Izbira: Delo na sebi ali negovanje sebe
Dolgo časa sem ponosno govorila, kako delam na sebi. In to delo na sebi se je zelo močno usedlo v mojo podzavest. Udomačila sem se, da sem delala na sebi. To je bilo moderno, o tem so govorili vsi.
Ko sem postala bolj zavestna, kaj pravzaprav govorim in kako se izražam, sem se zavedla, da si z delom na sebi ne delam čisto nobene usluge. Pravzaprav sem se pogosto počutila žrtev in s tem je prišlo tudi smiljenje sami sebi, kar imam toliko dela sama s seboj. Negovanja sploh nisem razumela, pravzaprav sem negovanje interpretirala kot nekaj, kar ni zame, ker je preveč mehkužno, jaz pa kot odgovorna posameznica trdo delam na sebi.
In potem se je zgodila Ženska. Leta 2007 sem bila v Egiptu in oh ja, Egipt mi je dal vetra. Dojela sem, da pojma nimam kaj je negovanje in da ga popolnoma napačno interpretiram. Razumevanje je seveda prišlo kasneje, vendar se je iz potrebe po negovanju rodila DivineFemme.
Kot velika večina, sem tudi sama bila mnenja, da je negovanje; crkljanje sebe, ujčkanje, masaže, kopeli, udobje, razkošje. V glavnem smo negovanje pomanjšali na vroče kopeli in masaže. Vendar je to zelo daleč od resnice.
Skozi opazovanje žensk sem ugotovila, da smo v glavnem še vedno ujete v arhetipu žrtve, ki se pritožuje, kako nemočna in šibka je, da je žrtev sistema. Če smo bile zlorabljene, je kosti za glodanje, za kritiziranje, toliko več.
In seveda je ob tem potrebno z žrtvami delati v rokavicah, ker so ranjene in jih boli.
Ključno vprašanje, ki si ga morate postaviti je; Imate raje, da boli enkrat in ta zob izpulite ali da boli vedno znova, ko se ga dotaknete in ga hranite v ustih?
Moja interpretacija negovanja je, da zob izpulim in grem naprej. Še raje, kot da ga izpulim, pa se soočim z bolečino, jo sprejmem namesto, da se z njo borim, in objamem ta del kot del sebe in ga s tem pozdravim.
Če me boli se zjokam, se potožim, a grem v svojo bolečino, se z njo soočim na štiri oči, grem v soočenje s celotnim paketom in potem izberem nekaj drugega. Verjamem, da imamo vedno na voljo izbiro.
Negovanje je sprejemljivost.
Ko si dopustiš, da sprejmeš, da si odprta, da si povezana in pristna, da si v svoji ženski esenci in dopustiš, da sije iz tebe v svet. Negovanje ni delo na sebi, negovanje je voljnost dopustiti, da se stvari zgodijo in nato izbrati kam naprej.
Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Obstaja pa tudi tretja opcija, da zmrzneš in kot noj porineš glavo v pesek. Če bezaš zmaja v svojih reptilskih možganih, bodi voljan, da se z njim soočiš in nato izberi kaj boš z njim, namesto da se z njim boriš ali pred njim bežiš.
In ni naključje, da je črna Madona ali Isis vedno prikazana v ikonografiji kot tista, ki je ukrotila zmaja. Vendar ga ni ukrotila z bojem, in z zanikanjem tudi ne. Njegovo poslušnost si je pridobila s tem, ko ga je zaznala, priznala njegov obstoj in ga sprejela kot del sebe. S tem je pomirila zverino, da je postala njena domača žival. Ključ? Veliko ljubezni, sprejemljivosti, nežnosti in odločnosti. Vedela je kaj dela in vedno znova je izbrala sprejemanje.
Zmaj v tebi si želi tvoje pozornosti, tvoje sprejemljivosti, tvojega sočutja. Ko to dobi, je ukročen. In ne rabiš se ukvarjati z njim in delati na njemu. Zmaj je in vedno bo. Nikamor ne bo šel. Vprašanje je le, kaj naredimo z njegovo prisotnostjo v nas. Ko se soočim s svojimi notranjimi zmaji, sem vedno znova izzvana kaj bom storila; Boj, beg ali zamrznitev? Ali raje to, da ga objamem v sbi in preneham s sojenjem in razsojanjem, kritiko in upravičevanjem?
Imela sem seminar Manifestacija vs. Kreacija kjer sem razložila, kako smo nagnjeni k temu, da delujemo in sodimo ter razsojamo. Videti je, kot da je to nekaj, kar ljudje počnemo najraje od vsega. Skozi sojenje postavljamo ljudi ali stvari na piedestale ali pa jih dajemo v kleti, jih obožujemo ali obtožujemo, smo nad njimi očarani ali pa razočarani, plusi in minusi, dobro in slabo.
V paradigmi “delovanja” poznamo dve skrajnosti, ena je delovanje in ob tem priznanje, doseganje, cilji ter rezultati in drugi pol je nedelovanje, pasivnost ter lenoba, ki je le druga polarnost v paradigmi delovanja. Večina ljudi paradigme “samo bodi” ne razume, ker so mnenja, da je pasivnost in nedelovanje del te paradigme, vendar ni tako. Ko samo si, si v toku in slediš temu kar se dogaja.
Ker si v srcu, namesto na piedestalu ali v kleti, dobiš navodila, navdihe, kot jih imenujem sama, ki jim slediš in greš s tokom.
Negovanje je povezano s tem, da objamemo v sebi vse tiste dele samega sebe, ki jih ne maramo in ki nam niso všeč.
Namesto, da jih dajemo na piedestal ali v klet in jih sodimo, jih raje sprejmemo, se z njimi pomirimo in jih damo v srce. To je negovanje. Da ljubiš brezpogojno vse dele sebe, tudi tiste, ki ti niso všeč; morilca, zločinca, sodnika, rablja.
Negovanje pomeni, da zavestno izbereš to, kar te hrani, kar te polni, kar te izpolnjuje, karkoli to je zate – ljubezen, lepota, svoboda, mir, harmonija, radost.
Negovanje pomeni, da skrbiš zase, se ljubiš brezpogojno in sodeluješ ter soustvarjaš z vsemi deli sebe.
Delo na sebi pa je na drugi strani usmerjeno na hvaljenje ali grajo, nagrajevanje ali kaznovanje, doseganje ciljev in kazanje rezultatov ali na drugi strani poniževanje in kritiziranje, da nisi dovolj dober. Primerjanje in tekmovanje kdo je boljši, kdo je dlje, kdo je več naredil na sebi in kdo bo prej na cilju – beri v Nebesih.
Jaz izbiram negovanje. Vedno znova, vsak dan znova. Negovanje, ko Nebesa ustvarjam na Zemlji, tukaj in zdaj. Ko živim ljubezen in sem ljubezen. Ker sem izbrala, da kreiram svoje življenje, saj vem, da je rešitelj – beri princ na belem konju, ki me bo rešil – le eden od mitov v katerega ne verjamem več.
Vendar hej, vse je stvar izbire. Kot rada rečem; Sto ljudi, sto čudi.
Uživajte v izjemnem začetku novega tedna.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena