Življenje

Izbira: Delo na sebi ali negovanje sebe

Dolgo časa sem ponosno govorila, kako delam na sebi. In to delo na sebi se je zelo močno usedlo v mojo podzavest. Udomačila sem se, da sem delala na sebi. To je bilo moderno, o tem so govorili vsi.

Ko sem postala bolj zavestna, kaj pravzaprav govorim in kako se izražam, sem se zavedla, da si z delom na sebi ne delam čisto nobene usluge. Pravzaprav sem se pogosto počutila žrtev in s tem je prišlo tudi smiljenje sami sebi, kar imam toliko dela sama s seboj. Negovanja sploh nisem razumela, pravzaprav sem negovanje interpretirala kot nekaj, kar ni zame, ker je preveč mehkužno, jaz pa kot odgovorna posameznica trdo delam na sebi.

In potem se je zgodila Ženska. Leta 2007 sem bila v Egiptu in oh ja, Egipt mi je dal vetra. Dojela sem, da pojma nimam kaj je negovanje in da ga popolnoma napačno interpretiram. Razumevanje je seveda prišlo kasneje, vendar se je iz potrebe po negovanju rodila DivineFemme.

Kot velika večina, sem tudi sama bila mnenja, da je negovanje; crkljanje sebe, ujčkanje, masaže, kopeli, udobje, razkošje. V glavnem smo negovanje pomanjšali na vroče kopeli in masaže. Vendar je to zelo daleč od resnice.

Skozi opazovanje žensk sem ugotovila, da smo v glavnem še vedno ujete v arhetipu žrtve, ki se pritožuje, kako nemočna in šibka je, da je žrtev sistema. Če smo bile zlorabljene, je kosti za glodanje, za kritiziranje, toliko več.
In seveda je ob tem potrebno z žrtvami delati v rokavicah, ker so ranjene in jih boli.

Ključno vprašanje, ki si ga morate postaviti je; Imate raje, da boli enkrat in ta zob izpulite ali da boli vedno znova, ko se ga dotaknete in ga hranite v ustih?

Moja interpretacija negovanja je, da zob izpulim in grem naprej. Še raje, kot da ga izpulim, pa se soočim z bolečino, jo sprejmem namesto, da se z njo borim, in objamem ta del kot del sebe in ga s tem pozdravim.

Če me boli se zjokam, se potožim, a grem v svojo bolečino, se z njo soočim na štiri oči, grem v soočenje s celotnim paketom in potem izberem nekaj drugega. Verjamem, da imamo vedno na voljo izbiro.

Negovanje je sprejemljivost.
Ko si dopustiš, da sprejmeš, da si odprta, da si povezana in pristna, da si v svoji ženski esenci in dopustiš, da sije iz tebe v svet. Negovanje ni delo na sebi, negovanje je voljnost dopustiti, da se stvari zgodijo in nato izbrati kam naprej.

Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Obstaja pa tudi tretja opcija, da zmrzneš in kot noj porineš glavo v pesek. Če bezaš zmaja v svojih reptilskih možganih, bodi voljan, da se z njim soočiš in nato izberi kaj boš z njim, namesto da se z njim boriš ali pred njim bežiš.

In ni naključje, da je črna Madona ali Isis vedno prikazana v ikonografiji kot tista, ki je ukrotila zmaja. Vendar ga ni ukrotila z bojem, in z zanikanjem tudi ne. Njegovo poslušnost si je pridobila s tem, ko ga je zaznala, priznala njegov obstoj in ga sprejela kot del sebe. S tem je pomirila zverino, da je postala njena domača žival. Ključ? Veliko ljubezni, sprejemljivosti, nežnosti in odločnosti. Vedela je kaj dela in vedno znova je izbrala sprejemanje.

Zmaj v tebi si želi tvoje pozornosti, tvoje sprejemljivosti, tvojega sočutja. Ko to dobi, je ukročen. In ne rabiš se ukvarjati z njim in delati na njemu. Zmaj je in vedno bo. Nikamor ne bo šel. Vprašanje je le, kaj naredimo z njegovo prisotnostjo v nas. Ko se soočim s svojimi notranjimi zmaji, sem vedno znova izzvana kaj bom storila; Boj, beg ali zamrznitev? Ali raje to, da ga objamem v sbi in preneham s sojenjem in razsojanjem, kritiko in upravičevanjem?

Imela sem seminar Manifestacija vs. Kreacija kjer sem razložila, kako smo nagnjeni k temu, da delujemo in sodimo ter razsojamo. Videti je, kot da je to nekaj, kar ljudje počnemo najraje od vsega. Skozi sojenje postavljamo ljudi ali stvari na piedestale ali pa jih dajemo v kleti, jih obožujemo ali obtožujemo, smo nad njimi očarani ali pa razočarani, plusi in minusi, dobro in slabo.

V paradigmi “delovanja” poznamo dve skrajnosti, ena je delovanje in ob tem priznanje, doseganje, cilji ter rezultati in drugi pol je nedelovanje, pasivnost ter lenoba, ki je le druga polarnost v paradigmi delovanja. Večina ljudi paradigme “samo bodi” ne razume, ker so mnenja, da je pasivnost in nedelovanje del te paradigme, vendar ni tako. Ko samo si, si v toku in slediš temu kar se dogaja.
Ker si v srcu, namesto na piedestalu ali v kleti, dobiš navodila, navdihe, kot jih imenujem sama, ki jim slediš in greš s tokom.

Negovanje je povezano s tem, da objamemo v sebi vse tiste dele samega sebe, ki jih ne maramo in ki nam niso všeč.
Namesto, da jih dajemo na piedestal ali v klet in jih sodimo, jih raje sprejmemo, se z njimi pomirimo in jih damo v srce. To je negovanje. Da ljubiš brezpogojno vse dele sebe, tudi tiste, ki ti niso všeč; morilca, zločinca, sodnika, rablja.

Negovanje pomeni, da zavestno izbereš to, kar te hrani, kar te polni, kar te izpolnjuje, karkoli to je zate – ljubezen, lepota, svoboda, mir, harmonija, radost.

Negovanje pomeni, da skrbiš zase, se ljubiš brezpogojno in sodeluješ ter soustvarjaš z vsemi deli sebe.

Delo na sebi pa je na drugi strani usmerjeno na hvaljenje ali grajo, nagrajevanje ali kaznovanje, doseganje ciljev in kazanje rezultatov ali na drugi strani poniževanje in kritiziranje, da nisi dovolj dober. Primerjanje in tekmovanje kdo je boljši, kdo je dlje, kdo je več naredil na sebi in kdo bo prej na cilju – beri v Nebesih.

Jaz izbiram negovanje. Vedno znova, vsak dan znova. Negovanje, ko Nebesa ustvarjam na Zemlji, tukaj in zdaj. Ko živim ljubezen in sem ljubezen. Ker sem izbrala, da kreiram svoje življenje, saj vem, da je rešitelj – beri princ na belem konju, ki me bo rešil – le eden od mitov v katerega ne verjamem več.

Vendar hej, vse je stvar izbire. Kot rada rečem; Sto ljudi, sto čudi.

Uživajte v izjemnem začetku novega tedna.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

guess

Danes objemi Sebe!

Si se zbudila z levo nogo?
Se sprla s svojim dragim?
Te je nadrl tvoj šef?
Je tvoj otrok imel izpad trme na sredi trgovine?
Čutiš osamljenost in ni nikogar, ki bi ga lahko poklicala?
Čutiš da razpada tvoj svet in ne veš kaj bi sam-a s seboj?

Čas je za akcijo!

Objemi Sebe!

Se ti zdi brez veze? Nič hudega.
Objem spremeni tvoj metabolizerm.
Objem spremeni tvoj svet.
In čas je, da objameš najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Sebe.
Ker je vredno!

Ko imaš občutek, da se utapljaš v dreku, je čas za najcenejšo, najhitrejšo in najlažjo terapijo, ki umiri tvoje živce in te osredini v sebi. Objem.

Raziskave na univerzi v severni Karolini v ZDA so pokazale, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja. Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, in to je dober izgovor za objem.

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Torej, to si v obeh primerih Ti.
Objemi Sebe!

Seveda ti bo um rekel, da je to brez veze, vendar telo ve in zato je čas, da prisluhneš svojemu telesu; objemi Sebe. V tej enostavni gesti je velika moč!

In da ne bo dolgčas, da ne bo to izgovor, da si ga ne bi dali, sem našla deset načinov, kako lahko daš v prakso to, da objameš Sebe:

Prvi je ta, da enostavno objameš sebe. Ovij roki okoli sebe in se stisni.

Drugi je univerzalni objem, ki zahteva ritual v katerem dopustiš, da te objame Vesolje. Pojdi ven na sončni dan, razširi roki, nasmehni se in dopusti mogočni energiji Univerzuma, da te objame. In zaključi s prvim načinom, da to energijo pospraviš v svoje srce. Ovij roki okoli sebe in se stisni!

Tretji objem je objem srca. Prekrižaj obe roki na svojem srcu in si dopusti, da začutiš toplino povezanosti in mehkobe, ki te objame, ko svojo pozornost usmeriš na srce.

Objem tvojega višjega jaza je naslednji objem, ki ga lahko narediš. Predstavljaj si, da pred teboj stoji tvoj višji jaz in začuti, kako svoji roki ovije okoli tebe. Dopusti si, da čutiš njegovo ljubezen, ki teče v tvoje srce. Objem zaključi s prvim objemom.

Si v okolju, kjer ne moreš izvesti objema ali ga vizualizirati? Peti način je, da si na listek napišeš pošiljam ti velik, topel objem ali medvedji objem ali sočen objem, kakršen koli objem ti je najbolj všeč in si to večkrat prebereš. Lahko si listek zatakneš v torbico ali denarnico in ga kadarkoli ponovno najdeš. Trik je v tem, da tak objem začutiš s svojim telesom.

Objem za lahko noč je šesti način, ki ga lahko prakticiraš vsak večer, ko se namestiš v udoben položaj v svoji postelji. Objemi se in začuti toplino in mehkobo objema, ko potoneš v spanec. Objem za lahko noč te bo pomiril in znižal stresne hormone v telesu.

Sedmi način je virtualni objem, ki si ga lahko pošlješ v obliki sms sporočila ali preko e-maila. Lahko si nastaviš opomnik, ki te bo spomnil, da si prejel virtualni objem.

Osmi način je objem narave. Pojdi danes v naravo in objemi drevo. Če si boš dovolil čutiti, boš začutil, kako te drevo objema nazaj. Tak objem je poln miru in veličastnosti, ki te spomni na lepoto in veličastnost tako narave kot nas samih, kajti vse so samo odsevi.

Deveti objem je joga objem, ki je sestavni del vadbe v jogi. Ko ležiš na tleh, objemi svoja kolena in se zibaj levo in desno. Ključ je v tem, da začutiš ugodje in ljubezen do svojega telesa ob tem, ko ga objemaš.

Deseti objem je objem osebe, ki ti je ljuba. Pojdi danes in namesto, da čakaš na koga, da te objame, objemi sebe. Kajti vsakič, ko objameš kogarkoli, ki ti je ljub, objameš delček sebe, ki je v tej osebi.

Pojdi zdaj in objemi Sebe!

Danes je mednarodni dan Objemov.
Danes jaz objemam Tebe.
Kozmični objem.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po http://whoischick.com

Vpliv reklam

Ljudje še nikoli v zgodovini nismo bili izpostavljeni tako veliki množici informacij, ki vplivajo na naše nezavedne odločitve, obnašanje in življenjski stil, kot ravno v času v katerem živimo. O tem, kako v resnici vplivajo reklame na nas, vemo zelo malo.

Vendar je dejstvo, da reklame vplivajo na našo podzavest in tega niti ne vemo, če procesa ne ozavestimo. Vpliv reklam je zelo močan in bo vedno močnejši, kajti vedno bolj reklame usmerjajo na naše čustveno dojemanje sveta. Vpliv reklam na možgane se da izmeriti in marketinški strokovnjaki se tega dobro zavedajo.

Že nekaj časa se sprašujem kako je mogoče, da je naša mala dežela dobesedno preplavljena z reklamnimi panoji in kdo to dovoli. Le tisti, ki so plačani za to, da raziskujejo in ciljno plasirajo reklame vedo na koliko nezavednih človeških impulzov igrajo.

Dejstvo, ki ga vedno bolj opažamo pa je, da ljudje spreminjamo naš celoten življenjski stil, ker nam tako narekujejo reklame. Ljudje smo družabna bitja, ki premoremo veliko čustev, vendar nam manjka treznega in preudarjenega razmišljanja, ki se ju lahko priučimo.

Psihologija marketinga zelo dobro izkorišča ravno čustva in dražljaje, ki ta čustva vzpodbujajo (reklame, filmi, razna gibanja, …) tako nam na podzavestni ravni vsilijo nekaj kar mislimo, da potrebujemo, pa to sploh ni res.

In zato sem zamenjala blog profil, kajti na prejšnjem so mi začeli smetiti mojo stran z reklamami. Tega resnično ne maram, čeprav je res, da vedno bolj vidim, kako čisto nič ni zastonj in na žalost pogosto svojo uporabo storitev plačujemo s tem, da na straneh objavljajo vedno več reklam. Na začetku ni nobenih reklam, ko pa se ravno dobro privadiš na nekaj, se začne smetiti z njimi.

Reklame nam namreč vsiljujejo na vsakem koraku in z njimi dosežejo, da se potrošniki sami od sebe vkljuimo v igro na katero padamo kot muhe na med in ki postavlja pod vprašaj človeško razsodnost. Bolj ko smo kot potrošniki nerazsodni, večkrat se nam zgodi, da kupimo nekaj kar pravzaprav ne potrebujemo, vendar so nas prepričali, da to nujno potrebujemo.

Dejstvo je namreč, da v sodobni družbi veliko ljudi kupuje izpolnjenost zunaj sebe in srečo poskuša kupiti preko izdelkov, ki zagotavljajo, da nas bodo osrečile. Žal je tovrstno tekanje za mavrico izpolnjenosti polno razočaranj. Kot potrošniki se moramo začeti zavedati, da smo mi tisti, ki izbiramo in prenehati s suženjstvom potrošništva. Šele takrat lahko začnemo razsodno razmišljati in izpolnjevati svoje čustvene potrebe v sebi, namesto da to izpolnitev iščemo zunaj sebe.

In ker vas imam rada, vas ne želim obremenjevati z reklamami na svoji spletni strani. In ker imam rada sama sebe se ne želim vsakič, ko si ogledujem svojo spletno stran izpostavljati bliskanju in utripanju napisov, ki zaradi svoje “aktivnosti” menijo, da so pomembni in si zaslužijo mojo pozornost.

Zavestno izbirajte, kam usmerjate svojo pozornost in hranite tiste stvari s svojo energijo, ki vas resnično izpolnjujejo. Imejte se radi!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

journey

Notranja popotovanja

Obožujem potovanja.
Potovanja me vedno znova soočijo z iniciacijami in s spremembo.

In ker je sprememba edina stalnica v naših življenjih so mi popotovanja izjemno blizu.

Rada imam spremembe, čeprav se vsakič na začetku upiram temu kar se dogaja, kajti osebnost v resnici ni najbolj navdušena nad spremembami, raje ima svoje navade in rutino. In ravno zato je preobrazba nekaj čemur se osebnost upre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko duša točno ve, da so preobrazbe samo del življenja. Samo so.

In tako so notranja popotovanja postala del mojega repertoarja, ko sem opustila tehnike in svojo željo po bližnjicah in hitrih spremembah. Ko sem dojela, da se je bolj modro kot iskati težave in brskati po vzorcih, raje usmeriti na življenje in biti.

Takrat sem dojela žensko ciklično naravo in dejstvo, da ti življenje vedno prinese na površje in te sooči s stvarmi, ki so pripravljene na preobrazbo.

In če se upiraš in nočeš dojeti, greš še en krog in ponovno prideš do istih stvari.
Tako teče življenje.

In ženska je življenje.

Največja zloraba, ki sem jo počela sama sebi je bilo siljenje in posiljevanje same sebe, ko sem vedno znova izdala samo sebe in samozaupanje s tem, ko sem hotela stvari razrešiti takoj zdaj in na točno določen način. Kontrola in nadzor je nekaj, kar je ljubo naši osebnosti, saj ima tako občutek, da nadzira življenje. Vendar življenja ni moč nadzirati, življenje je kot ocean ali kot vreme … nenehno spreminjajoče se. In surfati na valovih življenja je veščina, ki jo je modro usvojiti.

Notranja popotovanja, ki jih vodim, nas učijo točno tega … surfanja na valovih življenja. Tri mesece in pol kolikor trajajo naša srečanja je tisti časovni okvir, ki ti omogoči, da pri sebi vidiš spremembo, ki se dogaja, ko stvari daješ v prakso.

Dejansko dobiš potrditev, da si na pravi poti, medtem, ko hodiš po tej poti. In skupina ustvari alkemično posodo, v kateri se odvija proces preobrazbe. Ženske smo druga drugi v oporo in se podpiramo na popotovanju vase, ki ga doživljamo.

Resnična vrednost notranjega popotovanja je v tem, da v treh mesecih in pol spremljaš svoj napredek, svoje spremembe in izkušaš to o čemer je govora, skozi svoje življenje. 14 dni med enim in drugim srečanjem je čas in prostor za opazovanje, za refleksijo in stvari, ki so del srečanja preizkušaš v praksi, nato pa se vračaš v skupino in na naslednjem srečanju potuješ še globlje vase.

Ključna je praksa, izkušanje tega, kar je tema notranjega popotovanja v svojem vsakodnevnem življenju. Prakse, ki jih na srečanjih delamo so vsem udeleženkam na voljo, da jih vedno znova lahko ponovijo. Notranja popotovanja so oblikovana tako, da dejansko potuješ vsakič v nove globine, v samospoznavanje in samorazumevanje. In spuščanju v globine ali širjenju v širine ni nikoli konca. Ključ je vedno v praksah, da se naučiš kaj narediti, ko ti pride nasproti izziv s katerim se je potrebno soočiti, nekaj kar ti ni všeč.

Tri mesece je čas, v katerem vsi vidimo spremembe, prepoznamo kako smo se spremenili in kaj je drugače in tako se z vedno večjim zaupanjem poglabljamo vase, v stik s seboj, v sebi, hkrati pa dobivamo tudi potrditve v zunanjem svetu. To nas navduši, da resnično usvojimo dnevne prakse in vedno bolj živimo to, kar smo.

Začeti je potrebno na začetku, pri svojem notranjem otroku, pri lastni udomačenosti v navade in rutine, ki nam ne služijo več, vendar jih ohranjamo, ker so tako močno postale del naše vsakodnevne prakse. Sprejeti je potrebno to, kjer se trenutno nahajaš in to je začetek našega notranjega popotovanja. Nadaljujemo pa v adolescenci, kjer se oblikuje veliko naših pogledov na svet in življenje in kjer začrtamo svojo življenjsko pot.

Živimo v času, kjer je na voljo ogromno informacij. Vsi govorimo o tem, kam naj bi prišli, kakšni naj bi bili. To je večini popolnoma jasno. Vendar je treba do tja priti in navodil za uporabo ponavadi ne razumemo. Ko potujemo v neznano, ne vidimo poti, velikokrat tudi ne zaznamo, kako naj to, o čemur beremo, kar vemo, in kar nas navdušuje, uporabimo takrat, ko se znajdemo v situaciji, ki je boleča, ko smo prizadeti, žalostni, jezni.

To kar je moj del v tem procesu je, da vam pokažem kako stvari dati v prakso, da izkusite proces in ga lahko kadarkoli ponovite. Prakse so tiste, ki nam pomagajo pri preseganju starih navad in rutin, ki nam ne služijo več in nam grenijo življenje. Gre za izbiro. In izbiraš lahko le, ko se soočiš s stvarmi in prepoznaš, kaj je na voljo, med čem izbiraš. Del prakse je učenje, kako izbirati modro in kako razviti razsodnost, da veš kaj je modro in kaj ne. Utelešenost v telesu, popolna prisotnost, prizemljenost, biti v stiku s seboj so dnevne prakse. Ravno tako je vedno znova potrebno zavedanje, da ljubiš sebe in kaj popolno sprejemanje sebe čisto zares pomeni, da začutiš kaj ti je resnično všeč pri sebi in da znaš to vedno znova izbirati v svojem življenju. In to je le del veščin, ki jih na notranjih popotovanjih pridobite.

Samozavedanje in sprejemanje sebe, da veš kdo si in zakaj se tukaj je osnova vsem druženjim, ki jih pripravljam. Kajti moja vizija je preobrazba sveta kot ga poznamo. Moja vizija je živeti nebesa na zemlji. Moja vizija je, da vsaka ženska postane najsrečnejša ženska na svetu, kajti le tako lahko preobrazimo svet.

In notranja popotovanja so moj prispevek k temu.
Kajti ni je boljše stvari od številnih zgodb, ki jih na teh popotovanjih slišim, v stilu: “Taja, ko sem prišla sem bila zmedena, nesrečna, kregala sem se z možem, vpila na otroke, bila sem obupana in sploh nisem več vedela kaj naj naredim, da bi bilo moje življenje malo bolj znosno. Zdaj, tri mesece kasneje sem drug človek, imam se rada, vem kaj je tisto, kar me osrečuje, bolj prijazna sem in nasmejana. Pogovarjam se z možem, povem kaj me teži ali boli, otroci so bolj srečni, ker se midva ne kregava več toliko in opažam, da so se končno sprostili in so bolj radostni in odprti. Lažje shajam v službi in bolj sem hvaležna za vse kar se mi dogaja. Vem, da jaz kreiram svoj svet in vedno bolje mi gre.”

Za to je vredno živeti. Za to je vredno deliti.
To je tisto, kar me vedno znova navduši, da delim stvari naprej.

Več informacij na www.divine.si

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

love

LOVEvolution se dogaja zdaj

Sem govorila s prijateljico in pravi: “Taja nobenih napovedi za 2013 ni nikjer, lani so nam že ves december pisali o tem kakšno bo leto 2012, kaj se dogaja?”

Pa sem v šali rekla, da verjetno vsi čakajo na konec sveta in če bomo preživeli bodo potem naknadno objavili napovedi, zdaj se nihče ne upa napovedovati, kaj bo.

Žalostno? Smešno? Stvar pogleda. Dejstvo je, da se premikamo v neznano, kjer stvari niso predvidljive, kjer vsak s tem, ko spreminja svoj notranji svet spreminja svoj zunanji svet.
Veseli me, ko vidim, da ljudje zelo premikajo meje v svojih notranjih svetovih in vendar čutim toliko strahu na eteričnih nivojih, ker je ljudi strah kaj bo.

Res je, da Zemljo v teh dneh in to že vse od 12.12. objema intenzivno polje svetlobe, ki prihaja iz centralnega sonca, vendar je moje osebno mnenje, da nam služi v premiku, ki ga delamo navznoter in ko se jutri 21.12. odprejo vrata v angelsko kraljestvo, bodo preplavljeni predvsem naši notranji svetovi in najbolj bo na udaru živčni sistem. Kakšni kratki stiki v notranji napeljavi so možni, vendar do zunanjih stikov ne bo prihajalo na ta način.
Vendar vsi tisti, ki se pripravljajo na konec sveta utegnejo zaradi razočaranja, ker ga ne bodo dočakali narediti kakšno neumnost v fizičnem svetu, da bi si potrdili svoja pričakovanja.

Zakaj bi ljubeče Vesolje in naša Zemlja povzročila uničenje? Komu na čast? Naša samopomembnost nima meja in ko včasih poslušam ljudi kako pomembni so v svojih svetovih sem vesela, da sem del drugačnih svetov in da se naši svetovi ne stikajo. Seveda sem tudi sama šla skozi obdobja, ko sem kar kipela od samopomembnosti in Vesolje me je močno ošvrknilo po prstih. Zato vem, da je bolj modro ukvarjati se s svojim notranjim svetom in v njem sprejemati vse dele sebe, namesto da poskušaš zunanji svet prilagoditi sebi.

Danes se začenja tridnevna pobuda ZA Ljubezen ko bomo 20.12, 21.12 in 22.12 vsakodnevno osredotočali svojo pozornost na ljubezen, kajti vsi vemo, da če se nas ustvari kritična masa ljudi, ki konstantno ostajamo v energiji ljubezni je to močno polje energije, ki ga širimo v svet in v Vesolje. In verjemite mi, Vesolje je dalo pobudo, da se odzovemo z Ljubeznijo. Res je čas, da stopimo drug z drugim, z ramo ob rami v blaženost ljubezni. Moja zaveza je, da sem ljubezen in da ljubezen v svojem življenju dajem na prvo mesto.

Vedno znova se skozi dnevne prakse spominjam na to, da sem ljubezen, da diham ljubezen, da širim ljubezen. Kajti brezpogojna ljubezen je vse kar je.

Na spletni strani bo na voljo dnevna praksa Za Ljubezen in na srečanjih, ki jih v teh dneh še imam bom o svetlobi in ljubezni še govorila.

Na eteričnem nivoju se je ustvarila močna energijska posoda za vse tiste, ki vsakodnevno stopamo v ta alkemični kotel in preobražamo notranji svinec v zlato in veseli me, ko slišim z vseh koncev Slovenije, da se nam pridružujete in da čutite, kako se povezujemo in družimo na svetlobni mreži.

Verjamem, da je izbira naša in da soustvarjamo naš jutri, zato izbiram ljubezen in svetlobo in življenje, kajti to sem, tako kot je to čisto vsak med vami.

Za sLOVEnijo in za svet z Ljubeznijo … LOVEvolution.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Bo res konec Sveta?

Nasmejala me je objava nekje v virtualnem svetu interneta, kjer zagotavljajo, da bo konec sveta, če pa nam uspe temu uiti, potem bo zagotovo vsaj par dni teme.
Ljudje nakupujejo sveče in mnogi s strahom pričakujejo 21.12. ko naj bi se za nekaj dni popolnoma stemnilo.
Z vseh koncev prihajajo vprašanja, če to drži.

Sama vedno pogledam kakšna je energija za takim sporočilom in če izhaja iz strahu temu ne posvečam pozornosti, kajti moja namera je svetloba, je ljubezen in življenje.
Tja se osredotočam, temu namenjam svojo pozornost in tja teče moja energija.

Zelo blizu mi je šamanska tradicija kot jo predstavlja Don Miguel Angel Ruiz in ko ga berem vedno znova opažam, da je to svet, ki mi je blizu, in ga med vrsticami pogosto vpletam v učenja, ki jih delim naprej.

Ko sem odstirala svoje ženske obraze sem ugotovila, da je za to zaslužen arhetip zdravilke, ki je v mojem učenju močno prisoten. Šamani pravijo, da je človeštvo le eden od organov mame Zemlje, tako kot organ mineralov, organ voda, organ rastlinja, organ zraka. Kot človeški organ planeta Zemlje smo neločljivo povezani z vsemi drugimi organi planeta. Karkoli se zgodi na planetu vpliva na vsakogar v človeškem organu in kar vpliva na posameznika v človeškem organu, vpliva na celoten planet.

Naš planet je živo bitje, ki misli in izbira akcije zase. Izbruh vulkana ali potres, poplave in neurja niso naključna dejanja, so izbire bitja, ki mu pravimo Gaia. In naš dogovor s tem čudovitim modro-zelenim bitjem je, da nam pomaga v naši preobrazbi. In ker se upiramo, planet s svojim delovanjem pomaga, da dojamemo, da moramo opustiti svoje navezanosti v fizičnem svetu in svojo pozornost iz zunaj prenesti v svojo notranjost.

In planet bo to naredil tudi skozi katastrofe.
In če mene vprašate, ne, ne bo konec sveta.

Ja, utegnejo pa se nam zgoditi kakšni potresi, neurja in poplave.
Pa ne zato, ker bi nas planet hotel kaznovati.
Tak je naš dogovor z njim, ker se oklepamo preživelih sistemov in ker je čas za spremembo, za fleksibilnost, za povezanost, za prilagodljivost.

Planet nas kliče, naj se prebudimo v svojo polno izvorno moč naše duše in to začnemo živeti vsak dan.

Tako kot ima ena celica moč, da ustvari človeško bitje, leži globoko v naši notranjosti moč, da ustvarimo celoten univerzum. Naš razum je tako omejen, da nam vedno znova preprečuje, da bi resnično dojeli obseg naše moči.

V sebi nosimo moč, da spremenimo karkoli. Vsak posameznik nosi v sebi moč, da preobrazi karkoli. Lahko gradimo ali uničujemo. Naša moč presega vse atomsko orožje.

In potem se sprašujemo ali bo konec sveta? V resnici je moč izbire v naših rokah, mi soustvarjamo realnost v kateri živimo. In resnično se sprašujem kdaj bomo končno dojeli, da imamo v sebi potencial, ki presega vse, kar nam je poznano. Namesto da se ga bojimo bi bil morda resnično že čas, da izberemo … tokrat z več modrosti.

Preseneča me, kako ljudje ne sodelujejo v odločitvah in se potem pritožujejo, da namesto njih izbirajo drugi. Če ne izbereš, si avtomatsko izbral to, kar je izbrala večina, pa če si s tem zadovoljen ali pa ne.

Doba vodnarja v katero vstopamo od nas zahteva jasnost in avtentičnost, da vemo kam gremo.
Presenetil me je pogled na astrologijo, ki pravi, da gre za znanost.

Znanost tolmačenja metabolizma Univerzuma.

Astrologi v starih kulturah so na podlagi pozicije planetov vedeli povedati kaj je energija, ki jo Vesolje pričakuje od Zemlje in od njenih vitalnih organov.

In ljudje ustvarjamo močno čustveno energijo, kajti “e-motion” je energija v gibanju.

Čustvena energija je glavna energija, ki jo Zemlja izmenjuje s Soncem in iz Sonca ta energija seva v Vesolje. Sonce nam pošilja svetlobo in v sončni svetlobi so informacije, ki jih sonce pošilja na Zemljo v obliki kod.

Sončna svetloba nosi s seboj informacijo za ves planet, ki ustvarijo reakcije v Zemlji. Zemljina reakcija na informacijo, ki je zakodirana v svetlobi, prihaja v obliki pošiljanja energije, ki jo želi sonce.

Informacija, ki močno prihaja na planet skozi svetlobo je potreba po energiji ljubezni. Pomembno je, da izberemo ljubezen in jo iz sebe širimo v svet.

S svojimi izobraževanji v zadnjih nekaj mesecih sem dobila jasno potrditev, da ljudje izbiramo med dvema energijama, med pomanjkanjem in obiljem, med strahom in ljubeznijo. In to vedno znova, vsak dan. Tam kjer je vaš fokus, tja teče vaša energija in tam imate rezultate.

In če se osredotočate na to kar si želite kot na nekaj zunaj vas, nekaj kar še nimate, je to informacija, ki jo pošiljate iz sebe v svet in zunanje energije se na to odzovejo tako, da temu pritrdijo, vedno znova in znova. Če je vaš fokus pomanjkanje, se v tej energiji, v katero smo vstopili leta 2009, to pomanjkanje le še povečuje. Izbira je vedno naša in vse je v nas.

12.12.12 nam sporoča, da je zadnji čas, da dojamemo, da se je začela nova doba, da smo že v njej. Da nas nihče ne bo reševal in da je vse odvisno od naše izbire. Zato sem začela s pobudo, da kreiramo to, kar si želimo, da soustvarjamo z ljubeznijo, za ljubezen in iz ljubezni. Kajti le to je pot, ki nas vodi naprej.

Ne gre za to, da bomo karkoli sprejeli, pravzaprav gre za to, da moramo v tej poravnavi mi od sebe dati čustveno energijo, ki jo potrebuje sonce za ta prehod v novo dobo in to je energija ljubezni. Le ljubezen lahko ustvari energijsko ujemanje za preskok, ki se odvija.

In pomembno je, da izberete ZA kaj ste in ne PROTI čemu ste. Kajti ko izbirate proti, pravzaprav podpirate tisto česar nočete podpreti, če razumete zakone univerzuma in mehanizme po katerih delujejo energije.
In jaz izbiram Ljubezen, Mir, Radost, Polnost, Obilje in Celovitost ter Celostnost vedno znova, vsak dan. Kajti ključ za novo dobo so dnevne prakse, kaj vedno znova potrjujete in kaj izbirate v svojem življenju.

Jaz se zavedam, da sem Ljubezen, da sem Mir, da sem Obilje, da sem Enost. In vem, da je to edini način, da je to tudi del mojega življenja, da je to moja Kreacija. Pa Vi?

Pridružite se mi skozi vodeno prakso, ki jo najdete na spletni strani. Kajti sodelovanje in soustvarjanje je nujno. Brez vseh vas ne bo šlo, kajti ko se nas več poveže v isti nameri ustvarjamo čudeže.

Želim vam, da si ustvarite to kar si želite, da kreirate iz sebe.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

naturegirl

Svoboda prihaja skozi ranljivost

Danes sem se srečala s starim prijateljem. Poznava se 12 let, odkar sem začela z energijskim čiščenjem prostorov, ko sem leta 2000 prišla z Balija. Vmes se je zgodilo toliko … ja življenje gre s svojim tokom.

Pogovor je nanesel na meni zelo ljubo temo … ranljivost.

Odkar sem začela svoje delo z ženskami sem ozavestila kakšna moč leži v ranljivosti in kako jo napačno interpretiramo, ker jo enačimo z ranjenostjo.

Prijatelju sem razložila, da je ključnega pomena, da se sooči s svojim ranjenim otrokom, kajti dokler tega dela ne sprejmemo v sebi in ga ne objamemo v sebi, smo na avtomatiki, na dalinjsko vodenje, ki vedno znova sproža stare odzive. Seveda mu ni bilo všeč, kar sem imela povedati. Tako kot mnogi pred njim, ki mi niso verjeli, kako pomembno se je soočiti s temi deli v sebi. Kajti že leta govorim o naših ranjenih aspektih in o tem, da se moramo pomiriti z njimi v sebi. Vendar sem danes, ko sem to isto zgodbo delila ponovno, stvari povedala na nov način, ki mi je zelo všeč in to želim deliti z vami.

Dejstvo je, da ljudje iščemo potrditve zunaj sebe tam, kjer smo biti nekoč ranjeni in zato ne zaupamo sami sebi. V sebi smo prepričani, da nas mora nekdo videti, nas slišati ali se nas dotakniti, da bi lahko pozdravili svoje ranjenosti in zato rešitelje iščemo v zunanjem svetu. Vendar je resnica taka, da nas nihče ne more rešiti od zunaj. Samo sami sebe lahko objamemo in se ljubimo, da bi lahko pozdravili svoje notranje rane.

Ko ljudje izberemo brezpogojno ljubezen in sočutje pogosto ne prepoznamo, da smo s tem izbrali, da se v polnosti sprejmemo, kar je klic za vse naše ranjene in spregledane, zanikane dele nas samih, da se dvignejo na površje in želijo našo pozornost, našo ljubezen in sočutje. Večina ljudi se teh delov sebe ustraši in jih hoče skriti nekam globoko vase. Vendar so nam v zadnjem času odvzeli preprogo pod katero smo skrivali te dele samih sebe in tako se vedno pogosteje oglasijo naokrog, če smo že pripravljeni skleniti notranji mir z njimi. In življenje je vedno bolj naporno.

To česar nam niso povedali je, da se na teh mestih naših največjih ranjenosti skrivajo naši največji darovi in da je nujno, da se spogledamo s svojimi strahovi, kajti le tako lahko odkrijemo dragulje, ki so v nas.

Ljudje smo v svojih prvih štirinajstih letih oblikovali osebnost, ki je nujno potrebna, kajti skozi osebnost se izraža naša duša, zato ni modro, da osebnost vedno znova sesuvamo v sebi. Kar pa je izjemno modra stvar je, da izkrivljene leče in poglede naše osebnosti, ki jih je oblikovala skozi travme in ranjenosti pozdravimo v sebi, kajti, če so naše notranje leče poškodovane je tudi tok naše duše, ki teče skozi te kanale izkrivljen in potvorjen.

Mi smo tisti, ki izbiramo skozi katere kanale se bo naša duša izražala, vendar to moč izbire pridobimo šele, ko se pomirimo s sabo v sebi in se prenehamo bojevati z različnimi aspekti v sebi. Ključno je, da si dopustimo, da vidimo iluzijo, da se razkrijejo laži, ki jih verjamemo o sebi in da si končno nalijemo čistega vina, da si končno povemo resnico. In resnica nima predznaka. Resnica samo JE.
Čas je, da si dopustimo, da postanemo voljni, da svojo resnico izberemo in jo izrazimo.

V dualnosti smo z namenom, kajti le skozi bolečino lahko prepoznamo darilo ljubezni in jo izberemo. In nato to izbiro ponavljamo vedno znova in znova.

In ko je danes beseda tekla o ranjenemu otroku sem bila zelo jasna, da je to del s katerim se moraš pomiriti in ga objeti v sebi, da ga lahko vzameš izza volana svojega življenja, kjer poskuša voziti avto našega življenja in ga končno damo na zadnji sedež, ter ga pripnemo, da se sprosti v svoji vlogi otroka, ki je igriv, radoveden, radoživ, radosten, namesto da poskuša reševati naš svet in vedno znova išče starša v zunanjem svetu, ki mu bo dal pozornost in ga bo ljubil.

In ko tako s svojim otrokom v ospredju hodimo na zmenke in izbiramo partnerje, se vedno znova znajdemo v poziciji, kjer se vklapljajo naše otroške rane in se ponavljajo nezaključene zgodbe iz otroštva.

Čas je, da odrastemo in sprejmemo polno odgovornost zase in končno postanemo starši temu svojemu notranjemu otroku. Čas je, da sami sebe negujemo in si damo to, kar pričakujemo od drugih, da naj bi nam dali zato, da bomo mi srečni in zadovoljni v svojih življenjih.

Konec koncev smo odrasli in čeprav je res, da v otroštvu nismo imeli izbire kaj bomo prevzeli s strani svojih staršev in kaj ne, meni je še vedno najljubši izraz don Miguela Ruiza, ki pravi, da smo bili udomačeni, drži dejstvo, da smo danes vsi odrasli in lahko izbiramo. In čas je, da izberete, da zaključite s svojo igro ranjenega otroka in ga osvobodite, ter začnete zavestno izbirati in kreirati svoje življenje.

Čas je, da se prebudimo v svojo božansko naravo in jo v polnosti utelesimo tukaj in zdaj. Da smo kar smo. Da smo božanski.

V vsakem od nas se skriva močan glas. Glas, ki se želi izraziti. Glas, ki želi, da ga slišijo. Res je čas, da si dopustite in mu dovolite, da se izrazi.

Živi svojo Božanskost je novo popotovanje vase, ki vam bo dalo glas, in razumevanje kako se izraziti in kako živeti to, kar je vaša življenjska misija.
In ja, ranljivost je del te misije. Kajti ranljivost je mesto iz katerega se rojeva vaš kreativni potencial, mesto od koder prihaja radost, to je mesto navdiha in mesto zaupanja vase.

Čas je, da si dopustimo, da smo ranljivi in v svoji polni moči duše, kajti to dvoje gre z roko v roki.
In čas je, da odkrijemo svoje dragulje in jih živimo v polnosti!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

razcvet

Blagoslov

Ponovno čutim stisko ljudi in ker se zavedam, česa smo sposobni skupaj vas spet vabim, da se mi pridružite.
Kajti pomoč je najmočnejša takrat, ko imamo nekoga v mislih in ga blagoslavljamo, ga vidimo v njegovi luči, celostnega in celovitega, takega kot je v resnici.

V sredo smo se zbrale ženske v svetem ženskem krogu in naredile eno najmočnejših stvari, ki jih ženske lahko naredimo. Povezale smo se skozi našo žensko moč in preobražale vse kar je vsaka prinesla s seboj v čisto ljubezen.

Danes vas ponovno kličem, sestre moje, da se mi pridružite v blagoslovu vsem, ki potrebujejo notranjo moč, upanje, da se bodo lahko soočili sami s seboj, s svojimi preizkušnjami, da bodo lahko presegli sami sebe in spoznali to, kar jim želi duša dopovedati, jih naučiti, da spoznajo kar so izbrali, da bodo spoznali v tem življenju. Čas je, da se svečenice spet povežemo v preobražanju trpljenja človeštva v čisto ljubezen. Če čutite klic bodite danes ob 21. uri z nami, povezujemo se skozi maternico mame Gaie.

Zato danes blagoslavljam vse moje brate in sestre v vedenju, da je vse dobro. Da je vsak na točno pravem mestu, ob pravem času, s pravimi ljudmi in da se dogajajo prave stvari, četudi osebnost meni drugače in se ego oklepa navad in navezav v preteklosti.

Naj spoznamo, da ne moremo rešiti Zemlje, da je to stvar iluzije, ko poskušamo, kajti Zemlja rešuje sama sebe in ob tem lahko odplakne tudi nas.
Naj spoznamo, da je čas, da se prebudimo v sočutje do sebe in do drugih, v sprejemanje sebe in drugih točno tukaj, kjer se nahajamo.
Naj začutimo brezpogojno ljubezen in hvaležnost do vsega, kar obstaja v naših življenjih in naj začutimo brezpogojno ljubezen do vsega, kar odhaja.
Naj spoznamo, da smo bratje in sestre in da v tem, ko ranimo druge vedno ranimo le sami sebe, v tem, ko izdamo druge vedno izdamo le sami sebe.
Naj se zavemo tega darila, ki nam je dano – življenja, naj ga cenimo, vrednotimo, spoštujemo kot redko dragocenost, kajti biti tukaj je darilo.
Naj spoznamo, da smo zakladi, vsak od nas, da smo brezmejno dragoceni in da naš obstoj zadošča.
Čas je, da se zavemo svetosti življenja in da živimo to svetost skozi vsako svojo izbiro.

Danes odprimo oči v zavedanju, da smo vsi Eno. Eno v vsem in vse v enem. Da smo izbrali, da smo kjer smo in da lahko izberemo, da se premaknemo tja, kamor si želimo. Naj spoznamo, da smo darilo drug drugemu in da medsebojna podpora in ljubezen pomeni, da stojimo drug za drugim in drug ob drugemu, da stojimo v razumevanju, da ima vsak svojo zgodbo in svoje pot in vendar smo na istem popotovanju v svojo celostnost, svojo celovitost, v integracijo vseh aspektov sebe.
In naj se ta integracija, to pobiranje svojih koščkov dogaja v milosti in na popoln način za vsakega na tej poti.

Danes blagoslavljam vse ljudi, ki se jim dogajajo izgube, katastrofe, ki so v bolečini in se počutijo izdane, kot tudi tiste, ki so izdali sebe ali druge. Danes blagoslavljam vse ljudi, ki zanikajo sebe ali druge in nočejo videti, kot tudi vse tiste, ki so zanikani. Blagoslavljam vse tiste, ki sodijo druge, jih kritizirajo kot tudi vse tiste, ki so sojeni in kritizirani. Blagoslavljam vse, ki se čutijo zapuščeni, pozabljeni od ljudi in Boga, kot tudi tiste, ki zapuščajo druge. Danes blagoslavljam vse, ki se ločujejo v sebi ali od drugih, ki so v otopelorti, apatiji, depresiji in agoniji kot tudi vse tiste, ki so ločeni in so izgubili upanje. Kajti globoko v sebi vem, da so vsi le delčki mene same/ga. Zato danes vsem tem delom mene pošiljam ljubezen in vedenje, da jih sprejemam, da jih ljubim brezpogojno.
Naj se mir povrne v življenja ljudi in naj najdejo v sebi upanje in vero, luč in veselje. Naj moč ljubezni zasije skozi vse kar je.
In tako bodi.
In tako je.

Delite to naprej in v tem izjemnem času do 13.11. ko bomo deležni prvega od dveh mrkov soustvarjajte z menoj, blagoslavljajte in sprejemajte vse v enem in eno v vsem.

Če se nam želite pridružiti v skupnem blagoslovu vas vabim da danes ob 21. uri poslušate vodeno prakso z druženja, ki sem jo posredovala vsem tistim, ki ste mi poslale mail na zasebno sporočilo. To lahko naredite tudi danes ❤

Hvala, da delite blagoslov s prijatelji-cami ❤

V Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen.
Taja Albolena

puspan

Upanje umira zadnje

Kolikokrat si v svojem življenju naredila nekaj, za kar veš, da ni dobro zate, pa vseeno ponavljaš eno in isto zadevo vedno znova in znova?

In kolikokrat si naredila nekaj, pa si si za sveto obljubila, da tega ne boš več naredila?
In kolikokrat si potem to ponovila?
In še enkrat?

Tako radi bi se prepričali, da ni naša krivda, vendar na našo nesrečo, ne moremo zanikati.

Vsi ljudje smo taki.

V svojem življenju sem pogosto delala ene in iste napake.
In vsakič sem z glavo tolkla ob zid, hotla na silo spremeniti stvari, pa sem naslednjič padla na isto finto.

Najprej je bilo po nesreči, kasneje iz navade.
Tako je življenje.

Saj poznaš pet stopenj reševanja zadev, kajne?
Vedno znova se premikaš skozi pet stopenj reševanja zadev.

Prva stopnja:
Hodim po ulici. Na pločniku je globoka luknja. Padem noter.
Izgubljen sem. Nemočen sem. To ni moja krivda. Celo večnost traja, da najdem svojo pot ven.

Druga stopnja:

Hodim po isti ulici. Na pločniku je globoka luknja. Pretvarjam se, da ne vidim luknje.
Spet padem noter. Ne morem verjeti, da sem spet na istem mestu. Vendar to ni moja krivda.
Še vedno traja celo večnost, da zlezem ven.

Tretja stopnja:
Hodim po isti ulici. Na pločniku je globoka luknja. Vidim jo, da je tam.
Spet padem noter … stvar navade … vendar imam odprte oči.
Vem kje sem. Moja krivda je. Takoj zlezem ven.

Četrta stopnja:
Hodim po isti ulici. Na pločniku je globoka luknja. Grem okoli nje.

Peta stopnja:

Izberem drugo ulico.

In ključno je to, da je na koncu vse stvar tvoje izbire.
Vedno lahko izbereš drugo ulico.

Gre za prispodobo, ki jo vsi lahko preslikamo na svoje življenje. In to kar nam daje je upanje.
Upanje, da bomo nekoč prišli do točke, kjer ne bomo več na avtomatskega pilota, do točke, ko bomo zavestno izbrali drugo pot.

V življenju vedno znova padamo v iste luknje. Vedno znova ustrežemo ljudem na iste fore.
Pa mislimo, da smo že vzeli lekcijo, pa ugotovimo, da smo zopet padli v isto luknjo. I
n takih lukenj imamo veliko. Starši, partnerji, sestre, brati, otroci, sodelavci.

Kje ti padaš v svoje luknje?

Vsi imamo enako možnost, da lahko spremenimo stvari v svojem življenju.
Vsi imamo možnost, da spremenimo odločitve, ki so nas peljale po tej ulici in proti luknji na pločniku.
Vsi imamo v sebi moč, da rečemo NE, da stopimo okoli luknje.
In sčasoma najdemo tudi drugo pot.

Seveda gre za proces, pa vendar je res, da ne glede na to, kaj je v tvojem življenju tvoja globoka luknja, obstaja upanje.

Obstaja upanje, da boš našla svojo pot okoli te luknje in da boš sčasoma našla tudi drugo pot.

Da boš prenehala s svojimi slabimi navadami, da boš spremenila vedno iste napake, ki jih ponavljaš.
Vsak sčasoma najde nov način življenja.
Vsak lahko izbere življenje brez “luknje v pločniku”.

Vprašanje je samo ali si voljna nekaj spremeniti.
Ali si voljna, da spremeniš svojo rutino in poiščeš drugo pot?

Vprašanje je, ali imaš upanje.
Upanje vase, upanje v svet, upanje v dobroto.

In povem ti, upanje vedno umira zadnje.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S.: Zgodba je povzeta po Avtobiografiji v petih delih avtorja Njošul Khenpo.

Kaj izbiraš zase?

Se vam ne zdi, da bi bil počasi že čas, da se nehamo ukvarjati s strahovi, s tem česar nimamo in namesto tega svojo pozornost raje usmerimo na to, kar imamo?
Ljudje veliko preveč stvari jemljemo za samoumevne, pa to niso. To, da imamo dom, avto, družino, otroke, partnerja niso samo po sebi umevne stvari. To so blagoslovi. In čas je, da pogledamo, kje se nahajamo, namesto da se skozi ukvarjamo s tem kje nismo.

Ugotovila sem, da je kriza prišla kot rešiteljica, kajti to kar je njeno osrednje učenje je, da začnemo ceniti to, kar imamo. In dokler ne bomo dojeli tega sporočila, bo vsak dan slabše. Kaj ti to čemur dajemo svojo energijo raste.
In močno upam, da bodo ljudje kmalu dojeli, da je kriza učiteljica in da moramo vzeti njeno lekcijo. Da ne gre za varčevanje in za to, da zategujemo pasove in si vedno manj privoščimo, da se omejujemo in smo vedno bolj nejevoljni. Pomembno je, da dojamemo, da gre za preobrazbo in ta preobrazba od nas zahteva odločitev, kaj podpiramo, kaj izbiramo v svojem življenju. Čemu namenjamo svojo pozornost manjku ali obilju?

Vikend sem preživela v družbi meni dragih ljudi in vendar sem vedno znova ugotavljala, kako močno smo ujeti v stare spone kritiziranja, obtoževanja, prelaganja krivde na druge, češ oni so krivi.

Trenutna klima v državi je zelo prestrašena. Se vam ne zdi, da bi bilo modro kaj narediti v zvezi s tem? Da začnemo pri sebi.
Namesto pritoževanja, jamranja in strahu kar bo, bi bil že čas, da se polno zavemo, da smo mi tisti, ki kreiramo. In da, če se osredotočamo na strah je to tisto, česar bomo imeli še več. In če lažete sami sebi in zanikate svoje strahove in mislite, da se osredotočate na pozitivne stvari, niste naredili tega, kar mislite, da ste naredili.

Kreiramo s svojimi občutki in ne s svojimi mislimi. Če vas je strah, je to tista vibracija, ki prevladuje. In ne mi govoriti kaj nimate in kako slabo vam gre, kajti vsi poznamo, tudi sama sem bila tam.

In vendar vem, da imamo izbiro kam vsak dan usmerimo svojo življenjsko energijo. Vsak dan namreč dobimo 100% življenjske energije, paket, s katero razpolagamo in jo prerazporejamo čez dan. In energija sledi vaši pozornosti. Če je vaša pozornost usmerjena na probleme in na to česa nimate, verjemite mi iz prve roke vam povem, da boste točno tega imeli še več. In če se osredotočate na pomanjkanje in to, da ni, bo to raslo in bo tega še več. Sem naredila daljši eksperiment na to temo in vem, da je kreacija stvar frekvenčnega ujemanja. To kar daješ iz sebe, dobiš nazaj. Frekvenca, ki jo izžarevaš pritegne k tebi ujemajočo frekvenco. In ta frekvenca so vaši občutki, ne misli. Če se počutite žalostni, prestrašeni, besni, je to tista frekvenca, ki deluje. In če čutite zadovoljstvo, izpolnjenost in radost ob tem kjerkoli že ste, je to tisto, česar je vedno več v vašem življenju.

Frekvenca, ki jo dajete iz sebe je izbira. To je vaša odgovornost.
Vi kreirate svoj svet. In vsak soustvarja svet v katerem živimo. Nihče tega ne more narediti namesto nas. Mi smo tisti, ki bomo ali rešili ali zavozili ta svet. Vprašanje je samo, kaj izbirate v svojem življenju.

In ja, seveda ni enostavno. To niso afirmacije, ki si jih ponavljate in upate, da bo delovalo. Gre za vsakodnevno izbiro, gre za disciplino tega, da ne glede na to kaj se ti dogaja vedno znova izbiraš zadovoljstvo in izpolnjenost. In ko si soočen z izzivi, da se soočiš z njimi in si jih ne zanikaš, češ saj meni gre pa tako super. Ne, trenutno sem žalosten, zakaj že? Gre za to, da se soočiš s stvarmi, ki so trenutno prisotne, pa tudi da jih presežeš, namesto, da se z njimi boriš ali jih zanikaš v sebi. Tudi to, da se zatakneš v njih ni najboljša izbira.

Čas je, da se zavemo, da imamo vedno izbiro. In na nas je. da vedno znova izbiramo tisto frekvenco, ki jo pač izbiramo.

Jaz vedno znova izbiram ljubezen in izpolnjenost, zadovoljstvo in polnost življenja. In ko me življenje zabriše ob tla se zjočem, si obrišem kolena, se ponovno postavim na noge in se spomnim, kaj sem izbrala. Ja, izbiram vsak dan. In tako iz trenutka v trenutek, 24/7. Gre za prakso, gre za novo navado.

In kaj izbiraš ti zase?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena