Življenje

Naj ostanem ali grem?

Dilema mnogih in večno vprašanje; naj ostanem ali grem? Seveda enoten odgovor ne obstaja. Vendar bo morda pomagalo, če osvetlimo ozadje izbire, ki je na voljo.

Ko duša vstopi v to življenje, trenutna zavest izbere družino v katero bo vstopila. Biologija, biološka družina je izbrana, ker odseva trenutno percepcijo samega sebe, drugih in celotnega življenja. Naj vam bo to všeč ali ne, izbrali ste svojo družino. Vsi družinski člani so v sinhronosti, kajti le ljudje, ki se ujemajo v vibraciji in si delijo nivo zavesti, so lahko skupaj. Gre za zakon ujemanja, zakon privlačnosti po katerem velja, podobno privlači podobno. Saj poznate tisto o pticah iste vrste, ki letijo skupaj v jatah.

V prvih sedmih letih življenja, otrok sebe doživlja kot eno s svojimi starši. Otrok je izbral svoje starše, da bi okrepil svoja prepričanja v teh letih in kot rezultat tega se prepričanja v teh prvih sedmih letih globoko utirijo v živčni sistem otroka. Postanejo filter skozi katerega interpretiramo preostanek svojega življenja, razen če ne doživimo neke vrste prebujenje, te leče skozi katere gledamo na življenje vseskozi ostajajo iste.

V nasprotju s prepričanjem večine, je otrok tisti, ki potrjuje svoja prepričanja. Čeprav je videti, kot da so starši tisti, ki vplivajo na otrokovo samopodobo, je resnica taka, da je otrok, katerega zavest je v glavnem zadovoljna s sabo in življenjem izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj in izbere starše, ki so zadovoljni z otrokom. In zavest, ki je v glavnem nezadovoljna s sabo je izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj. Videti je, kot da so starši tisti, ki oblikujejo otrokovo percepcijo sebe, vendar v resnici starši igrajo vlogo potrditve. Seveda je vloga starša pomembna, kajti s tem, ko potrjuje zavest otroka, se vzorci zaklenejo v živčni sistem in s tem oblikujejo matriko po kateri oseba deluje tudi kasneje v odrasli dobi.

Seveda zakoni življenja ne delujejo osamljeno in v družbi tega zakona ujemanja je drug zakon življenja, ki se imenuje zakon rasti in širjenja. Čeprav drži, da se ljudje zadržujemo v skupnostih ujemajoče vibracije, se širjenje, evolucija in sprememba odvijajo brez prestanka. Vse je v nenehnem spreminjanju in vedno smo v premikanju. Vse se spreminja, včasih hitro, včasih počasi, vendar je vse v gibanju. In tako lahko ljudje izberemo, da ostanemo z ljudmi, ki smo jih izbrali ali odidemo. Karkoli je najboljše za evolucijo zavesti se zgodi. Vedno imamo priložnost, da presežemo sami sebe in se premaknemo onkraj tega, kjer trenutno smo, tudi če smo na najbolj izjemnem mestu se lahko premaknemo onkraj tega na še bolj izjemno mesto. Kajti živimo v brezmejnem vesolju, ki je polno brezmejnih priložnosti.

Izziv v povezavi s tem zakonom je ta, da pogosto pobegnemo iz okoliščin, ki smo jih ustvarili in bežimo »sami pred seboj«. Ob tem pozabimo, da si ne moremo ubežati in da nas to, kar izbiramo vedno zasleduje. Edini način, da se premaknemo onkraj tega kjer se nahajamo je direktno soočenje s tem in preseganje samega sebe in trenutnih izbir. Kajti lahko zamenjate vse ljudi v svojem življenju, se preselite v novo državo in kmalu ugotovite, da niste spremenili ničesar, kajti ne glede na to, da vas obkrožajo drugi ljudje, so energijsko še vedno v ujemanju z vami. Sama pravim, da ljudje pogosto spremenijo ljudi in okoliščine, težave pa jih spremljajo kot senca, kajti energijska matrika je nekaj, kar povsod nesemo s seboj in si ustvarimo kopijo tega, kar najbolj ustreza naši zavesti kjerkoli smo.

In tukaj pridemo do še enega paradoksa. Na eni strani izbiramo svojo biološko/izvorno družino kot popoln odsev našega trenutnega nivoja zavesti, hkrati pa smo z njimi zaradi lastne rasti in evolucije, zatorej lahko ostanemo ali gremo, kot nas usmerja naša usoda.

V to življenje vstopamo z določenimi idejami, predsodki in prepričanji. Izbrane situacije nam omogočijo odsev trenutne zavesti, soočajo nas z notranjimi resnicami, ki se udejanjajo. Prepričanja in oboževane osebne resnice oblikujejo našo zemeljsko realnost. Ko prepoznamo in sprejmemo odgovornost za svojo realnost, nam to omogoči spremembo.

Ko si potrdimo prepričanja in se zapečatijo v našo notranjo živčno strukturo, skoznje interpretiramo svoje življenje in naša svetlobna telesa, naša matrika se prilagodi, da bi lahko odslikala to, kar smo izbrali. Mnogi od nas smo na duhovni poti že nekaj časa in smo desetletja posvetili delu na izzivih z drugimi ljudmi, na prepoznavanju destruktivnih vzorcev naših bolečih interakcij z drugimi in težavah, ki nam onemogočajo zdrav razvoj. Ja seveda na poti doživljamo uvide in kratka obdobja olajšanja, ki pa niso trajala. Dejstvo je, da moč preobrazbe leži v nas. In pomembno je, da svojo pozornost prestavimo nase. Soočiti se je potrebno s seboj, namesto da poskušamo spreminjati druge.

Eden od zakonov življenja pravi, da ti nihče ne more dati več, kot si ti voljan, da daš samemu sebi. In zato je edini odnos s katerim se je potrebno resnično soočiti odnos s samim seboj. In edina oseba, ki jo lahko spremeniš si ti sam. Vendar se sprememba ne odvija od zunaj navznoter, temveč od znotraj navzven. V resnici ne moreš ničesar spremeniti, lahko pa sprejmeš. In ne moreš povzročiti, da se spremenijo drugi, negovati moraš sebe. Ključ ni v delu na sebi, temveč v negovanju samega sebe.

Da bi lahko negovali sebe in se v polnosti sprejeli je ključno, da se soočimo s svojimi najglobljimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi. Kot otroci smo bili deležni zapuščenosti, zavrnitve, ki ni nujno, da se je odvila zaradi tega, ker so bili starši »zlobni«. Otrok enako dojema nerazpoložljivost starša, ker je recimo zaposlen z drugim otrokom in mora poskrbeti za njegovo varnost, kot zavrnitev, kot če mu starš reče: »Sovražim te pojdi stran.« Otrok ne razloči zakaj starš ni na voljo in v obeh primerih doživi njegov sistem šok, ki ga interpretira kot zavrnitev. Ali pa odsotnost starša, ki mora na delo, ki ga otrok čuti kot šok in ga interpretira kot da je zapuščen, četudi bo starš čez nekaj ur prišel nazaj. Otrok ne razume in ne moreš mu razložiti zakaj se stvari odvijajo kot se. Njegova izkušnja je tista, ki pusti trajne posledice v energijski matriki, ki lahko še desetletja kasneje odhod partnerja zazna kot šok in izkusi zapuščenost ali pa zavrnitev. To so ranjenosti, ki jih nosimo zapisane v svojem živčnem sistemu in pomembno je, da jih prepoznamo in sprejmemo v sebi, če želimo sami sebe preseči.

Samosprejemanje je duhovna praksa brezpogojne ljubezni do sebe, ki jo bomo pobližje pogledali v vikend druženju Kdo sem Jaz? Ko zasije tvoj notranji Diamant. Samosprejemanje je notranja izbira, da v polnosti sprejmemo vse dele sebe. Je ključ do osvoboditve, do tega da presežemo sami sebe in je hkrati najtežja stvar v praksi. Pogosto potrebujemo vodnika skozi te procese, ker smo  tako »utirjeni« v stare rane, da vedno znova padamo nazaj vanje. In ko z voljo poskušamo na silo spreminjati stvari pogosto še bolj ranimo svojo notranjost, se izdamo, zanikamo, se zlorabimo, zapustimo ali zavrnemo. Ključ je v negovanju. Negovanje sebe je tisto po čemer hrepenimo, še posebej ženske. In zato negovanje pogosto iščemo zunaj sebe. Čas je, da se spomnimo, kako negovati sebe in to vsakodnevno izbirati v svojem življenju.

Želim vam izjemen teden.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vsak dan vplivamo na svet in naša izbira je kako!

Bila sem dogovorjena za sestanek. Vendar je tisto jutro šlo vse narobe. Zamujala sem in ko sem končno našla parkirišče in prišla do pisarne, sem bila že zelo pozna. Imela sem hude boje sama v sebi in občutki krivde so me preplavljali, ko sem čakala v čakalnici. Ko sem končno vstopila v pisarno, me je gospod, s katerim sem bila dogovorjena oštel kot prvošolčka, češ da ne spoštujem njegovega časa. Njegova pridiga mi ni čisto nič pomagala, vse to sem vedela že sama. In tudi mojega zamujanja ni odpravila.

Pred nekaj dnevi sem bila dogovorjena s stranko, ki je zamujala. Ko je končno prispela in se je hitela opravičevati, sem jo ustavila. “Nikar. To da zamujaš, nima nič opraviti s tem, da ne spoštuješ mene ali mojega časa. Ima pa vse opraviti s teboj in s tem, da ti ne spoštuješ sebe in svojega časa. S tem si mi samo sporočila, kakšen je tvoj odnos do sebe.”

Obe sva presenečeni obstali. Po letu in pol negovanja sebe sem potrdila sama sebi točno to, kar sem prej le čutila v sebi. In to vedenje bi mi zelo prav prišlo na tistem sestanku pred dvema letoma. In vendar sem vmes spoznala, kako pomembno je ceniti sebe in to z dejanji tudi potrjevati. Spoznala sem, da sem skozi negovanje sebe opustila tiste navade, skozi katere sem prej nezavedno sabotirala samo sebe.

Postala sem hvaležna za vse kar počnem, vse kar je del mojega življenja, vse kar sem, vse kar je in tudi za vse tisto, za kar bi raje videla, da ne bi bilo. Hvaležnost je resnično spremenila moje življenje.

Ko sem leta 2009 doživela razpad svojega življenja je bila hvaležnost tista s pomočjo katere sem začela s temeljito prenovo svojega življenja. Hvaležnost je bila tista, ki me je vodila globoko v soočanje s samo seboj in v sprejemanje vsega s čemer sem se v svojem življenju borila. Hvaležnost me je naučila negovanja. Hvaležnost me je naučila in me vsak dan znova uči ponižnosti in čarobnosti.

Spoznala sem, da je hvaležnost občutek, ki ga moraš okrepiti v sebi. In vsakodnevna praksa hvaležnosti je nekaj, kar krepi ta občutek v nas samih. Ker smo v sodobni družbi bombardirani z negativnimi sporočili in ker je tako lahko zdrsniti v zavest pomanjkanja sem dobila navdih, naj pripravim notranje popotovanje, ki sem ga poimenovala Moč Hvaležnosti. V njem bomo skupaj 28 dni krepili dnevne prakse. En cikel eteričnega telesa bom z vami vsak dan delila dnevne prakse, uvide in navdihe, ki so mi pomagali in mi še vedno pomagajo v negovanju sebe. Kajti negovanje je vsakodnevna praksa, ni nekaj za kar bi se odločili enkrat samkrat. Vsak dan, vsak trenutek s svojimi izbirami potrjujemo svojo izbiro.

Kajti vsak dan vplivamo na svet in naša izbira je kako!

Moja dnevna praksa hvaležnosti me vedno znova opominja na to, da je moja izbira ali na svet vplivam skozi hvaležnost za vse kar je ali skozi kritiziranje, sojenje in razsojanje glede tega, česar ni.
To je moja izbira vsak trenutek 24 ur na dan, 7 dni v tednu, non-stop. In to je izbira vsakega od nas. Vprašanje je samo ali izbiramo zavestno ali nezavedno.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Izbira: Delo na sebi ali negovanje sebe

Dolgo časa sem ponosno govorila, kako delam na sebi. In to delo na sebi se je zelo močno usedlo v mojo podzavest. Udomačila sem se, da sem delala na sebi. To je bilo moderno, o tem so govorili vsi.

Ko sem postala bolj zavestna, kaj pravzaprav govorim in kako se izražam, sem se zavedla, da si z delom na sebi ne delam čisto nobene usluge. Pravzaprav sem se pogosto počutila žrtev in s tem je prišlo tudi smiljenje sami sebi, kar imam toliko dela sama s seboj. Negovanja sploh nisem razumela, pravzaprav sem negovanje interpretirala kot nekaj, kar ni zame, ker je preveč mehkužno, jaz pa kot odgovorna posameznica trdo delam na sebi.

In potem se je zgodila Ženska. Leta 2007 sem bila v Egiptu in oh ja, Egipt mi je dal vetra. Dojela sem, da pojma nimam kaj je negovanje in da ga popolnoma napačno interpretiram. Razumevanje je seveda prišlo kasneje, vendar se je iz potrebe po negovanju rodila DivineFemme.

Kot velika večina, sem tudi sama bila mnenja, da je negovanje; crkljanje sebe, ujčkanje, masaže, kopeli, udobje, razkošje. V glavnem smo negovanje pomanjšali na vroče kopeli in masaže. Vendar je to zelo daleč od resnice.

Skozi opazovanje žensk sem ugotovila, da smo v glavnem še vedno ujete v arhetipu žrtve, ki se pritožuje, kako nemočna in šibka je, da je žrtev sistema. Če smo bile zlorabljene, je kosti za glodanje, za kritiziranje, toliko več.
In seveda je ob tem potrebno z žrtvami delati v rokavicah, ker so ranjene in jih boli.

Ključno vprašanje, ki si ga morate postaviti je; Imate raje, da boli enkrat in ta zob izpulite ali da boli vedno znova, ko se ga dotaknete in ga hranite v ustih?

Moja interpretacija negovanja je, da zob izpulim in grem naprej. Še raje, kot da ga izpulim, pa se soočim z bolečino, jo sprejmem namesto, da se z njo borim, in objamem ta del kot del sebe in ga s tem pozdravim.

Če me boli se zjokam, se potožim, a grem v svojo bolečino, se z njo soočim na štiri oči, grem v soočenje s celotnim paketom in potem izberem nekaj drugega. Verjamem, da imamo vedno na voljo izbiro.

Negovanje je sprejemljivost.
Ko si dopustiš, da sprejmeš, da si odprta, da si povezana in pristna, da si v svoji ženski esenci in dopustiš, da sije iz tebe v svet. Negovanje ni delo na sebi, negovanje je voljnost dopustiti, da se stvari zgodijo in nato izbrati kam naprej.

Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Obstaja pa tudi tretja opcija, da zmrzneš in kot noj porineš glavo v pesek. Če bezaš zmaja v svojih reptilskih možganih, bodi voljan, da se z njim soočiš in nato izberi kaj boš z njim, namesto da se z njim boriš ali pred njim bežiš.

In ni naključje, da je črna Madona ali Isis vedno prikazana v ikonografiji kot tista, ki je ukrotila zmaja. Vendar ga ni ukrotila z bojem, in z zanikanjem tudi ne. Njegovo poslušnost si je pridobila s tem, ko ga je zaznala, priznala njegov obstoj in ga sprejela kot del sebe. S tem je pomirila zverino, da je postala njena domača žival. Ključ? Veliko ljubezni, sprejemljivosti, nežnosti in odločnosti. Vedela je kaj dela in vedno znova je izbrala sprejemanje.

Zmaj v tebi si želi tvoje pozornosti, tvoje sprejemljivosti, tvojega sočutja. Ko to dobi, je ukročen. In ne rabiš se ukvarjati z njim in delati na njemu. Zmaj je in vedno bo. Nikamor ne bo šel. Vprašanje je le, kaj naredimo z njegovo prisotnostjo v nas. Ko se soočim s svojimi notranjimi zmaji, sem vedno znova izzvana kaj bom storila; Boj, beg ali zamrznitev? Ali raje to, da ga objamem v sbi in preneham s sojenjem in razsojanjem, kritiko in upravičevanjem?

Imela sem seminar Manifestacija vs. Kreacija kjer sem razložila, kako smo nagnjeni k temu, da delujemo in sodimo ter razsojamo. Videti je, kot da je to nekaj, kar ljudje počnemo najraje od vsega. Skozi sojenje postavljamo ljudi ali stvari na piedestale ali pa jih dajemo v kleti, jih obožujemo ali obtožujemo, smo nad njimi očarani ali pa razočarani, plusi in minusi, dobro in slabo.

V paradigmi “delovanja” poznamo dve skrajnosti, ena je delovanje in ob tem priznanje, doseganje, cilji ter rezultati in drugi pol je nedelovanje, pasivnost ter lenoba, ki je le druga polarnost v paradigmi delovanja. Večina ljudi paradigme “samo bodi” ne razume, ker so mnenja, da je pasivnost in nedelovanje del te paradigme, vendar ni tako. Ko samo si, si v toku in slediš temu kar se dogaja.
Ker si v srcu, namesto na piedestalu ali v kleti, dobiš navodila, navdihe, kot jih imenujem sama, ki jim slediš in greš s tokom.

Negovanje je povezano s tem, da objamemo v sebi vse tiste dele samega sebe, ki jih ne maramo in ki nam niso všeč.
Namesto, da jih dajemo na piedestal ali v klet in jih sodimo, jih raje sprejmemo, se z njimi pomirimo in jih damo v srce. To je negovanje. Da ljubiš brezpogojno vse dele sebe, tudi tiste, ki ti niso všeč; morilca, zločinca, sodnika, rablja.

Negovanje pomeni, da zavestno izbereš to, kar te hrani, kar te polni, kar te izpolnjuje, karkoli to je zate – ljubezen, lepota, svoboda, mir, harmonija, radost.

Negovanje pomeni, da skrbiš zase, se ljubiš brezpogojno in sodeluješ ter soustvarjaš z vsemi deli sebe.

Delo na sebi pa je na drugi strani usmerjeno na hvaljenje ali grajo, nagrajevanje ali kaznovanje, doseganje ciljev in kazanje rezultatov ali na drugi strani poniževanje in kritiziranje, da nisi dovolj dober. Primerjanje in tekmovanje kdo je boljši, kdo je dlje, kdo je več naredil na sebi in kdo bo prej na cilju – beri v Nebesih.

Jaz izbiram negovanje. Vedno znova, vsak dan znova. Negovanje, ko Nebesa ustvarjam na Zemlji, tukaj in zdaj. Ko živim ljubezen in sem ljubezen. Ker sem izbrala, da kreiram svoje življenje, saj vem, da je rešitelj – beri princ na belem konju, ki me bo rešil – le eden od mitov v katerega ne verjamem več.

Vendar hej, vse je stvar izbire. Kot rada rečem; Sto ljudi, sto čudi.

Uživajte v izjemnem začetku novega tedna.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

guess

Danes objemi Sebe!

Si se zbudila z levo nogo?
Se sprla s svojim dragim?
Te je nadrl tvoj šef?
Je tvoj otrok imel izpad trme na sredi trgovine?
Čutiš osamljenost in ni nikogar, ki bi ga lahko poklicala?
Čutiš da razpada tvoj svet in ne veš kaj bi sam-a s seboj?

Čas je za akcijo!

Objemi Sebe!

Se ti zdi brez veze? Nič hudega.
Objem spremeni tvoj metabolizerm.
Objem spremeni tvoj svet.
In čas je, da objameš najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Sebe.
Ker je vredno!

Ko imaš občutek, da se utapljaš v dreku, je čas za najcenejšo, najhitrejšo in najlažjo terapijo, ki umiri tvoje živce in te osredini v sebi. Objem.

Raziskave na univerzi v severni Karolini v ZDA so pokazale, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja. Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, in to je dober izgovor za objem.

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Torej, to si v obeh primerih Ti.
Objemi Sebe!

Seveda ti bo um rekel, da je to brez veze, vendar telo ve in zato je čas, da prisluhneš svojemu telesu; objemi Sebe. V tej enostavni gesti je velika moč!

In da ne bo dolgčas, da ne bo to izgovor, da si ga ne bi dali, sem našla deset načinov, kako lahko daš v prakso to, da objameš Sebe:

Prvi je ta, da enostavno objameš sebe. Ovij roki okoli sebe in se stisni.

Drugi je univerzalni objem, ki zahteva ritual v katerem dopustiš, da te objame Vesolje. Pojdi ven na sončni dan, razširi roki, nasmehni se in dopusti mogočni energiji Univerzuma, da te objame. In zaključi s prvim načinom, da to energijo pospraviš v svoje srce. Ovij roki okoli sebe in se stisni!

Tretji objem je objem srca. Prekrižaj obe roki na svojem srcu in si dopusti, da začutiš toplino povezanosti in mehkobe, ki te objame, ko svojo pozornost usmeriš na srce.

Objem tvojega višjega jaza je naslednji objem, ki ga lahko narediš. Predstavljaj si, da pred teboj stoji tvoj višji jaz in začuti, kako svoji roki ovije okoli tebe. Dopusti si, da čutiš njegovo ljubezen, ki teče v tvoje srce. Objem zaključi s prvim objemom.

Si v okolju, kjer ne moreš izvesti objema ali ga vizualizirati? Peti način je, da si na listek napišeš pošiljam ti velik, topel objem ali medvedji objem ali sočen objem, kakršen koli objem ti je najbolj všeč in si to večkrat prebereš. Lahko si listek zatakneš v torbico ali denarnico in ga kadarkoli ponovno najdeš. Trik je v tem, da tak objem začutiš s svojim telesom.

Objem za lahko noč je šesti način, ki ga lahko prakticiraš vsak večer, ko se namestiš v udoben položaj v svoji postelji. Objemi se in začuti toplino in mehkobo objema, ko potoneš v spanec. Objem za lahko noč te bo pomiril in znižal stresne hormone v telesu.

Sedmi način je virtualni objem, ki si ga lahko pošlješ v obliki sms sporočila ali preko e-maila. Lahko si nastaviš opomnik, ki te bo spomnil, da si prejel virtualni objem.

Osmi način je objem narave. Pojdi danes v naravo in objemi drevo. Če si boš dovolil čutiti, boš začutil, kako te drevo objema nazaj. Tak objem je poln miru in veličastnosti, ki te spomni na lepoto in veličastnost tako narave kot nas samih, kajti vse so samo odsevi.

Deveti objem je joga objem, ki je sestavni del vadbe v jogi. Ko ležiš na tleh, objemi svoja kolena in se zibaj levo in desno. Ključ je v tem, da začutiš ugodje in ljubezen do svojega telesa ob tem, ko ga objemaš.

Deseti objem je objem osebe, ki ti je ljuba. Pojdi danes in namesto, da čakaš na koga, da te objame, objemi sebe. Kajti vsakič, ko objameš kogarkoli, ki ti je ljub, objameš delček sebe, ki je v tej osebi.

Pojdi zdaj in objemi Sebe!

Danes je mednarodni dan Objemov.
Danes jaz objemam Tebe.
Kozmični objem.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po http://whoischick.com

Vpliv reklam

Ljudje še nikoli v zgodovini nismo bili izpostavljeni tako veliki množici informacij, ki vplivajo na naše nezavedne odločitve, obnašanje in življenjski stil, kot ravno v času v katerem živimo. O tem, kako v resnici vplivajo reklame na nas, vemo zelo malo.

Vendar je dejstvo, da reklame vplivajo na našo podzavest in tega niti ne vemo, če procesa ne ozavestimo. Vpliv reklam je zelo močan in bo vedno močnejši, kajti vedno bolj reklame usmerjajo na naše čustveno dojemanje sveta. Vpliv reklam na možgane se da izmeriti in marketinški strokovnjaki se tega dobro zavedajo.

Že nekaj časa se sprašujem kako je mogoče, da je naša mala dežela dobesedno preplavljena z reklamnimi panoji in kdo to dovoli. Le tisti, ki so plačani za to, da raziskujejo in ciljno plasirajo reklame vedo na koliko nezavednih človeških impulzov igrajo.

Dejstvo, ki ga vedno bolj opažamo pa je, da ljudje spreminjamo naš celoten življenjski stil, ker nam tako narekujejo reklame. Ljudje smo družabna bitja, ki premoremo veliko čustev, vendar nam manjka treznega in preudarjenega razmišljanja, ki se ju lahko priučimo.

Psihologija marketinga zelo dobro izkorišča ravno čustva in dražljaje, ki ta čustva vzpodbujajo (reklame, filmi, razna gibanja, …) tako nam na podzavestni ravni vsilijo nekaj kar mislimo, da potrebujemo, pa to sploh ni res.

In zato sem zamenjala blog profil, kajti na prejšnjem so mi začeli smetiti mojo stran z reklamami. Tega resnično ne maram, čeprav je res, da vedno bolj vidim, kako čisto nič ni zastonj in na žalost pogosto svojo uporabo storitev plačujemo s tem, da na straneh objavljajo vedno več reklam. Na začetku ni nobenih reklam, ko pa se ravno dobro privadiš na nekaj, se začne smetiti z njimi.

Reklame nam namreč vsiljujejo na vsakem koraku in z njimi dosežejo, da se potrošniki sami od sebe vkljuimo v igro na katero padamo kot muhe na med in ki postavlja pod vprašaj človeško razsodnost. Bolj ko smo kot potrošniki nerazsodni, večkrat se nam zgodi, da kupimo nekaj kar pravzaprav ne potrebujemo, vendar so nas prepričali, da to nujno potrebujemo.

Dejstvo je namreč, da v sodobni družbi veliko ljudi kupuje izpolnjenost zunaj sebe in srečo poskuša kupiti preko izdelkov, ki zagotavljajo, da nas bodo osrečile. Žal je tovrstno tekanje za mavrico izpolnjenosti polno razočaranj. Kot potrošniki se moramo začeti zavedati, da smo mi tisti, ki izbiramo in prenehati s suženjstvom potrošništva. Šele takrat lahko začnemo razsodno razmišljati in izpolnjevati svoje čustvene potrebe v sebi, namesto da to izpolnitev iščemo zunaj sebe.

In ker vas imam rada, vas ne želim obremenjevati z reklamami na svoji spletni strani. In ker imam rada sama sebe se ne želim vsakič, ko si ogledujem svojo spletno stran izpostavljati bliskanju in utripanju napisov, ki zaradi svoje “aktivnosti” menijo, da so pomembni in si zaslužijo mojo pozornost.

Zavestno izbirajte, kam usmerjate svojo pozornost in hranite tiste stvari s svojo energijo, ki vas resnično izpolnjujejo. Imejte se radi!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

journey

Notranja popotovanja

Obožujem potovanja.
Potovanja me vedno znova soočijo z iniciacijami in s spremembo.

In ker je sprememba edina stalnica v naših življenjih so mi popotovanja izjemno blizu.

Rada imam spremembe, čeprav se vsakič na začetku upiram temu kar se dogaja, kajti osebnost v resnici ni najbolj navdušena nad spremembami, raje ima svoje navade in rutino. In ravno zato je preobrazba nekaj čemur se osebnost upre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko duša točno ve, da so preobrazbe samo del življenja. Samo so.

In tako so notranja popotovanja postala del mojega repertoarja, ko sem opustila tehnike in svojo željo po bližnjicah in hitrih spremembah. Ko sem dojela, da se je bolj modro kot iskati težave in brskati po vzorcih, raje usmeriti na življenje in biti.

Takrat sem dojela žensko ciklično naravo in dejstvo, da ti življenje vedno prinese na površje in te sooči s stvarmi, ki so pripravljene na preobrazbo.

In če se upiraš in nočeš dojeti, greš še en krog in ponovno prideš do istih stvari.
Tako teče življenje.

In ženska je življenje.

Največja zloraba, ki sem jo počela sama sebi je bilo siljenje in posiljevanje same sebe, ko sem vedno znova izdala samo sebe in samozaupanje s tem, ko sem hotela stvari razrešiti takoj zdaj in na točno določen način. Kontrola in nadzor je nekaj, kar je ljubo naši osebnosti, saj ima tako občutek, da nadzira življenje. Vendar življenja ni moč nadzirati, življenje je kot ocean ali kot vreme … nenehno spreminjajoče se. In surfati na valovih življenja je veščina, ki jo je modro usvojiti.

Notranja popotovanja, ki jih vodim, nas učijo točno tega … surfanja na valovih življenja. Tri mesece in pol kolikor trajajo naša srečanja je tisti časovni okvir, ki ti omogoči, da pri sebi vidiš spremembo, ki se dogaja, ko stvari daješ v prakso.

Dejansko dobiš potrditev, da si na pravi poti, medtem, ko hodiš po tej poti. In skupina ustvari alkemično posodo, v kateri se odvija proces preobrazbe. Ženske smo druga drugi v oporo in se podpiramo na popotovanju vase, ki ga doživljamo.

Resnična vrednost notranjega popotovanja je v tem, da v treh mesecih in pol spremljaš svoj napredek, svoje spremembe in izkušaš to o čemer je govora, skozi svoje življenje. 14 dni med enim in drugim srečanjem je čas in prostor za opazovanje, za refleksijo in stvari, ki so del srečanja preizkušaš v praksi, nato pa se vračaš v skupino in na naslednjem srečanju potuješ še globlje vase.

Ključna je praksa, izkušanje tega, kar je tema notranjega popotovanja v svojem vsakodnevnem življenju. Prakse, ki jih na srečanjih delamo so vsem udeleženkam na voljo, da jih vedno znova lahko ponovijo. Notranja popotovanja so oblikovana tako, da dejansko potuješ vsakič v nove globine, v samospoznavanje in samorazumevanje. In spuščanju v globine ali širjenju v širine ni nikoli konca. Ključ je vedno v praksah, da se naučiš kaj narediti, ko ti pride nasproti izziv s katerim se je potrebno soočiti, nekaj kar ti ni všeč.

Tri mesece je čas, v katerem vsi vidimo spremembe, prepoznamo kako smo se spremenili in kaj je drugače in tako se z vedno večjim zaupanjem poglabljamo vase, v stik s seboj, v sebi, hkrati pa dobivamo tudi potrditve v zunanjem svetu. To nas navduši, da resnično usvojimo dnevne prakse in vedno bolj živimo to, kar smo.

Začeti je potrebno na začetku, pri svojem notranjem otroku, pri lastni udomačenosti v navade in rutine, ki nam ne služijo več, vendar jih ohranjamo, ker so tako močno postale del naše vsakodnevne prakse. Sprejeti je potrebno to, kjer se trenutno nahajaš in to je začetek našega notranjega popotovanja. Nadaljujemo pa v adolescenci, kjer se oblikuje veliko naših pogledov na svet in življenje in kjer začrtamo svojo življenjsko pot.

Živimo v času, kjer je na voljo ogromno informacij. Vsi govorimo o tem, kam naj bi prišli, kakšni naj bi bili. To je večini popolnoma jasno. Vendar je treba do tja priti in navodil za uporabo ponavadi ne razumemo. Ko potujemo v neznano, ne vidimo poti, velikokrat tudi ne zaznamo, kako naj to, o čemur beremo, kar vemo, in kar nas navdušuje, uporabimo takrat, ko se znajdemo v situaciji, ki je boleča, ko smo prizadeti, žalostni, jezni.

To kar je moj del v tem procesu je, da vam pokažem kako stvari dati v prakso, da izkusite proces in ga lahko kadarkoli ponovite. Prakse so tiste, ki nam pomagajo pri preseganju starih navad in rutin, ki nam ne služijo več in nam grenijo življenje. Gre za izbiro. In izbiraš lahko le, ko se soočiš s stvarmi in prepoznaš, kaj je na voljo, med čem izbiraš. Del prakse je učenje, kako izbirati modro in kako razviti razsodnost, da veš kaj je modro in kaj ne. Utelešenost v telesu, popolna prisotnost, prizemljenost, biti v stiku s seboj so dnevne prakse. Ravno tako je vedno znova potrebno zavedanje, da ljubiš sebe in kaj popolno sprejemanje sebe čisto zares pomeni, da začutiš kaj ti je resnično všeč pri sebi in da znaš to vedno znova izbirati v svojem življenju. In to je le del veščin, ki jih na notranjih popotovanjih pridobite.

Samozavedanje in sprejemanje sebe, da veš kdo si in zakaj se tukaj je osnova vsem druženjim, ki jih pripravljam. Kajti moja vizija je preobrazba sveta kot ga poznamo. Moja vizija je živeti nebesa na zemlji. Moja vizija je, da vsaka ženska postane najsrečnejša ženska na svetu, kajti le tako lahko preobrazimo svet.

In notranja popotovanja so moj prispevek k temu.
Kajti ni je boljše stvari od številnih zgodb, ki jih na teh popotovanjih slišim, v stilu: “Taja, ko sem prišla sem bila zmedena, nesrečna, kregala sem se z možem, vpila na otroke, bila sem obupana in sploh nisem več vedela kaj naj naredim, da bi bilo moje življenje malo bolj znosno. Zdaj, tri mesece kasneje sem drug človek, imam se rada, vem kaj je tisto, kar me osrečuje, bolj prijazna sem in nasmejana. Pogovarjam se z možem, povem kaj me teži ali boli, otroci so bolj srečni, ker se midva ne kregava več toliko in opažam, da so se končno sprostili in so bolj radostni in odprti. Lažje shajam v službi in bolj sem hvaležna za vse kar se mi dogaja. Vem, da jaz kreiram svoj svet in vedno bolje mi gre.”

Za to je vredno živeti. Za to je vredno deliti.
To je tisto, kar me vedno znova navduši, da delim stvari naprej.

Več informacij na www.divine.si

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

love

LOVEvolution se dogaja zdaj

Sem govorila s prijateljico in pravi: “Taja nobenih napovedi za 2013 ni nikjer, lani so nam že ves december pisali o tem kakšno bo leto 2012, kaj se dogaja?”

Pa sem v šali rekla, da verjetno vsi čakajo na konec sveta in če bomo preživeli bodo potem naknadno objavili napovedi, zdaj se nihče ne upa napovedovati, kaj bo.

Žalostno? Smešno? Stvar pogleda. Dejstvo je, da se premikamo v neznano, kjer stvari niso predvidljive, kjer vsak s tem, ko spreminja svoj notranji svet spreminja svoj zunanji svet.
Veseli me, ko vidim, da ljudje zelo premikajo meje v svojih notranjih svetovih in vendar čutim toliko strahu na eteričnih nivojih, ker je ljudi strah kaj bo.

Res je, da Zemljo v teh dneh in to že vse od 12.12. objema intenzivno polje svetlobe, ki prihaja iz centralnega sonca, vendar je moje osebno mnenje, da nam služi v premiku, ki ga delamo navznoter in ko se jutri 21.12. odprejo vrata v angelsko kraljestvo, bodo preplavljeni predvsem naši notranji svetovi in najbolj bo na udaru živčni sistem. Kakšni kratki stiki v notranji napeljavi so možni, vendar do zunanjih stikov ne bo prihajalo na ta način.
Vendar vsi tisti, ki se pripravljajo na konec sveta utegnejo zaradi razočaranja, ker ga ne bodo dočakali narediti kakšno neumnost v fizičnem svetu, da bi si potrdili svoja pričakovanja.

Zakaj bi ljubeče Vesolje in naša Zemlja povzročila uničenje? Komu na čast? Naša samopomembnost nima meja in ko včasih poslušam ljudi kako pomembni so v svojih svetovih sem vesela, da sem del drugačnih svetov in da se naši svetovi ne stikajo. Seveda sem tudi sama šla skozi obdobja, ko sem kar kipela od samopomembnosti in Vesolje me je močno ošvrknilo po prstih. Zato vem, da je bolj modro ukvarjati se s svojim notranjim svetom in v njem sprejemati vse dele sebe, namesto da poskušaš zunanji svet prilagoditi sebi.

Danes se začenja tridnevna pobuda ZA Ljubezen ko bomo 20.12, 21.12 in 22.12 vsakodnevno osredotočali svojo pozornost na ljubezen, kajti vsi vemo, da če se nas ustvari kritična masa ljudi, ki konstantno ostajamo v energiji ljubezni je to močno polje energije, ki ga širimo v svet in v Vesolje. In verjemite mi, Vesolje je dalo pobudo, da se odzovemo z Ljubeznijo. Res je čas, da stopimo drug z drugim, z ramo ob rami v blaženost ljubezni. Moja zaveza je, da sem ljubezen in da ljubezen v svojem življenju dajem na prvo mesto.

Vedno znova se skozi dnevne prakse spominjam na to, da sem ljubezen, da diham ljubezen, da širim ljubezen. Kajti brezpogojna ljubezen je vse kar je.

Na spletni strani bo na voljo dnevna praksa Za Ljubezen in na srečanjih, ki jih v teh dneh še imam bom o svetlobi in ljubezni še govorila.

Na eteričnem nivoju se je ustvarila močna energijska posoda za vse tiste, ki vsakodnevno stopamo v ta alkemični kotel in preobražamo notranji svinec v zlato in veseli me, ko slišim z vseh koncev Slovenije, da se nam pridružujete in da čutite, kako se povezujemo in družimo na svetlobni mreži.

Verjamem, da je izbira naša in da soustvarjamo naš jutri, zato izbiram ljubezen in svetlobo in življenje, kajti to sem, tako kot je to čisto vsak med vami.

Za sLOVEnijo in za svet z Ljubeznijo … LOVEvolution.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Bo res konec Sveta?

Nasmejala me je objava nekje v virtualnem svetu interneta, kjer zagotavljajo, da bo konec sveta, če pa nam uspe temu uiti, potem bo zagotovo vsaj par dni teme.
Ljudje nakupujejo sveče in mnogi s strahom pričakujejo 21.12. ko naj bi se za nekaj dni popolnoma stemnilo.
Z vseh koncev prihajajo vprašanja, če to drži.

Sama vedno pogledam kakšna je energija za takim sporočilom in če izhaja iz strahu temu ne posvečam pozornosti, kajti moja namera je svetloba, je ljubezen in življenje.
Tja se osredotočam, temu namenjam svojo pozornost in tja teče moja energija.

Zelo blizu mi je šamanska tradicija kot jo predstavlja Don Miguel Angel Ruiz in ko ga berem vedno znova opažam, da je to svet, ki mi je blizu, in ga med vrsticami pogosto vpletam v učenja, ki jih delim naprej.

Ko sem odstirala svoje ženske obraze sem ugotovila, da je za to zaslužen arhetip zdravilke, ki je v mojem učenju močno prisoten. Šamani pravijo, da je človeštvo le eden od organov mame Zemlje, tako kot organ mineralov, organ voda, organ rastlinja, organ zraka. Kot človeški organ planeta Zemlje smo neločljivo povezani z vsemi drugimi organi planeta. Karkoli se zgodi na planetu vpliva na vsakogar v človeškem organu in kar vpliva na posameznika v človeškem organu, vpliva na celoten planet.

Naš planet je živo bitje, ki misli in izbira akcije zase. Izbruh vulkana ali potres, poplave in neurja niso naključna dejanja, so izbire bitja, ki mu pravimo Gaia. In naš dogovor s tem čudovitim modro-zelenim bitjem je, da nam pomaga v naši preobrazbi. In ker se upiramo, planet s svojim delovanjem pomaga, da dojamemo, da moramo opustiti svoje navezanosti v fizičnem svetu in svojo pozornost iz zunaj prenesti v svojo notranjost.

In planet bo to naredil tudi skozi katastrofe.
In če mene vprašate, ne, ne bo konec sveta.

Ja, utegnejo pa se nam zgoditi kakšni potresi, neurja in poplave.
Pa ne zato, ker bi nas planet hotel kaznovati.
Tak je naš dogovor z njim, ker se oklepamo preživelih sistemov in ker je čas za spremembo, za fleksibilnost, za povezanost, za prilagodljivost.

Planet nas kliče, naj se prebudimo v svojo polno izvorno moč naše duše in to začnemo živeti vsak dan.

Tako kot ima ena celica moč, da ustvari človeško bitje, leži globoko v naši notranjosti moč, da ustvarimo celoten univerzum. Naš razum je tako omejen, da nam vedno znova preprečuje, da bi resnično dojeli obseg naše moči.

V sebi nosimo moč, da spremenimo karkoli. Vsak posameznik nosi v sebi moč, da preobrazi karkoli. Lahko gradimo ali uničujemo. Naša moč presega vse atomsko orožje.

In potem se sprašujemo ali bo konec sveta? V resnici je moč izbire v naših rokah, mi soustvarjamo realnost v kateri živimo. In resnično se sprašujem kdaj bomo končno dojeli, da imamo v sebi potencial, ki presega vse, kar nam je poznano. Namesto da se ga bojimo bi bil morda resnično že čas, da izberemo … tokrat z več modrosti.

Preseneča me, kako ljudje ne sodelujejo v odločitvah in se potem pritožujejo, da namesto njih izbirajo drugi. Če ne izbereš, si avtomatsko izbral to, kar je izbrala večina, pa če si s tem zadovoljen ali pa ne.

Doba vodnarja v katero vstopamo od nas zahteva jasnost in avtentičnost, da vemo kam gremo.
Presenetil me je pogled na astrologijo, ki pravi, da gre za znanost.

Znanost tolmačenja metabolizma Univerzuma.

Astrologi v starih kulturah so na podlagi pozicije planetov vedeli povedati kaj je energija, ki jo Vesolje pričakuje od Zemlje in od njenih vitalnih organov.

In ljudje ustvarjamo močno čustveno energijo, kajti “e-motion” je energija v gibanju.

Čustvena energija je glavna energija, ki jo Zemlja izmenjuje s Soncem in iz Sonca ta energija seva v Vesolje. Sonce nam pošilja svetlobo in v sončni svetlobi so informacije, ki jih sonce pošilja na Zemljo v obliki kod.

Sončna svetloba nosi s seboj informacijo za ves planet, ki ustvarijo reakcije v Zemlji. Zemljina reakcija na informacijo, ki je zakodirana v svetlobi, prihaja v obliki pošiljanja energije, ki jo želi sonce.

Informacija, ki močno prihaja na planet skozi svetlobo je potreba po energiji ljubezni. Pomembno je, da izberemo ljubezen in jo iz sebe širimo v svet.

S svojimi izobraževanji v zadnjih nekaj mesecih sem dobila jasno potrditev, da ljudje izbiramo med dvema energijama, med pomanjkanjem in obiljem, med strahom in ljubeznijo. In to vedno znova, vsak dan. Tam kjer je vaš fokus, tja teče vaša energija in tam imate rezultate.

In če se osredotočate na to kar si želite kot na nekaj zunaj vas, nekaj kar še nimate, je to informacija, ki jo pošiljate iz sebe v svet in zunanje energije se na to odzovejo tako, da temu pritrdijo, vedno znova in znova. Če je vaš fokus pomanjkanje, se v tej energiji, v katero smo vstopili leta 2009, to pomanjkanje le še povečuje. Izbira je vedno naša in vse je v nas.

12.12.12 nam sporoča, da je zadnji čas, da dojamemo, da se je začela nova doba, da smo že v njej. Da nas nihče ne bo reševal in da je vse odvisno od naše izbire. Zato sem začela s pobudo, da kreiramo to, kar si želimo, da soustvarjamo z ljubeznijo, za ljubezen in iz ljubezni. Kajti le to je pot, ki nas vodi naprej.

Ne gre za to, da bomo karkoli sprejeli, pravzaprav gre za to, da moramo v tej poravnavi mi od sebe dati čustveno energijo, ki jo potrebuje sonce za ta prehod v novo dobo in to je energija ljubezni. Le ljubezen lahko ustvari energijsko ujemanje za preskok, ki se odvija.

In pomembno je, da izberete ZA kaj ste in ne PROTI čemu ste. Kajti ko izbirate proti, pravzaprav podpirate tisto česar nočete podpreti, če razumete zakone univerzuma in mehanizme po katerih delujejo energije.
In jaz izbiram Ljubezen, Mir, Radost, Polnost, Obilje in Celovitost ter Celostnost vedno znova, vsak dan. Kajti ključ za novo dobo so dnevne prakse, kaj vedno znova potrjujete in kaj izbirate v svojem življenju.

Jaz se zavedam, da sem Ljubezen, da sem Mir, da sem Obilje, da sem Enost. In vem, da je to edini način, da je to tudi del mojega življenja, da je to moja Kreacija. Pa Vi?

Pridružite se mi skozi vodeno prakso, ki jo najdete na spletni strani. Kajti sodelovanje in soustvarjanje je nujno. Brez vseh vas ne bo šlo, kajti ko se nas več poveže v isti nameri ustvarjamo čudeže.

Želim vam, da si ustvarite to kar si želite, da kreirate iz sebe.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

naturegirl

Svoboda prihaja skozi ranljivost

Danes sem se srečala s starim prijateljem. Poznava se 12 let, odkar sem začela z energijskim čiščenjem prostorov, ko sem leta 2000 prišla z Balija. Vmes se je zgodilo toliko … ja življenje gre s svojim tokom.

Pogovor je nanesel na meni zelo ljubo temo … ranljivost.

Odkar sem začela svoje delo z ženskami sem ozavestila kakšna moč leži v ranljivosti in kako jo napačno interpretiramo, ker jo enačimo z ranjenostjo.

Prijatelju sem razložila, da je ključnega pomena, da se sooči s svojim ranjenim otrokom, kajti dokler tega dela ne sprejmemo v sebi in ga ne objamemo v sebi, smo na avtomatiki, na dalinjsko vodenje, ki vedno znova sproža stare odzive. Seveda mu ni bilo všeč, kar sem imela povedati. Tako kot mnogi pred njim, ki mi niso verjeli, kako pomembno se je soočiti s temi deli v sebi. Kajti že leta govorim o naših ranjenih aspektih in o tem, da se moramo pomiriti z njimi v sebi. Vendar sem danes, ko sem to isto zgodbo delila ponovno, stvari povedala na nov način, ki mi je zelo všeč in to želim deliti z vami.

Dejstvo je, da ljudje iščemo potrditve zunaj sebe tam, kjer smo biti nekoč ranjeni in zato ne zaupamo sami sebi. V sebi smo prepričani, da nas mora nekdo videti, nas slišati ali se nas dotakniti, da bi lahko pozdravili svoje ranjenosti in zato rešitelje iščemo v zunanjem svetu. Vendar je resnica taka, da nas nihče ne more rešiti od zunaj. Samo sami sebe lahko objamemo in se ljubimo, da bi lahko pozdravili svoje notranje rane.

Ko ljudje izberemo brezpogojno ljubezen in sočutje pogosto ne prepoznamo, da smo s tem izbrali, da se v polnosti sprejmemo, kar je klic za vse naše ranjene in spregledane, zanikane dele nas samih, da se dvignejo na površje in želijo našo pozornost, našo ljubezen in sočutje. Večina ljudi se teh delov sebe ustraši in jih hoče skriti nekam globoko vase. Vendar so nam v zadnjem času odvzeli preprogo pod katero smo skrivali te dele samih sebe in tako se vedno pogosteje oglasijo naokrog, če smo že pripravljeni skleniti notranji mir z njimi. In življenje je vedno bolj naporno.

To česar nam niso povedali je, da se na teh mestih naših največjih ranjenosti skrivajo naši največji darovi in da je nujno, da se spogledamo s svojimi strahovi, kajti le tako lahko odkrijemo dragulje, ki so v nas.

Ljudje smo v svojih prvih štirinajstih letih oblikovali osebnost, ki je nujno potrebna, kajti skozi osebnost se izraža naša duša, zato ni modro, da osebnost vedno znova sesuvamo v sebi. Kar pa je izjemno modra stvar je, da izkrivljene leče in poglede naše osebnosti, ki jih je oblikovala skozi travme in ranjenosti pozdravimo v sebi, kajti, če so naše notranje leče poškodovane je tudi tok naše duše, ki teče skozi te kanale izkrivljen in potvorjen.

Mi smo tisti, ki izbiramo skozi katere kanale se bo naša duša izražala, vendar to moč izbire pridobimo šele, ko se pomirimo s sabo v sebi in se prenehamo bojevati z različnimi aspekti v sebi. Ključno je, da si dopustimo, da vidimo iluzijo, da se razkrijejo laži, ki jih verjamemo o sebi in da si končno nalijemo čistega vina, da si končno povemo resnico. In resnica nima predznaka. Resnica samo JE.
Čas je, da si dopustimo, da postanemo voljni, da svojo resnico izberemo in jo izrazimo.

V dualnosti smo z namenom, kajti le skozi bolečino lahko prepoznamo darilo ljubezni in jo izberemo. In nato to izbiro ponavljamo vedno znova in znova.

In ko je danes beseda tekla o ranjenemu otroku sem bila zelo jasna, da je to del s katerim se moraš pomiriti in ga objeti v sebi, da ga lahko vzameš izza volana svojega življenja, kjer poskuša voziti avto našega življenja in ga končno damo na zadnji sedež, ter ga pripnemo, da se sprosti v svoji vlogi otroka, ki je igriv, radoveden, radoživ, radosten, namesto da poskuša reševati naš svet in vedno znova išče starša v zunanjem svetu, ki mu bo dal pozornost in ga bo ljubil.

In ko tako s svojim otrokom v ospredju hodimo na zmenke in izbiramo partnerje, se vedno znova znajdemo v poziciji, kjer se vklapljajo naše otroške rane in se ponavljajo nezaključene zgodbe iz otroštva.

Čas je, da odrastemo in sprejmemo polno odgovornost zase in končno postanemo starši temu svojemu notranjemu otroku. Čas je, da sami sebe negujemo in si damo to, kar pričakujemo od drugih, da naj bi nam dali zato, da bomo mi srečni in zadovoljni v svojih življenjih.

Konec koncev smo odrasli in čeprav je res, da v otroštvu nismo imeli izbire kaj bomo prevzeli s strani svojih staršev in kaj ne, meni je še vedno najljubši izraz don Miguela Ruiza, ki pravi, da smo bili udomačeni, drži dejstvo, da smo danes vsi odrasli in lahko izbiramo. In čas je, da izberete, da zaključite s svojo igro ranjenega otroka in ga osvobodite, ter začnete zavestno izbirati in kreirati svoje življenje.

Čas je, da se prebudimo v svojo božansko naravo in jo v polnosti utelesimo tukaj in zdaj. Da smo kar smo. Da smo božanski.

V vsakem od nas se skriva močan glas. Glas, ki se želi izraziti. Glas, ki želi, da ga slišijo. Res je čas, da si dopustite in mu dovolite, da se izrazi.

Živi svojo Božanskost je novo popotovanje vase, ki vam bo dalo glas, in razumevanje kako se izraziti in kako živeti to, kar je vaša življenjska misija.
In ja, ranljivost je del te misije. Kajti ranljivost je mesto iz katerega se rojeva vaš kreativni potencial, mesto od koder prihaja radost, to je mesto navdiha in mesto zaupanja vase.

Čas je, da si dopustimo, da smo ranljivi in v svoji polni moči duše, kajti to dvoje gre z roko v roki.
In čas je, da odkrijemo svoje dragulje in jih živimo v polnosti!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

razcvet

Blagoslov

Ponovno čutim stisko ljudi in ker se zavedam, česa smo sposobni skupaj vas spet vabim, da se mi pridružite.
Kajti pomoč je najmočnejša takrat, ko imamo nekoga v mislih in ga blagoslavljamo, ga vidimo v njegovi luči, celostnega in celovitega, takega kot je v resnici.

V sredo smo se zbrale ženske v svetem ženskem krogu in naredile eno najmočnejših stvari, ki jih ženske lahko naredimo. Povezale smo se skozi našo žensko moč in preobražale vse kar je vsaka prinesla s seboj v čisto ljubezen.

Danes vas ponovno kličem, sestre moje, da se mi pridružite v blagoslovu vsem, ki potrebujejo notranjo moč, upanje, da se bodo lahko soočili sami s seboj, s svojimi preizkušnjami, da bodo lahko presegli sami sebe in spoznali to, kar jim želi duša dopovedati, jih naučiti, da spoznajo kar so izbrali, da bodo spoznali v tem življenju. Čas je, da se svečenice spet povežemo v preobražanju trpljenja človeštva v čisto ljubezen. Če čutite klic bodite danes ob 21. uri z nami, povezujemo se skozi maternico mame Gaie.

Zato danes blagoslavljam vse moje brate in sestre v vedenju, da je vse dobro. Da je vsak na točno pravem mestu, ob pravem času, s pravimi ljudmi in da se dogajajo prave stvari, četudi osebnost meni drugače in se ego oklepa navad in navezav v preteklosti.

Naj spoznamo, da ne moremo rešiti Zemlje, da je to stvar iluzije, ko poskušamo, kajti Zemlja rešuje sama sebe in ob tem lahko odplakne tudi nas.
Naj spoznamo, da je čas, da se prebudimo v sočutje do sebe in do drugih, v sprejemanje sebe in drugih točno tukaj, kjer se nahajamo.
Naj začutimo brezpogojno ljubezen in hvaležnost do vsega, kar obstaja v naših življenjih in naj začutimo brezpogojno ljubezen do vsega, kar odhaja.
Naj spoznamo, da smo bratje in sestre in da v tem, ko ranimo druge vedno ranimo le sami sebe, v tem, ko izdamo druge vedno izdamo le sami sebe.
Naj se zavemo tega darila, ki nam je dano – življenja, naj ga cenimo, vrednotimo, spoštujemo kot redko dragocenost, kajti biti tukaj je darilo.
Naj spoznamo, da smo zakladi, vsak od nas, da smo brezmejno dragoceni in da naš obstoj zadošča.
Čas je, da se zavemo svetosti življenja in da živimo to svetost skozi vsako svojo izbiro.

Danes odprimo oči v zavedanju, da smo vsi Eno. Eno v vsem in vse v enem. Da smo izbrali, da smo kjer smo in da lahko izberemo, da se premaknemo tja, kamor si želimo. Naj spoznamo, da smo darilo drug drugemu in da medsebojna podpora in ljubezen pomeni, da stojimo drug za drugim in drug ob drugemu, da stojimo v razumevanju, da ima vsak svojo zgodbo in svoje pot in vendar smo na istem popotovanju v svojo celostnost, svojo celovitost, v integracijo vseh aspektov sebe.
In naj se ta integracija, to pobiranje svojih koščkov dogaja v milosti in na popoln način za vsakega na tej poti.

Danes blagoslavljam vse ljudi, ki se jim dogajajo izgube, katastrofe, ki so v bolečini in se počutijo izdane, kot tudi tiste, ki so izdali sebe ali druge. Danes blagoslavljam vse ljudi, ki zanikajo sebe ali druge in nočejo videti, kot tudi vse tiste, ki so zanikani. Blagoslavljam vse tiste, ki sodijo druge, jih kritizirajo kot tudi vse tiste, ki so sojeni in kritizirani. Blagoslavljam vse, ki se čutijo zapuščeni, pozabljeni od ljudi in Boga, kot tudi tiste, ki zapuščajo druge. Danes blagoslavljam vse, ki se ločujejo v sebi ali od drugih, ki so v otopelorti, apatiji, depresiji in agoniji kot tudi vse tiste, ki so ločeni in so izgubili upanje. Kajti globoko v sebi vem, da so vsi le delčki mene same/ga. Zato danes vsem tem delom mene pošiljam ljubezen in vedenje, da jih sprejemam, da jih ljubim brezpogojno.
Naj se mir povrne v življenja ljudi in naj najdejo v sebi upanje in vero, luč in veselje. Naj moč ljubezni zasije skozi vse kar je.
In tako bodi.
In tako je.

Delite to naprej in v tem izjemnem času do 13.11. ko bomo deležni prvega od dveh mrkov soustvarjajte z menoj, blagoslavljajte in sprejemajte vse v enem in eno v vsem.

Če se nam želite pridružiti v skupnem blagoslovu vas vabim da danes ob 21. uri poslušate vodeno prakso z druženja, ki sem jo posredovala vsem tistim, ki ste mi poslale mail na zasebno sporočilo. To lahko naredite tudi danes ❤

Hvala, da delite blagoslov s prijatelji-cami ❤

V Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen.
Taja Albolena