivi, poskušajo pobegniti pred njimi ali pa se borijo z njimi. Osamljenost je največji izziv večine ljudi in zaradi strahu pred osamljenostjo se poskušamo prilagoditi. In ravno zaradi naše sposobnosti prilagajanja, se takrat, ko smo v bolečini, pogosto ločimo od sebe in od ljudi, čutimo izolacijo in notranja tema nas posrka vase. Ko čutimo, da imamo težave, to ponavadi rešujemo s tem, da pobegnemo, da se ločimo, da zapustimo, gremo v notranjo izolacijo in mislimo, da nam bo to, da stvari skrijemo pred seboj pomagalo, vendar nas v resnici potegne še globlje v težave. Ponavadi iščemo tehnike s katerimi bi lahko rešili zadevo, večina ljudi se vpraša kaj naj zdaj naredim?

Ljudje smo nagnjeni k temu, da iščemo rešitve, recepte kaj naj naredim in poskušamo delovati. Namesto delovanja, namesto iskanja rešitve je potrebno Biti, začutiti. In čutenje je tisto, ki se mu izogibamo, kajti za to, da čutiš moraš biti Doma, moraš biti v svojem telesu, namesto v glavi. Večina še vedno ne dojame, da pot iz glave v srce vodi skozi telo, skozi čutenje in doživljanje, skozi izkušanje.

In najpomembnejše je, da ob tem ne zapustiš samega sebe, da se ne ločiš od sebe. kajti v otopetosti, kjer ne čutiš vsi pravijo, da je super, da je fino, a se ne zavedajo, da ne čutijo. Ločenost otopelosti pomeni, da nisi povezana in v tem času zdaj je povezanost nekaj, kar je ključno. Druženje, sodelovanje soustvarjanje je ključno v teh časih, ko se soočamo s spremembami. Ljudje smo družabna bitja.

Povezanost je ključna. Ko se povežeš z nekom drugim, se povežeš s seboj.

Nepovezani smo s svojo dušo s tem, ko smo osredotočene na zgodbo, na to kar misli naš razum, konec koncev moramo biti razumni, kajne, vsaj tako nam kar naprej dopovedujejo. Ljudje se ukvarjajo s pozitivnim razmišljanjem in vsi govorijo o pozitivnem razmišljanju in vendar sama opažem, kako se ljudje ločujejo sami od sebe in sicer od svojega “negativnega” dela. Večina si prizadeva, da bi bili dobri, prijazni in pridni. Namesto, da se trudiš biti pozitivna je bolj modro pogledati vase, prisluhniti sebi in prepoznati, kaj potrebuješ, kaj so tvoje srčne želje.

Negovanje Duše je ključ za čase v katerih živimo. Samo Biti. Izkušati, čutiti, biti. In vendar me ljudje še vedno sprašujejo kako to narediš? Ker še vedno imamo raje tehnike in bližnjice. Negovanje Duše je proces, proces dolg celo življenje. In Boginja nas mojstri v sprejemljivosti, čutenju, objemanju vseh delov sebe.

Duša je naša notranja globina, je globoko utelešena v naši notranjosti, povezana je s čutenjem, s telesom. Je celostna, je vse. Potrebno je začutiti svoje telo, svojo celoto. In ključ je tem, da je potrebno izbrati, da se povežeš s svojo dušo in da se povežeš z ljudmi, ki jih ne zanima tvoja zgodba, tvoja persona, temveč tvoj avtentični, izvorni jaz, tvoja duša.

In ko delim stvari z drugimi, vedno delim stvari, ki sem jih izkusila. Ni bližnjic, ni tehnik, vsak potuje po svoji poti. To kar delim z ljudmi je modrost, ki sem jo izkusila na poti in dnevne prakse.

Kajti dnevne prakse so tiste, ki te naravnajo, te usmerijo, ti pomagajo, da ostajaš uglašena s tem, kar izbiraš zase.
Daj jih v prakso!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Odprtost in voljnost, da se širiš onkraj znanega

1 Comment

Kot pravi Wikipedija je odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj. Pri ljudeh se navzven kaže kot želja po informacijah in znanju, radovednost, raziskovalnimi in umskimi interesi na eni strani, z umetnostjo in ustvarjalnostjo na drugi strani in z umskimi sposobnostmi na tretji.

Vključuje občutljivost za umetnost in estetiko, domišljijo, težnjo po znanju, radovednost, željo po novosti, različnosti, spremembah, novih izkušnjah. Poleg tega odprtost vključuje tudi nagnjenost za prilagajanje svojih prepričanj in vedenjskih vzorcev, kadar so posamezniki izpostavljeni novim informacijam ali idejam. Odprtost je pri ženskah še posebej pomembna, saj je naš mehanizem, da se, če smo izzvane, zapremo in v tem mehanizmu odpiranja in zapiranja svojega energijskega polja porabljamo ogromne količine energije. Energijska navzočnost je nekaj, kar je povezano s tem, kako se predstavimo, ali nas ljudje vidijo kot zaprte in introvertirane ali odprte in ekstrovertirane. In odprtost, ko govorimo o energijski navzočnosti, pomeni kako utelešeni smo, koliko prisotni smo v svojem notranjem centru in koliko ozaveščeno imamo to, kdo smo v resnici.

In skupaj z odprtostjo pride tudi širjenje. Širjenje je priložnost za premik v neznano, kajti takoj ko prestopiš znane meje, ki jih tvoj ego nadzoruje in kjer imaš občutek, da imaš kontrolo nad stvarmi v svojem življenju, se za mnoge začne panika. In ko se pogovarjam z ljudmi v svojem življenju pri mnogih opažam paniko in vsemogoče strahove; če ne drugega je kako bo, če bo, ko bo …
Julij nas izziva v nešem udobju, kajti vsepovsod nas pritiska, da bi sprostili svoje navezave, svoja pričakovanja, svoje potrebe, ki nam nudijo udobje znanega. In pogosto je to udobje znanega zelo neproduktivno, celo nasilno. Izkusiti nekaj, kar sega onkraj znanega je pogosto pospremljeno z obilico strahu. Vendar je leto 2013 tisto, ki nas vodi v širjenje naše posode za več, za novo, za nepoznano. Sprejemljivost je v tej enačbi nedvomno glavni ključ, kajti potrebno se je odpreti, da bi lahko sprejel in se razširil onkraj znanega.

Velik izziv tega poletja bo potreba po navezanosti na znano, po ohranjanju stare identitete. Kajti energije nas silijo, da zapustimo udobje ega, našega nižjega jaza. In ego se skriva v mnogih duhovnih sferah, kajti po mojem osebnem opažanju je duhovni ego precej težje spoznati in ga preseči kot njegov materialni del. Samopomembnost in „posebnost“ sta pogosta spremljevalca na naši poti. Dokler iščemo ljudi, ki nas bodo potrdili, ki nam bodo povedali in pokazali, kako posebni smo in kako izjemni smo, dokler smo polni pričakovanj smo v svojem nižjem jazu. In težko je prepoznati kje si, ko si v svojem egu, kajti egu ni v interesu, da bi se premaknil s s svojo pozornostjo kam drugam. In zato je udobje znanega tisto, kar nam da vedeti, da smo v svojem nižjem jazu. In da se razumemo. Ego je tisti del vaše osebnosti, ki išče varnost, udobje, mir in hoče ven iz intenzivnosti življenja. Ego je tisti, ki ga je neprestano strah, da bo izgubil, kar si je uspel pridobiti, želi imeti sigurnost, da se stvari ne bodo spremenile, želi nadzorovati, vedno znova se ločuje od drugih, da potrjuje svojo edinstvenost in samopomembnost. Vedno znova hoče imeti prav in vedno znova sodi druge. Ego je ponosen, aroganten, samopomemben, ima močno potrebo po tem, da nekako izstopa in je drugačen od drugih, ločuje se od drugih ljudi in od življenja, da bi bil poseben in edini. Ego je tisti del nas, ki trpi, ko se je treba premakniti, ko nas vse sili v širitev, ko se je treba razširiti v neznano. Takrat pridejo na površje strahovi in bolj kot karkoli drugega je potrebno zaupati.

Širjenje vedno prinaša s seboj izbire … nove potenciale, ki so nam na voljo, da jih izberemo in gremo za njimi. Širjenje nas sooči z našim avtentičnim jazom, ki ima jasnost namere, ki se želi soočiti s stvarmi, ki vse izzive vidi kot priložnosti za rast. Integriteta je njegov podpis in bolj kot karkoli drugega ceni resnico. In življenje nas sooča z resnico in sicer Resnico z veliko začetnico. Vendar moramo biti iskreni sami s seboj, da si lahko priznamo Resnico. Resnico o tem Kdo jaz sem? Zakaj sem tukaj? Kam potujem?

Avtentični jaz nas poveže z intuicijo, navdihom, lepoto, širjenjem in odpiranjem v neznano. Julij nas bo soočal s tem, kje smo si postavili omejitve, kje nismo voljni, da se širimo. Kajti širjenje in odpiranje je stvar izbire, vsakodnevne izbire. To ni stvar enkratne izbire, češ zdaj sem pa odprt. Vsak trenutek znova si izzvan v resnici ali si odprt ali zaprt in ali bi lahko bil odprt še malce bolj. Nenehno širjenje je izbira vsakega trenutka znova. In za to je potrebna disciplina, zavezanost temu, da se premikaš v odprtosti, da si v širjenju, da vedno znova presegaš notranje dvome, skepticizem in potrebo po tem, da veš kam greš. In za to je potrebna izbira v vsakem trenutku ter pogum, da izbiraš tudi takrat, ko ne veš kam greš, ko pojma nimaš kaj bo izšlo iz tega, kamor se premikaš, pa vseeno zaupaš, da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro.

In v tem premiku je moje orodje hvaležnost. Vedno mi je pomagala in me potegnila ven iz samoobtoževanja, smiljenja sebi in občutka, da sem žrtev. Dojela sem, da je hvaležnost naše veliko orodje, ki nam pomaga, da ostajamo naravnani na svojo kreacijo, da zavestno kreiramo. In Moč Hvaležnosti je notranje popotovanje, ki vas premakne.
Če se nam želite pridružiti, mi javite.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Torbica s kamnom …

2 komentarja

“Veš, če bi zdaj imela torbico, bi te tako treščila po glavi z njo, da ne bi več vstal,” si je mislila in vendar navzven ni dala vedeti, da se navznoter karkoli dogaja.

Ta prispodoba s torbico, s katero bi te lahko enkrat okoli ušes, me je nasmejala do solz. In ko je povedala, da bi na otoku Lune najraje imela tako z dvema kamnoma, me je s tem spravila v salve smeha. Še vedno je to najina privatna šala, ko se s prijateljico pogovarjava o tem, kako bi včasih pasalo imeti torbico s kamnom s sabo, da bi koga okoli ušes z njo. In ko se spomnim te prispodobe se mi ustni kotički vedno razlezejo v nasmeh. In vendar nismo daleč od resnice, kajti če vprašate mojega moža pravi, da je moja torbica tako težka zaradi obilice kristalov, ki me vedno spremljajo, kamorkoli grem. Res pa je, da z njo nikogar ne pretepam. LOL

Čeprav včasih nisem daleč od trenutka, ko bi bilo “najlažje” stvari rešiti na tak način. Vsaj tako si mislimo. In ko je takole stala v mojem prostoru s svojo značilno pozo, bi najraje imela s seboj torbico s kamnom.

“Veš te tvoje fotke sploh ne pašejo v tale koncept in energija nikakor ne ustreza … bla,bla,bla.” Sploh je nisem poslušala, oči so mi stopile iz jamic in čeljust mi je padla na tla. Prav po žensko me je pičila tja, kjer sem bila vedno najbolj občutljiva. Vedno prej sem se začela zagovarjati in se zapletati v njene mreže ali pa sem zbežala, ker sem začutila energijsko manipulacijo in kako me je vlekla v svoje vode. Tokrat pa sem samo obstala z odprtimi usti in z očmi na pecljih. Pravkar sem dojela kako me je vedno spravila na obrate, v občutke krivde in sramu, skozi svoje razsojanje in prikrite sodbe o moji vzvišenosti, samopomembnosti in aroganci. Tokrat sem dojela, da name projicira svoje ideje in svojo notranjo podobo in nisem več “kupila” njene zgodbe. NIsem več bežala, nehala sem se boriti in razlagati, da vse to ni res, upravičevati in razlagati in nisem bila več noj z glavo v pesku, češ saj bo minilo.

“Veš, vse kar si ravnokar povedala meni, je tvoja projekcija tvoje notranjosti name. Vse to si povedala sama sebi. V resnici ni ničesar tam zunaj, jaz sploh ne obstajam, sem samo odsev tega, kar ti verjameš o sebi. In vse, kar si povedala meni, vse to, kako si me napadla in me ponižala in pomanjšala si ravnokar naredila sama sebi.” je bilo vse, kar sem rekla.

Gledali sva se in potem je prešla na drugo taktiko, totalno je padla “ven”: “Zmešalo se ti je,” je agresivno stopila v moj energijski prostor z odkritim napadom. Včasih bi se umaknila nazaj, tokrat pa sem bila prikovana v tla. Stala sem tam in počasi začela: “Če ne moreš sprejeti sama sebe, svojega odseva, se nimam kaj pogovarjati s teboj. Resnica je, da je vse Eno in je Eno v vsem. Jaz sem se pomirila s tem delom sebe. Čutim sočutje do tebe in točno vem, kje si, ker sem bila na točno tem mestu tudi sama. Vendar sem ta del sebe sprejela in ga objela kot del sebe.” Zdaj je imela ona oči na pecljih in čeljust na tleh.

“Zdaj ga ne izbiram več, kot del skozi katerega bi se izražala. Ljubim ga in ga brezpogojno sprejemam tudi ko gledam ta del, kako besni v tebi. Vem eno stvar, to je tvoje. Jaz sem s svojim delom pomirjena.” To je bilo res čisto preveč zanjo. Zdaj je resnično pobesnela. In če ne poznate Pobesnele Ženske, potem vam je veliko prihranjeno, kajti ko prihrumi s svojim besom se ljudje raje umikamo, kot da bi se z njo soočili. Uh, poznala sem jo, zelo intimno in vrsto let sem preživela v okrilju njene tihe manipulacije s katero nas je držala na vrvici, da smo bili “pridni”. Popizdila je in začela pljuvati strup. Jaz pa sem mirno rekla Sajonara in zapustila prostor. Ja, šla sem ven iz svojega prostora, čisto sem pozabila, da je bila ona pri meni in ne jaz pri njej. LOL

To je bila moja lekcija prijaznosti do vseh delov sebe. Dojela sem namreč, kako pomembno je, da spoznaš sebe, izbereš prijaznost in negovanje sebe in si iskren sam s seboj. V resnici je edina izbira, ki jo imamo na voljo ali smo prijazni do vseh delov nas samih, ki jih odslikavajo vsi ljudje okoli nas ali smo v sojenju in razsojanju … kajti če smo iskreni sami s seboj, kritiziramo in sodimo vedno samo sami sebe v tem aspektu. Poveš svojo resnico, vendar si prijazen, kajti v resnici nisi prijazen do nikogar zunaj sebe, ampak samo do samega sebe. Ko sem dojela to, da v vsakem trenutku izbiram ali prijaznost do sebe ali sojenje sebe, ne glede na to koga imam na drugi strani se je moj svet popolnoma spremenil, kajti vse kar je ostalo je praksa izbire prijaznosti do sebe. Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo v tem trenutku lahko naredim zase? je moje najbolj priljubljeno vprašanje, ki si ga zastavljam vedno znova in znova.

Ali zmoreš biti ljubeč in sprejemljiv brez sojenja in razsojanja, brez kritiziranja in napadanja, ko te nekdo napade? Ali ga sprejemaš takega kot je in vidiš v njem sebe, v tem odtenku, v tem delu Diamanta Enosti? Ali zmoreš v praksi resnično sprejeti ta del sebe, v praksi?

Vse kar učim, predajam, delim je izšlo iz moje osebne izkušnje. Modrost je znanje, ki ga izkusiš in potem lahko poveš svojo zgodbo. Zgodbo, ki je navdih drugim, zgodbo, ki je očiščena vse navlake, čustvenega naboja, sojenja in razsojanja, poveš tako, kot je. Največja osvoboditev pride, ko se zaveš, da je vsak zunaj tebe samo del tebe, ki ti kaže kje se moraš sprejeti, objeti sebe. Pokaže ti s katerimi deli si pomirjen-a in s katerimi ne.

In potem se zaveš, da ko zamahneš s torbico s kamnom vedno udariš le samega sebe. In ko dojameš, da je največja bolečina, ki jo je potrebno sprejeti, bolečina lastne zlorabe, lastne ranjenosti ob tem, kar delaš sam sebi, takrat se začne resnično zdravljenje. Kajti vse to govoričenje o odpuščanju je, pardon izrazu “bul šit”, kajti komu naj bi odpustil, če je vse eno in je Eno v vsem. Vse delaš sebi in potem tudi odpuščaš sebi, v resnici gre za ločevanje od sebe in dopovedovanje sebi, da ti pa že nisi tak. Hmmmm. Ključ je v sprejemanju in v tem, da objameš vse dele sebe v sebi.

In da si poveš Resnico se moraš imeti brezpogojno rad, drugače je preveč boleče in manj boli, če si lažeš. Vsaj tako mislimo. In Moč Hvaležnosti je tista, ki me je osvobodila.
S Hvaležnostjo sem začela svoje popotovanje v prebujenje in v ozaveščanje kaj so evolucijska partnerstva.
In zdaj jih živim.
In brezmejno sem hvaležna svojim SiStar sestram.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Majhni koraki te daleč pripeljejo

, 0 Comments

Ko govorimo o prebujenju v svoj avtentični, božanski jaz, govorimo o povezanosti s tem kdo v resnici si. Gre za rast, ki si jo želi duša in ki nikakor ni udobna ali lahkotna. Gre za preobrazbo iz človeškega v božanski jaz, ki je polna strahov, dvomov, jeze in žalosti, ko se je potrebno soočiti s svojo ločenostjo od samega sebe. Tukaj niso potrebna velika dejanja. To, da si, zadošča. Pomembno je, da znamo objeti vse, kar je pred nami s celotnim srcem, namesto da se borimo ali bežimo. Prisotnost iz srca v srce, povezanost z nasmehom na obrazu in pesmijo na ustnicah, je ključna.

V procesu odkrivanja se z Duhom povežemo najprej skozi intelektualno perspektivo. Radovednost ljudi vodi v prebiranje knjig in obiskovanje številnih seminarjev z duhovno vsebino. In vendar se glavni premik zgodi, ko se zmoremo predati in dopustiti, da nas Duh premika skozi življenje.

In tukaj se veliko ljudi zatakne, kajti v prakso je potrebno prenesti vse, kar smo se naučili v procesu odkrivanja. Predaja Duhu pomeni skok v neznano, ko je potrebno opustiti vse kar veš, kajti ko se prepustiš spoznaš, da se moraš odpreti in sprejeti. Predaja pomeni, da si greš s poti, s popolno vero, da je zate poskrbljeno. In to je zelo povezano z našo sposobnostjo, da se pregovorimo ven iz akcij, ki bi jih morali narediti, da dopustimo dvomom, da nas odpeljejo stran od nas samih.

Na poti predaje so izjemno pomembne dnevne prakse, kajti predstavljajo majhne korake na naši poti. Korake, ki nas premikajo naprej. Pogosto si ljudje predajo zamišljajo kot pasivnost, vendar pasivnost nima nobene povezave s predajo. Ko se predamo smo izjemno aktivni, vendar ne skozi zunanje delovanje, temveč skozi notranjo prakso. Pogosto pozabljamo, da moramo vedno znova izbirati svojo smer popotovanja in da je potrebno kompas vedno znova naravnavati na resnični sever v našem življenju. In to zahteva aktivno izbiro skozi dnevno prakso.

Majhni koraki na naši poti v neznano so povezani s praksami naravnave na naš sever, na našo izbrano namero, da smo v stiku s svojim življenjskim poslanstvom. Dnevne prakse negovanja so prakse, ki sem jih razvila iz svoje vsakodnevne prakse, ko sem se zavedla, kako pomembno je, da se vedno znova naravnavaš na svojo izbiro. In naravnavaš se skozi svoja občutja, skozi čutenje, skozi naravnavo na občutke, ki jih povezuješ s svojimi izbirami.

V procesu Notranjega Diamanta sem dojela, da je naš avtentični jaz tisti, s katerim se moramo vedno znova povezovati, saj nas vodi po naši poti v neznano. In za povezavo z njim uporabljamo svoje občutke, ki smo jih prej povezali s svojimi srčnimi željami. Če je naša srčna želja, da prepotujemo svet, moramo to povezati s svojim avtentičnim jazom, ki mu popotovanja niso prioriteta, občutki svobode pa so na primer tisti, h katerim vedno znova stremi. In zato je modro, da prepoznamo, kaj nam predstavlja svoboda v našem življenju, da bi ta občutek lahko povečali in s tem k sebi pritegnili popotovanja po svetu.

Občutki so naše gorivo, predstavljajo strast, ki nas vedno znova premika naprej na našem notranjem popotovanju in da bi jih ohranjali so potrebne majhne akcije, vsakodnevne akcije. Aktivna izbira je tista, ki določa ali se na soji poti premikamo naprej ali stojimo. In prva ter najpomembnejša stvar pri majhnih korakih, ki jih vsakodnevno delamo, je zavedanje, da noben korak ni premajhen kot nobeden ni prevelik. Majhni koraki, nas premikajo naprej … to da vidimo stvari že zaključene, da smo obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo in predvsem, da delamo dnevne prakse, ki nas povezujejo s tem občutkom, da so stvari že dokončane.

Življenje nam prinese priložnosti, ki nas vodijo v smeri tega, kar si želimo in pomembno je, da te priložnosti prepoznamo in da si upamo iti z njimi, četudi nimamo nobene garancije, da bo stvar uspela. Izziv je v tem, da zaupamo sami sebi, da čutimo notranjo vero vase in gremo za tem, kar nas navdihuje. Kajti v resnici nam nič zunaj nas ne more dati zagotovila, da bo stvar uspela, razen mi sami sebi.

Vztrajnost je ključnega pomena na tej poti, da vedno znova izbiramo to, kar je naša srčna želja. In če se zataknemo ali se ustavimo na poti, da smo se voljni vedno znova vrniti k svoji želji in jo ponovno izbrati.

Skrivnost majhnih korakov je v tem, da ko si vzamemo 10 minut za svojo dnevno prakso, se sčasoma ti 10 minutni intervali pojavljajo večkrat dnevno in imamo vedno več časa za to, kar želimo narediti. Eden od zakonov življenja pravi, da tja, kamor usmerjamo svojo pozornost, teče naša energija in tam imamo rezultate. Zato se osredotočajte na to, kar si želite namesto na to, česar se bojite.

Potrebno je živeti svoje sanje, kajti to je resnična predaja Duhu in z njo pride darilo življenja, kajti tvoj Duh želi, da življenje polno živiš.

In le tako se lahko premaknemo v tok. Ko si v toku se sprostiš, si v sprejemanju, si tukaj in zdaj v sedanjosti in si v sinhronosti. Ko si v toku, si eno z Duhom, si ljubezen v gibanju. Biti v toku pomeni, da polno zaupaš sebi in slediš navdihom, da samo si. In to je želja naše Duše.

Zato naredite korak in nato še enega in še enega in preden se boste dobro zavedli, boste hodili po poti svojih sanj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Objavljeno na http://www.svetloba.si

Ste pripravljeni na velike valove?

, 1 Comment

Prihaja premik in trije pomembni dogodki na kupu. Najprej poletni solsticij 21.6.2013 in temu sledi polna luna 23.6.2013, ki napoveduje čas praznovanja, nato pa 24.6.2013 še zaključek in integracija portala 666. Ste pripravljeni na velike valove? Že plavate v smeri valov, da ujamete ta velik val, ki prihaja?

Čez vikend sem vodila druženje MiDva in med dogajanjem sem dojela, da se nam bliža poletni solsticij in z njim odpiranje Siriusovega Portala. Navdih, ki sem ga prejela je bil, naj ponovimo druženje, ki smo ga naredili decembra, ko smo potovali skozi 12 svetih dni Božiča v tem času, ko je Isis noseča s Horusom. Siriusov Portal predstavlja vstop v Pasje dneve in v Egiptu se je to dogajalo okoli 17.7. ko so praznovali Novo leto. Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.
Siriusov vzhod, ko Sirius vzide tik pred soncem na obzorju se zgodi enkrat na leto v juliju, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius. Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”.

To je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje. Sirius poznamo tudi kot duhovno sonce in je ezoterično srce našega fizičnega sonca. Med pasjimi dnevi, ki so v koledarju med 3. julijem in 12. avgustom v različnih tradicijah po svetu, Sirius izgine v sijoči svetlobi našega Sonca, zato bi lahko rekli, da naše fizično sonce objame naše duhovno sonce. V obdobju kozmičnega združenja je možno ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje.

Ko Sirius simbolično izgine z neba nekje v maju, govorimo o starodavnem mitu, ko se Isis skrije do rojstva Horusa in zvezda se ponovno pokaže po njegovem rojstvu. To rojstvo simbolično predstavljajo Siriusova vrata. Gre za vstajenje. Zdaj je čas za to, da presežete stare omejitve in se rodite v novega sebe. Naše popotovanje skozi 22 notranjih arhetipov, ki nam bodo odslikavali naš potencial in naša darila bomo zato naredili v tem času praznovanja, ki nas podpira na naših poteh. Pridružite se mi 22.6.2013. Tisti, ki bi želeli potovati z nami, mi lahko pošljete e-mail in vam posredujem vse informacije kako …

Najpomembnejše je razumevanje, da se vse, kar ste naredili decembra 2012 zdaj dejansko uteleša, prizemljuje in s tem vstopamo v izjemen čas, ko dejansko lahko postanemo darilo za ljudi in svet. Potencial je izjemen. Vendar je potrebno razumeti, da je treba spustiti staro, da bi lahko vstopili v novo in da se ne morete oklepati kola na sredi morja in hkrati deskati na valovih življenja. Treba se bo spustiti in zaupati.

Najpomembnejša vodila v tem izjemnem času so ;

1.       vodilo je Zaupaj vase 100%
2.       vodilo je Prevzemi 100% odgovornost za svoje življenje
3.       pravi Samo bodi
4.       pravi Negovanje je najbolj pomembno!
5.       vodilo je Izrazi svojo Resnico!
6.       vodilo je Opazi lepoto okoli sebe!
7.       vodilo je Bodi hvaležen za vse kar imaš!

 

Spakirala sem kovčke in odhajam v samoto, kajti tile dnevi pred nami so idealni za notranje vpoglede in ponovno naravnavo kompasa na smer, ki jo želimo. Treba je prepoznati kaj so tvoje sanje – tvoje sanje, da bi jih lahko živel-a in ko jih prepoznaš je potrebno vsak dan znova izbirati na novo. Ni miru in ga ne bo od zunaj, zunaj bo vedno bolj divja vožnja, vendar kot sem razložila na seminarju Notranji Diamant; ko najdeš svoj notranji diamant, si v centru in si v notranjem miru.

Ženske, maternica je v tem času ključna za vaše dobro počutje. Rojevamo novo dobo in porod ne bo lahek. Povežite se s seboj. Spuščajte se v svoje notranje svetišče in prižgite svojo Zvezdo!

Uživajte!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

 

Ženska, ljubi sebe!

0 Comments

Treba je priznati. Ženske smo v zadnjih 60+ letih daleč prišle. Veliko priložnosti smo objele in močno napredovale v izobraževanju kot tudi v karierah. Vendar je izjemno fascinantno dejstvo, da imamo še vedno izzive na področju samozavesti.

Ženske se še vedno primerjamo z moškimi, tekmujemo z njimi in pokušamo biti boljše od njih. Še vedno nam manjka samozavesti, samospoštovanja, da bi lahko sebe ugledale v luči dragocenosti in izjemnosti brez titul, brez dosežkov, brez zunanjih stvari, ki nas potrjujejo

Številne študije po svetu, ena tistih, ki sem jih spremljala je potekala na facebooku, razkriva, da ženske iščemo pozornost in se poskušamo predstaviti kot lepe in privlačne. Če pogledate družabna omrežja, lahko hitro vidite, da so ženske tiste, ki objavljajo številne osebne fotografije in čeprav tega verjetno ne počno z zavestnim namenom, da bi pritegnile pozornost, je zadaj na podzavestni ravni želja, da bi bile prepoznane in potrjene s strani predvsem moških prijateljev.

Ženske si želimo in iščemo potrditev s strani moških v našem življenju, želimo si njihove pozornosti, pa naj si to priznate ali ne.

Pomanjkanje lastne vrednosti, ki jo poskušamo dobiti od zunaj se kaže v težnji k popolnosti, ko ženske želimo izgledati dobro, kjer so zapovedi glede kilogramov in videza del družbe. Povsod smo obkroženi s podobami prelepih žensk; mediji, reklamni letaki, internet. Ni čudno, da se mlada dekleta počutijo kot da jim nekaj manjka in že zgodaj začnejo z zunanjimi pripomočki ustvariti »popolnost« svojega videza. Večina meni, da nikoli ne bodo tako lepe, popolne, izjemne kot so vse te lepotice, ki nas dnevno obkrožajo.

In kaj lahko naredimo, da dvignemo raven svoje samozavesti?

Vse se začne v samem temelju svoje Biti, kajti prvi ključ je, da se povežete s svojo lastno vrednostjo. Poglejte kaj so vaše vrednote, kaj je tisto, kar je resnično pomembno za vas? Pomembno je, da lahko vse kar počnete povežete s tem, kar vam v življenju resnično veliko pomeni.

In v svojem osebnem svetovanju, ki sem ga poimenovala Notranji Diamant začnemo najprej z odkrivanjem tega, kdo sem jaz. Ko svoje vrednote povežeš z aktivnostmi v svojem življenju se dviguje tvoj občutek lastne vrednosti. Lastna vrednost ni nekaj, kar bi lahko dobili ali kupili v zunanjem svetu, najdete jo lahko le v sebi. Ko znate praznovati svojo edinstvenost, svojo unikatnost, se poveča lastna vrednost in hkrati zaznate tudi to, da ste bolj v stiku s svojim pristnim, avtentičnim Jazom. Samospoštovanje izvira iz človekove notranjosti. Ženska se spoštuje, ko si priznava lastno vrednost in ugled kot enkratno človeško bitje. Verjame, da je nekaj posebnega, enkratnega in neprecenljivega.

Pomembno je, da znamo svojo pozornost ohranjati na sebi, namesto, da se zanašamo na mnenja drugih. Še posebej je pomembno, da spoznate, da ne potrebujete partnerja ali kogarkoli v svojem življenju, ki bi potrdil vašo samozavest. Samozavest je občutek sposobnosti. Samozavestni smo takrat, ko verjamemo vase, ko smo notranje naravnani tako, da imamo občutek zaupanja v lastne sposobnosti, kvalitete in presojo.

Samozavest nam daje pogum in pogum je povezan s tem, da sledimo svojemu srcu, da se spoprimemo z življenjskimi izzivi. Samozavest nima nič opraviti z dogajanjem v zunanjem svetu. Resnična samozavest ne izhaja iz tega kaj počnemo, temelji na zaupanju v svoje notranje sposobnosti, da lahko naredimo vse, kar si želimo. Temelji na zaupanju vase, ne na  rezultatih, ki jih bomo ali jih ne bomo dosegli.

Pomembno je, da spoznaš, da si veličastno, edinstveno in unikatno Bitje sama po sebi, ne glede na to kdo vstopi v tvoje življenje ali kaj počneš. Ne potrebuješ nekoga, da bi te potrdil v zunanjem svetu, da bi prepoznala svojo lastno vrednost.

Naslednje vaje ti lahko pomagajo, da spoznaš svojo vrednost in enkratnost:

  1. Opusti potrebo, da ustrezaš zadnjim modnim trendom in sprejmi svoje telo takšno kot je. Prenehaj se boriti s kilogrami ali jih zanikati, sprejmi sebe tako kot si. Poišči svoj stil, načine, ki ti pomagajo, da se počutiš privlačna in ženstvena, ne glede na to katera holivudska igralka je trenutno v trendu.
  2. Zavedaj se, da so revije, televizija in internet preplavljeni s podobami, ki se osredotočajo na zunanjo lepoto. Obrni se vase in spoznaj kje so tvoje moči, kje so tvoje močne točke, kaj  so tvoji darovi in talenti. Izobražuj se in razvijaj to, kar je unikatno tvoje.
  3. Delaj stvari ob katerih se dobro počutiš. Če imaš rada kuhanje in pečenje, slikanje ali branje, poslušanje glasbe ali sprehode, ugotovi pri sebi kaj so aktivnosti, ki te polnijo in ob katerih se počutiš edinstveno in počni vedno več tega. Ko delaš stvari v katerih resnično uživaš, izžarevaš svojo notranjo lepoto in svetlobo. 
  4. Pomembno je, da znaš praznovati svoje dosežke in da se pohvališ za dobro opravljene naloge. Pogosto čakamo na potrditev iz zunanjega sveta in se ne znamo pohvaliti. In tudi če pohvala ali kompliment pride, ga ne znamo sprejeti. Praznujte vsakodnevno in ne le ob posebnih priložnostih. 
  5. Vzemi si čas in spoznaj kdo so tvoji zgledi v ženskem svetu, kdo so ženske, ki te navdihujejo in ki so tvoj navdih. Preberi si več o njih, o njihovem življenju in dopusti, da so ti navdih. Prepoznaj sebe v teh lastnostih, ki so ti dragocene in ki jih prepoznavaš v njih!
Ključno je, da prepoznaš, da si lepa, edinstvena in unikatna in da to nima nobene veze z zunanjim videzom. Nehaj se primerjati z drugimi in objemi sebe kot čudovito žensko, ki ti si.
Čas je, da vzljubiš sama sebe in da resnično ljubiš sebe vsak dan.

Vredna si da obstajaš točno taka kot si! Ljubi sebe!

Taja Albolena

Objavljeno na http://www.svetloba.si/prispevki/799

Nihče mi ni povedal … Svet se je spremenil

, 5 komentarjev

Svet se je spremenil. Nihče ni poročal o tem. Nobenega medijskega pokrivanja ni bilo, nobenih velikih in mastnih naslovov v časopisih. In vendar se je Svet spremenil. Starega sveta ni več. Nov Svet se rojeva in vendar mnogi čakajo na stare službe, da bodo lahko uporabili stare veščine, da jih bodo poklicali nazaj v vloge, ki so podpirale stari svet. Stari svet je temeljil na paradigmi; Kaj lahko jaz dobim? Kaj je tukaj zame?  In ta svet se je sesul v prah. Vendar še vedno mnogi poskušajo delovati v tej znani paradigmi, ker je tako udobna. Udobje je naše novo prekletstvo, kajti vidiš le tisto, kar želiš videti in zato bo prebujenje za mnoge zdaj vedno bolj boleče.

Potrebno je opustiti navezanost na stari svet, da bi lahko dopustili novemu svetu, da se rodi v polnosti. Udobje znanega nam je v tem prehodnem obdobju, ko večina še ne prepoznava, da je stari Svet umrl in da ga ne bo nazaj, izjemen izziv. In vendar velja, da dokler bolečina tvoje duše ob dejstvu, da ne sprejemaš in zatiraš svoje darilo ne preseže želje po udobju, ne boš naredil premika. Veliko ljudi čaka, da se bodo vzpostavile nazaj stare, čeprav porušene vezi. Ljudje čakajo na to kar jim pripada, kar menijo, da bodo dobili, na tisto, kar jim je nudil stari Svet. Navezanost na stvari, ljudi, status, pozicije, službe je tisto, kar nas drži v poziciji zamrznjenosti o kateri sem že govorila. Večina ljudi je otrplih, so kot noji z glavo v pesku in čakajo, da bo stvar minila in da se bodo lahko vrnili nazaj k starim navadam in starim stvarem.

Vendar tega sveta ni več. 21.12.12 je zasidral novo energijo, nov Svet. In 21.6.2013 nam bo razkril vso veličastnost novega Sveta. In najpomembnejša stvar v tem novem Svetu je nova paradigma, ki se imenuje; Kaj lahko prispevam? Kaj je moje Darilo, ki naj ga delim z drugimi? 21.6.2013 poletni solsticij vam bo razkril koliko ste resnično v stiku sami s seboj. In tisti, ki ste izmojstrili kako Biti namesto delovati, kako biti to darilo in kako služiti ljudem in svetu boste zacveteli. In tisti, ki ste še vedno v vprašanjih; Kaj moram narediti, da dobim, kar si želim? Kako do tega, kar je tukaj zame? boste ugotovili, da so stvari še bolj nejasne kot so bile. Kaos je znak preobrazbe.

Poletni solsticij je mogočen mejnik v ciklu leta in predstavlja ravnovesje zimskemu solsticiju in ker smo ravno šest mesecev po slovitem 21.12.12 nam tokratni poletni solsticij prizemljuje ideje in semena, ki smo jih sejali. Zdaj bodo začela pospešeno rasti. Zanimivo je to, da je 12 dni po 21.6. ravno tako pomembnih kot 12 dni Božiča. Kajti gre za čas do odpiranja Siriusovega portala, ko je Zemlja v izobilju deležna kozmičnih energijskih pošiljk. Pomembno je, kaj počnete v teh dneh in kam se usmerjate, kajti z besedami Wayne Dyera, je vse že tukaj, vse kar morate narediti je, da dopustite, da je v vaši realnosti.

Pomembno vprašanje v teh dneh je ali veste kako samo in zgolj Biti in kako biti voljni, da dopustite, da stvari samo So, brez potrebe po tem, da bi stvari silili, da bi po vsej sili hoteli spremeniti, zamenjati, odstraniti, odrezati, ker niso ok.

Mnogi me sprašujejo kako in jaz pravim samo Bodi. Nič ti ni treba narediti. Več let že govorim o veščinah, ki bodo zdaj postale sila pomembne, zato tisti, ki ste bili lani na seminarju Iz delovanja v paradigmo Biti potegnite iz naftalina zapiske in jih dajte v prakso, kajti resnično se splača. Ko so me moji vodniki mojstrili v umetnosti Biti, sem dve leti preživela v nenehnem notranjem spraševanju: “Kako se to naredi?”, dokler mi ni postalo jasno, da ni kaj narediti. In moje večletno mojstrenje paradigme Biti je zdaj dočakalo igrišče, kjer se lahko v polnosti igram.

To kar je za mnoge neuspeh, je zame novo rojstvo, kajti kot feniksi imamo zdaj priložnost, da se dvignemo iz pepela starega Sveta in ustvarimo tak svet, kot si ga želimo. Moja vizija, da je Najsrečnejša Ženska tista, ki bo spremenila svet, dobiva krila in vem, da je to čista Resnica. Opazujem jo, ko gledam prebujene, utelešene Ženske, kako se prebujajo iz svojih ranjenosti in se začenjajo zavedati izjemnost in veličastnost ranljivosti.

Vsi odgovori so v tebi. Vse je že v tebi. In če ne veš kako do teh informacij so zdaj z moje strani na voljo le še individualni VIP dnevi, kjer Te lahko, če tako izbereš vodim do odgovorov, ki pa niso zunaj tebe, so v tebi. In vendar je treba postaviti pravo vprašanje, da prejmeš odgovor, ki ga iščeš, kajti gre za vibracijsko ujemanje.

Čas je, da začnete živeti svoja vprašanja. Čas je, da živite svojo pot do odgovora. In lahko Te vodim skozi, kajti moja vloga v tem izjemnem času je vloga vodnika, ki vodi v novo rojstvo, v nov svet, v tvoje darove, ki počivajo v tebi in čakajo, da jih prepoznaš in uporabiš. V.I.P. dan Živi svoj Notranji Diamant, to, kar je tvoje darilo svetu, to kar lahko prispevaš, kar je tvoja duša izbrala, da deliš s svetom in s svojo prisotnostjo obogatiš ljudi in svet, je dan namenjen odkrivanju odgovorov na pomembna vprašanja tvojega življenja; Kdo sem Jaz? Zakaj sem tukaj? Kako lahko prispevam? In kaj je moje Darilo svetu, ki se rojeva?

Živi odgovore na svoja vprašanja!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ljubezen je v zraku …

0 Comments

Pomlad je. Ljubezen je v zraku. In to je tudi tisti del leta, ko hormoni vzplamtijo in se prižge mnogo zaljubljenosti. In ko smo v primežu zaljubljenosti, je vse krasno, idealno in rožnato. Vendar se veliko ljudi po lepi pomladi in sončnem poletju prebudi v sivo in pusto jesen in ko nastopi zima v odnosu, nikomur ni več jasno, zakaj sta sploh skupaj. In letni časi so del partnerstva, pa naj si to priznamo ali ne. In partnerstvo je nekaj, na kar nas nihče ne pripravi, in ko zajadramo vanj, se pogosto na poti sprašujemo kako in zakaj tako …

Skozi svojo prakso ugotavljam, kako nepripravljeni pravzaprav smo, kajti skozi sebe in svoje partnerstvo sem odkrivala, kako malo v resnici vemo o domeni ženske in moške esence, o svojih vlogah in izzivih. Ena tistih tem, ki me najbolj fascinirajo, je domena intimnosti in užitka. Še posebej zato, ker jo v posplošeni človeški predstavi enačimo s spolnostjo. Samo vprašajte strica Googla in boste hitro ugotovili, da vam poizvedovanje na zgoraj omenjeni temi prinese celo vrsto strani s seksualno in pornografsko vsebino, kar pa predstavlja majhno drobtinico, ko je govora o intimnosti.

In za mojo žensko dušo je ena najpomembnejših tem, ko govorimo o umetnosti ženstvenosti brez dvoma zapeljevanje. Na splošno opažam, da je v povezavi z zapeljevanjem cela vrsta nesporazumov in nerazumevanja, ker enostavno ne razumemo kaj je v domeni ženske in kaj v domeni moške esence. Zato vsevprek govorimo o temah, kot sta intimnost ter zapeljevanje, brez pravega razumevanja o čem sploh govorimo. Fascinira me dejstvo, da večina ljudi ne razume, da moški (posplošujem, gre za domeno moške esence) ne zapeljujejo, temveč osvajajo. Na svojih seminarjih ženskam pogosto povem, da ženska nikoli ne sme biti do konca osvojena. Pomembno je zavedanje, da moraš biti vedno znova drugačna in v tem pogledu neosvojena, če hočeš ostati s svojim moškim za “vedno”, kot rade rečemo. Osebno me ne zanima kvantiteta, temveč kvaliteta in po 19 letih z mojim moškim, lahko rečem, da je vsako leto boljše.

Vendar sem morala usvojiti svoj, ženski del enačbe, ki se mu reče zapeljevanje. Če moški osvajajo, ženske zapeljujemo in moški obožujejo, če so vedno znova zapeljani. In kot ženska nikoli ne sme biti v celoti osvojena tudi moški želi biti vedno znova zapeljan.

In tukaj pogosto naletimo na oviro, kajti veliko žensk ni v stiku s svojo ženstveno esenco v sebi in so pozabile kako zapeljevati. V sodobnem svetu zapeljevanje pogosto enačimo z manipulacijo, kar me vedno znova žalosti. Vendar se tudi jaz nisem rodila s priročnikom za uporabo v žepu in vse o čemer govorim sem se naučila iz prakse.

Ko sva z mojim najdražjim skupaj gledala Beneško Kurtizano, ki je eden mojih ljubših filmov, sem dojela, da je ženska tista, ki odpre vrata moškemu, da ji lahko daje. Moški ne more dati, če ženska ni voljna sprejeti in to je bila ena največjih lekcij v mojem partnerstvu – nesprejemanje. In ko sem mojega dragega vprašala kako sprejeti, je bil zelo jasen, da ni na moškemu, da bi vedel odgovor na to vprašanje. Zato sem po odgovore šla k tistim ženskam, ki to umetnost najbolj obvladajo.

Umetnost zapeljevanja je resnično umetnost in za vsako žensko, ki želi postati resnično ženstvena, je pomembno razumevanje, da so odprtost, sprejemljivost in voljnost pomembni kjluči k božanskemu v sebi.

Ena najboljših izjav vseh časov, po mojem izboru, prihaja iz ust moškega, ki je dramatično vplival na moj odnos do lastne ženske esence, Davida Deide, ki pravi, da najhitrejša pot do boga vodi skozi seks. In s tem se v celoti strinjam.

Več o intimnem partnerstvu, treh fazah v intimnosti in kako intimno partnerstvo razvijemo pa v vikend druženju MiDva že naslednji vikend. Vabljeni!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

«< 51 52 53 54 55 >»