Življenje

Povezanost

Tisto kar smo pozabili skozi udomačevanje našega odraščanja je povezanost, ki je za majhne otroke nekaj normalnega. Kar smo naredili je, da smo ustvarili prostor med sabo in stvarmi, ki jih opazujemo. Ločili smo se od tega, kar nas obdaja.

Preteklost je kot breme, ki ga vlečemo s seboj. Imamo pretekli jaz, sedanji jaz in potencialni jaz. Pretekle izkušnje nam dajejo občutek pomanjkanja, ločenosti in neenakosti. Pretekle izkušnje so ustvarile pretekli jaz. Spomin preteklosti izhaja iz znanja, stvari ki jih obvladamo, psihološka preteklost, kar so energijski vzorci, ki jih ne razumemo. Psihološka preteklost je povezana s strahovi. Pomanjkanje je percepcija, ki jo imamo na podlagi preteklih izkušenj. Ta občutek, da ni dovolj za vse ustvarja občutek nepravičnosti. Če nam uspe opustiti svojo težo preteklosti in osvojiti ta občutek, da smo povezani in je za vse dovolj, potem tudi pravičnost pride popolnoma naravno. Sedanjost je vse kar vemo o sebi. Povezanost je del potencialnega jaza. Je povezanost s celostnostjo vsega kar smo, vsemi našimi talenti in potenciali.

Prihaja čas, ki nas enostavno sili v to opuščanje preteklosti, zmanjševanje tega prostora, ki smo ga ustvarili med sabo in stvarmi, ki nas obdajajo in v povezanost z vsem kar je. V resnici že smo vse kar smo, potencial, čista zavest. Smo preteklost, ki se hoče ozavestiti in opustiti. V resnici ni kaj spremeniti, v resnici že smo vse kar lahko smo, smo seme samega sebe. Le spomniti se moramo, kaj smo. Opazovati. Zavedati se moramo, da je dovolj za vse, da ni pomanjkanja, ko smo povezani. Kajti ko smo povezani smo eno.

Vse v zvezi mano je samo misel. Gre za identiteto, ki jo ustvarjamo skozi izkušnje, skozi preteklost. Vprašati se moramo, kdo je tisti, ki vse to opazuje. Gre za potencialni jaz, ki se bo prebudil in bo priplaval na površje. S tem bodo na dosegu vsi vaši potenciali in talenti. In s tem ko se povežete s to celostnostjo, ste kar ste, čisti potencial, čista zavest.

Ko si prisoten tukaj in zdaj, postaneš opazovalec in ko si opazovalec obudiš povezanost in svoj potencial.

Namaste
Taja

Pogled z Neba

Gledala sem franconsko dokumentarno oddajo o tem kaj vse počnemo s planetom in kako se to kaže v resničnem življenju mnogih po svetu. Zastrupljanje jezera v Keniji zaradi gojenja vrtnic, ki jih lahko kupimo v trgovinah po vsej Evropi, morje smeti v oceanih, ki ubijajo na tisoče delfinov, želv in albatrosov na Havajih, smetišča na čudovitih plažah, ki jih morje izpljune na kopno. Bolečina je bila izjemna in je zarezala globoko.

Pa ne zaradi Zemlje. Pogosto rečem in še vedno stojim za tem, da nas Zemlja le opazuje, ko bomo presegli njene meje, bo le parkrat kihnila in se stresla in človeštvo verjetno ne bo preživelo. Kako graciozno je Zemlja prevzela svoje mesto tiste, ki nam je vodnica na tem popotovanju v ozaveščanje sebe. Univerzalni zakoni pravijo; Kot je zgoraj je tudi spodaj in kot je znotraj je tudi zunaj. In vsa situacija, ki jo opazujemo, če znamo gledati s prave perspektive v resnici odslikava nas same. Mi smo tisti, ki se dušimo in utapljamo v lastnih smeteh, ki plavajo v naši notranjosti. Mi smo tisti, v katerih plavajo pesticidi in uničujejo notranje življenje, kot v jezeru v Keniji. In mi smo tisti, v katerih plava brozga plastike in v naših fizičnih telesih zavzema vedno več prostora, kar povzroča lakoto mnogih. Duhovno lakoto. Kot je zunaj, je znotraj in kot je zgoraj, je spodaj.

Zavedam se, da je vse, kar čutim, moja bolečina in ne Zemljina. Bolečina zanikanja, nesprejemanja, potiskanja v notranjosti, bolečina ob tem, ko se skrivaš za lepo fasado, ker si tako naučen. In vem, da vse to kar gledam zunaj sebe, morje plastike, v resnici moje morje plastike, ki ga moja podzavest ne more sama razgraditi, ampak se moram s tem soočiti zavestno. Gre za čustva, prizadetosti, travme, ki jih nosim v sebi kot plastiko. Ko ta odsev vidim navzven, se še bolj zavem, koliko je te svinarije navznoter. Gledam kolektivno nezavedno, vse, kar si ljudje kolektivno nočemo priznati, nočemo sprejeti in se vsak dan v večjih količinah manifestira v fizični realnosti naše Zemlje. In hvaležna sem, da si upam pogledati, kajti ko vidim resničnost, ki se odslikava zunaj mene, vedno znova dobim navdih, da se lažje s stvarmi soočam navznoter.

Ne zdravimo planeta, zdravimo sebe, če znamo pogledati na drugačen način. In verjetno je res prišel čas, da se soočimo z vso to brozgo plastike v sebi in jo recikliramo. Kajti, kot pravijo mnogi, lahko svet spremenimo le od znotraj navzven, saj smo z njim neločljivo povezani. In zaradi te vezi, se naša notranja sprememba odseva tudi v svetu zunaj nas.

Ne glede na vse, sem še vedno optimist. Še vedno verjamem, da bomo zmogli kot človeštvo vsi skupaj narediti ta korak, ki bo zaradi medsebojne povezanosti vsega, vplival na vse okoli nas. In vendar se zavedam, da lahko stvari delam le pri sebi in sem hkrati navdih drugim, da naredijo spremembo pri sebi.

I Believe.

Namaste
Taja

Potresi

Ko sem danes zjutraj na FB prebrala, da je bil potres v Čilu, me je stisnilo pri srcu. Ko sem pripravljala junijsko številko Namarie sem napisala med napovedi, da predvsem za 1.7. astrologi napovedujejo potrese in potem mi je zmrznil računalnik. Vse kar sem napisala sem izgubila in to sem vzela na znanje, da morda ni modro, da o tem pišem. No pa se je začelo že kar s prvim mrkom od treh. Pretreslo me je, ker se mi je potrdilo to, kar sem že konec maja, ko sem pripravljala prispevke to zaznala, pa sem raje zanikala v sebi.

Potresi so samo odsev nas, ljudi, prebivalcev Zemlje. Kajti preko povezave Zemlja-srce-možgani-celice vplivamo na Zemljo z vsem, kar je v nas, z vsemi svojimi čustvi-mislimi-občutki. In ko mi ljudje rečejo, da zdravijo Zemljo se samo nasmehnem, ker Zemlja se zdravi sama, mi le zdravimo sami sebe, skozi projekcijo, ki jo vidimo v Zemlji.
To kar počnemo z gozdovi delamo svojemu imunskemu sistemu, svojim pljučam, ki skrbijo za reciklažo zraka. Kar počnemo z vodami, delamo sebi, svoji krvi in svojim notranjim tekočinam. Svojim ledvicam, svojemu črevesju. Nič ni zunaj nas, vse je v nas.

In notranji potresi, in pretresi, ki se dogajajo v ljudeh se preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja kažejo v našem zunanjem svetu kot potresi in pretresi po svetu. Naše notranje bitke in vojne, ki jih bijemo v sebi se kažejo v svetu kot zunanje vojne in bitke, ki jih gledamo. Sami sebi smo najhujši sodniki in to sojenje gledamo zunaj sebe.

In če kdo misli, da lahko temu ubeži ali pa se temu izogne, se moti. Kajti vse spremembe, ki jih dela Zemlja, ki se dviga v novo zavest moramo zaradi povezave Zemlja-srce-možgani-celice narediti tudi vsi mi. In vse kar naredimo mi preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja vpliva na naš planet. In ker nas nam lenoba kot eden izmed sedmih demonov prepričuje, da lahko zavlačujemo, zavlačujemo že 11 let. To kar delamo danes, naj bi v idealnem svetu naredili pred letom 2000. Tak je bil plan. Pa ga nekako nismo izpolnili. Zato je zdaj tako intenzivno in ljudje dihajo na škrge, ker zdaj gre pa zares, prej smo imeli izbiro, zdaj pa Zemlja dela svoje. Lahko gremo vštric z njo ali pa se borimo, se upiramo, brcamo in grizemo, pa s tem samo otežujemo popotovanje zase.

Zato dragi moji prepoznajte strahove. Soočite se s svojimi strahovi, kajti preprečujejo vam zavestno povezavo s srcem in z Zemljo. Globoko dihajte, kajti tako boste šli ven iz zakrčenosti. Povežite se z Zemljo in Univerzumom. Soočite se s samopomembnostjo, vsi šamani pravijo, da je to tista zver, ki jo moramo vsi narediti za zaveznika. In kot pravijo mistiki, letite pod radarjem, bodite skromni in ponižni. Le tako ste lahko vse, kar ste.

Kajti žrtvovati moramo vse kar smo, na svojem notranjem oltarju v srcu, da iz pepela vstane feniks, novo bitje moči, nova povezanost, novo zavedanje.
Imejte se radi. In uravnovešanjte svoje notranje potrese in kataklizme. Tako bomo tudi v zunanjem svetu šli čez tole prehodno obdobje precej bolj lahkotno.

Ni več časa, da bi se zanašali na druge in čakali, da bo to naredil nekdo namesto nas. VSI moramo narediti to, vsak v sebi!

Želim vam prijetno in mirno popotovanje, čeprav v turbulencah ali na makadamski cesti .
Namaste
Taja

Izbira in strah

Čustvo je vibracija. Ljudje vzorce vibracij shranjujemo v tekočih kristalih naših tkiv v telesu. Kvaliteta čustev je kot val, vzorec energije, ki objema našo DNK in jo aktivira. Živimo v intenzivnem energijskem momentu, ki močno vpliva na fizično strukturo našega telesa. Prvič v zgodovini človeštva živimo v telesih, ki se istočasno fizično spreminjajo. Telo dviga svojo vibracijo in s tem spreminja svojo fizično osnovo. Do sedaj je bila naša osnova silicij, sedaj pa se ta osnova spreminja v litij. Litij spremeni komunikacijo med živčnimi končiči in izboljšuje počutje, zato vam morda v zadnjem času bolj ustrezajo kristali kot sta sugilit, kunzit ali pa turmalini in ne več kvarci.

Dogaja se prehod v človeški zavesti. Ob tem, ko se magnetizem na Zemlji spreminja se osvobajajo vzorci energije, ki so bili stoletja kot zlepljeni v naši celični zasnovi. Možnost imamo, da spremenimo stare vzorce in da ustvarimo nove vzorce zase. V tem procesu moramo preseči polarnosti v sebi in prehod o katerem govorimo je transcendenca v popolnoma novo energijsko polje. Resnica je, da svojo prihodnost kreiramo zdaj. Transcendenca polarnosti se dogaja ob tem, ko živimo v svetu polarnosti in sistem spreminjamo ob tem, ko še vedno živimo v sistemu. Smo hkrati opazovalci in opazovani. Hkrati smo tisti, ki izvaja prehod in ki doživlja prehod. Misli, čustva in občutki spreminjajo kemijo našega telesa skozi NAŠO IZBIRO!

Srce je prvo, ki prejme informacijo s strani Zemlje in Vesolja, se uskladi na nove ritme in to posreduje možganom, ki to posredujejo naprej našim celicam. Ko spreminjamo svoja občutja, se spreminja naša kemija v telesu in naša biologija. S svojimi molitvami, kar občutki nedvomno so, spreminjamo Zemljo in Vesolje, saj smo v direktni povezavi z njima.

Strah je eden tistih vzorcev, ki najbolj moti to povezavo med Zemljo-srcem-možgani-celicami. Ustvarja magnetno motnjo v resonanci Zemlja-srce-možgani-celice. In strah ima mnogo mask. Ko identificiramo osnovne univerzalne strahove v sebi in jih preobrazimo, se osvobodimo in se bolj povežemo s sabo, z Zemljo in z Univerzumom. Težava je v tem, da strah preprečuje resonanco s svojo izvorno bitjo. In naša izbira je ali izberemo ljubezen ali strah.

Ko smo prišli na ta svet, smo se uspešno priklopili na številne strahove. Verjamemo, da so naši. Vendar je vse kar moramo storiti to, da jih presežemo.
Uravnovešanje polarnosti s hvaležnostjo nam omogoči, da presežemo sodbe, obsodbe, kritiziranje in strahove, ki jih nosimo v sebi.

IZBIRA JE! Zato izberite!

Uravnovešanje polarnosti

Svet je zgrajen na principu dualizma. Živimo v svetu polarnosti, kjer ima vsaka stvar svoje nasprotje tema in svetloba, radost in žalost, dobro in slabo, pozitivno in negativno. Vsako ravnovesje v naravi se lahko poruši, s pretiranim nagibom na eno ali drugo stran. In vsak dogodek, ki ga izbiramo ima dve tirnici ugodno in neugodno. Ko se vam nekaj dogaja, ko nekaj doživljate se sami odločate, kako boste dogodek videli. Če ga vidimo pozitivno ae avtomatsko usmerjamo na pozitivno tirnico in nezadovoljstvo vas bo vedno usmerilo na negativno tirnico. Vendar v preseganju dualnosti, ki vodi nazaj v Enost, dosežemo nevtralni položaj, notranjo harmonijo, uravnovešenost, izpolnjenost. Skozi doseženo nevtralnost v sebi začutimo povezanost s svojo esenco, pristnostjo, virom ali svojo dušo. Preko uravnovešanja polarnosti v sebi razvijemo sposobnost izbire, da vzpostavimo harmonijo, kreativno uporabljamo svojo inteligenco, dvignemo samozavedanje, izmojstrimo svojo dušno izbiro in presežemo dvojnost. Nehamo se boriti z različnimi deli sebe in se objamemo taki kot smo, v vseh svojih različicah.

V tem izjemnem času, v katerem živimo, imamo možnost, da presežemo polarnosti svetlobe in teme, pozitivnega in negativnega s tem, da oba dela objamemo kot izraz sile. Izjemnost našega življenja je v tem, da moramo preseči paradigmo polarnosti svetlobe in teme med tem, ko živimo v svetu polarnosti svetlobe in teme!

Ključ je v integraciji posameznih polarnosti. Sočutje je ključ, ki smo si ga pustili iz preteklosti skozi zapise, da bi dosegli to pomembno nalogo. Transcendenca dualistične zavesti skozi integracijo polaritet in realiziranje Enosti je cilj vseh resničnih duhovnih disciplin.

In kot vedno me moja duša pelje po poti, kjer spoznavam, da se je vse, kar se je dogajalo v preteklosti zgodilo z namenom. In ko objemam starodavno egipčansko znanje o polarnostih oplemeniteno z esenskimi zapisi o tehnologiji sočutja se stvari zlagajo v mozaik vedenja in modrosti.

Hvala drage moje, za spodbudo in navdih, da sledim svoji poti in sem, kar sem božanska!

Spoznaj sebe

Prav neverjetno je, koliko izgovorov imamo, da ne počnemo tega, kar imamo radi, kar nam je ljubo in kar si želimo početi. Živimo v času, ko moramo dojeti, da si moramo dovoliti in dopustiti, da se nam dogajajo najboljše stvari, kajti mi smo tisti, ki ustvarjamo svet v katerem živimo.

Že pred časom sem spoznala, da imamo na voljo dva načina kako živeti svoje življenje;
tako da smo odgovorni za svoje odločitve in izbire ter pilotiramo sami
ali pa smo na avtopilotu.

Ko prevzamemo odgovornost za svoje izbire to enostavno pomeni, da imamo sposobnost izbire odgovora oziroma odziva na situacijo.

Paradigma žrtve pa je osnovana na odzivanju na okoliščine, ko okoliščine, položaj ali naučeno krivimo za svojo situacijo in smo na avtopilotu. Tisti, ki imajo občutek, da so žrtve, ne sprejemajo odgovornosti za svoje izbire, imajo občutek, da nimajo nadzora nad seboj in ne upravljajo s svojim življenjem in usodo. Običajno za svoj položaj krivijo druge ljudi, okoliščine ali celo zvezde.
Dejstvo je, da sami izberejo, pa naj bo zavestno ali nezavedno, da jih naučeno in okoliščine nadzirajo. Tako so pod vplivom fizičnega okolja (vreme) in družbenega okolja (obnašanje drugih). Svoje čustveno življenje izgrajujejo na obnašanju drugih do njih ter dovoljujejo, da drugi nadzorujejo njihove slabosti. Ko rečejo, da niso odgovorni za izbire, iz sebe naredijo nemočno žrtev. V takem primeru se spravijo v negiben položaj v pomožnosti negativni situaciji. Običajno se pritožujejo, sitnarijo in kritizirajo druge, vendar to njihovo obtoževanje le poudari slabosti tistih nad katerimi se pritožujejo. Tako izhlapi vsakršna možnost, da bi pozitivno vplivali na situacijo.

Edina možnost, če želite situacijo izboljšati je, da spremenite tisto, nad čemer imate nadzor – sebe. Edina pot je pot vase in tako nehate preoblikovati druge in se začnete ukvarjati s svojimi lastnimi slabostmi. In tako morate najprej spoznati sebe – kdo sem?
In tukaj je izjemno pomembno razumevanje refleksije, odsevov, ki vam jih kažejo drugi in kako to prepoznati v sebi. Skozi življenje ustvarjate medsebojne odnose, ki vam odsevajo nazaj tiste stvari, v povezavi s katerimi imate naboj.
Ste opazili, da v svoje življenje prikličete tisto, kar najmanj izbirate, da bi doživeli? V svojem nesprejemanju ustvarite naboj in ta naboj to pripelje v vaše življenje.

Ko se le odzivate na situacije in ne sprejemate odgovornosti za izbire, živite svoje življenje brez notranjega žara, navdiha in brez strategije, kako v svojem življenju živeti svoj najvišji potencial in svoj »klic«.

V življenju gremo skozi tri faze; v prvi opravljamo svoje delo, v drugi gradimo kariero in v tretji fazi se odzovemo na svoj »klic« in smo to kar smo.
Večina ljudi svoje življenje preživi brez da bi spoznali svojo usmeritev, svoj namen in svoj »klic«. Če ne poznamo svoje usmeritve, potem ne moremo biti svetilnik drugim.
Najprej moramo vedeti kaj želimo v življenju, kaj nas navdihuje, kaj je naš notranji klic? Kaj je tisto, kar nas izpolnjuje?
Izpolnitev ne pomeni, da ne delate napak, vendar če jo že naredite, jo naredite z užitkom, ker veste kaj počnete v življenju in se iz svojih napk tudi veliko naučite. Tako sprejmete svoje omejitve in si hkrati priznate svoje potenciale. Vse je v popolnem božanskem redu.

Več na to temo v novem seminarju Spoznaj sebe! v maju.

Namaste
Taja


Ekonomija nove dobe

Ljudje se me pogosto spraševali zakaj je potrebno plačati za moje usluge, ko pa delam z duhovnimi temami? Zakaj že? To sem se dolgo časa spraševala tudi sama. In bolj ko sem poskušala ljudem objasniti zakaj, bolj nenavadni so bili odzivi.

Potem sem dojela … ker sem tega vredna! Reconnection je naredil velik preobrat v moji percepciji in konec koncev je vse v percepciji. Vreden si toliko, kolikor ti misliš da si vreden. Zato pravijo, da vsak sam sebi postavlja ceno.

Vendar je trajalo še nekaj časa preden sem zares dojela. Skozi stranko, ki mi ni plačala za to, kar sem ji naredila. Bila mi je resničen blagoslov, kajti dojela sem principe nove ekonomije.

Dejstvo je, da če pogledamo v svetu okoli sebe, da večina ljudi živi v narcistični družbi, kjer skrbi vsak zase in za svojo rit kot rada reče moja mama. V resnici večina pričakuje, da bo dobila nekaj za nič. In na temu temelji celotna naša družba. Od tega, da ljudje drug drugega okoli prinašajo in ne plačujejo za storitve ali stvari, ki jih prejemajo, do najvišjih inštanc v državi. Vse poteka po istem principu.

Ljudje se ne zavedajo, da je vse energija. Denar je energija, je le sredstvo za izmenjavo energije na fizični ravni. V pravični izmenjavi narediš nekaj in za to dobiš nekaj, vrednost tvoje storitve pa se izplača v denarju, ker je tak naš dogovor.

Ko prejmeš nekaj in nisi plačal za to v resnici nisi prejel, na energijskem nivoju. Zato tega ne ceniš, ker ne čutiš, da bi karkoli prejel. S tem ko nisi ničesar dal v izmenjavi, v resnici sploh nisi prejel. In v mojem konkretnem primeru gospa čaka na rezultate, ker ko rezultati bodo bo koker plačala. Vendar rezultatov ne bo, ker jih ne spusti noter, ne pusti jim do sebe s tem, ko ni naredila izmenjave nekaj za nekaj. Ko plačaš, potrdiš, da si nekaj prejel. Ko nam je Erik to povedal na seminarju pred pol leta mi to ni kaj dosti povedalo, me je pa navdihnil, da sem šla v raziskovanje.

Narcizem nas torej sili, da poskrbimo sami zase in služimo sebi. In kaj je na drugi strani, ker so vse stvari v polarnostih in vse je v ravnovesju?
Na drugi strani imamo tiste, ki dopolnjujejo narciste, altruiste, nesebičneže, ki dajejo za nič. In tako imamo tiste, ki pričakujejo, da bodo dobili nekaj za nič in na drugi tiste, ki dajejo za nič. Idealno. Vsi se polinkajo med seboj in eni se razburjajo da nič nimajo in drugi se pritožujejo nad tem kako zanič so usluge KER SE NIČ NI SPREMENILO! In ker se niso pozdravili, ker niso sprejeli zdravljenja, ker ga ne cenijo in vrednotijo, ker so ga dobili zastonj in niso vložili nobene energije, da bi karkoli dobili. Da se razumemo, izmenjava energije lahko poteka tudi drugače, denar je dogovorjeno sredstvo za izmenjavo energije v storitvah, vendar občasno kdo tudi ozdravi, ker je izmenjala nekaj za nekaj.

Ko smo v odnosu jemanja za nič in dajanja za nič se pojavijo zamere, izgorelost, ljudje se pritožuejejo in obsojajo, se primerjajo in tekmujejo. In vendar se stvari vedno bolj polarizirajo.

Meni je trajalo 18 let, da sem dojela načela pravične izmenjave in načela nove ekonomije. Torej dokler ne daš nekaj za nekaj, v resnici ne prepoznaš, da si karkoli dobil. Zato se Reconnection vedno plačuje vnaprej in v celoti, kajti le tako lahko dobiš v celoti izmenjavo. Samo tako prepoznaš, da si nekaj prejel in CENIŠ to, kar si prejel.

Najbolj pomembno je, da smo hvaležni, ko plačujemo in izmenjujemo, kajti s tem SPREJEMAMO. Vsakič, ko s hvaležnostjo plačate za zdravljanje, ga tudi sprejmete. Prepoznate, da ste nekaj sprejeli. Ko mi je moj mentor William Spear pred osmimi leti rekel, naj bom hvaležna za vse kar dajem, ga nisem razumela, kaj je mislil s tem, danes mi je kristalno jasno.

Ekonomija nove dobe je pravična izmenjava nekaj za nekaj. In ko s hvaležnostjo dajemo denar v zameno za stvari, storitve, smo na energijskem nivoju odprti za sprejemanje vsega, kar nam to prinaša. V pravični izmenjavi nekaj za nekaj sprejememo in prepoznavamo vrednost tega.

In če vas zanima več in tudi to, kako stopiti iz tega vrtiljaka in vstopiti v pravično izmenjavo, kajti kot sem rekla na začetku je vse stvar percepcije vas vabim na vikend seminar Uresničite svoje sanje!

Jaz sem

Poznate občutek, ko se ena vrata v življenju zaprejo in stojite pred odprtimi novimi vrati, pa si ne upate stopiti skoznje?

In potem sami sebe sabotirate, se malce ponižujete, postavite koga na piedestal in mislite da ste majhni in nepomembni? In potem tekmujete z njimi, se primerjate z njimi in nikoli niste dovolj dobri.

In še vedno stojite pred odprtimi vrati, in duša še vedno čaka.
In nato spoznate, da ste se pustili poniževati, ste v besu in si zaobljubite, da boste stvar spremenili. In najdete nekoga, ki vas postavi na piedestal. Nekoga, od kogar ste bolj pomembni in na kogar lahko projicirate svoje neljubljene in nesprejete dele. V tej vlogi vi ponižujete druge, se pritožujete nad njimi in se čutite večvredni.

In še vedno stojite pred odprtimi vrati, in duša še vedno čaka.

Ali ni čas, da stopite skozi vrata, v neznano, v svoje srce in namesto, da ljudi okoli sebe klasificirate kot tiste, ki jim hočete biti podobni, jih imitirati, kopirati in jim slediti ali tiste, ki jih sodite, obsojate in nočete imeti z njimi ničesar, jih raje sprejmite v srce take kot so.

Dojela sem pomembnost notranje tehnologije, kajti samo od znotraj lahko naredim spremembo. Iz sebe navzven. In zato ne potrebujem nobene motivacije od zunaj.

V svojih osemnajstih letih rasti sem dolgo časa sem živela v prepričanju, da lahko spremenim svet okoli sebe in predvsem ljudi okoli sebe. Potem sem dojela, da nikogar ne morem spremeniti. Naslednja faza je bilo razodetje, da so vsi okoli mene le refleksija mene same in to skozi sedem odsevov, ki jih moram prepoznati v sebi. Nato em šla v spreminjanje same sebe. In nato sem končno dojela, da je dovolj trpinčenja sebe, dovolj je procesiranja in razkrivanja in iskanja. Čas je za ustvarjanje. Konec koncev sem kreator svojega življenja. IN osemnajst let na poti rasti, čas je, da postanem polnoletna :) LOL

Ko postaneš hvaležen za življenje, ki ga živiš, z vsemi vzponi in padci, ko dojameš, da je rast v tem, da vsakič znova razkriješ novo polarnost v sebi in jo uravnovesiš in da se to nikoli ne konča, kajti to je rast in to je nenehen proces, si dovoliš, da samo si. In hvaležnost za to kar je, ti odpre srce. In v tvoje življenje vstopi ljubezen. In ljubezen prinaša še več ljubezni. In ljubezen odpre navdih in navdih preplavi tvoje srce in dušo. In ti samo si.
Ljubiš, kar delaš in delaš, kar ljubiš. Vedno bolj si v stiku z navdihom v sebi, vedno večjo gotovost čutiš v sebi, ko hodiš po svoji poti.

Zdaj razumem izjemno izobilje, ki mu pravimo življenje. Sedaj sem, kar sem.

Nikoli ni prepozno, da uresničite svoje sanje. In vsi imamo svoje sanje v sebi. Vsi jih poznamo, le da si jih ne upamo živeti. Zakaj že? Občutki krivde in strahu?
Dojela sem, da je moja misija živeti od znotraj navzven, biti kar sem, sanjati in živeti svoje sanje. Če vas zanima kako uresničiti in živeti svoje sanje, se vidimo čez vikend :)

Jaz sem, kar sem – božanska.

Kaos

Khaos prihaja iz grščine in pomeni izvorno praznino, prostor. Kaos je izjemno močno orodje in vsi ljudje imamo sposobnost ustvariti kaos v svojem življenju. Pogosto ustvarimo kaos takrat, ko se želimo nečemu izogniti. Običajno kaos ustvarjamo takrat, ko se nam resnica preveč pribljiža.

Kaos ima energijo, da naredi spremembo, hkrati pa s seboj prinaša uničenje, kajti če hočemo nekaj ustvariti moramo najprej nekaj “uničiti” oziroma odpustiti iz svojega življenja. Največji izziv s katerim smo soočeni v tem času je, da namesto da zbežimo, vstopimo direktno v kaos. Pri kaosu gre za obliko neorganiziranosti.

Dejstvo je, da v tem trenutku želimo živeti v dveh svetovih hkrati – v zunanjem svetu in notranjem svetu naše duše. Od božanskega želimo vodstvo, ki nam bo zagotovilo, da bomo varni v zunanjem svetu, hkrati pa nismo pripravljeni sprejeti in izkusiti božanskega. V resnici želimo, da so angeli in bog z nami, vendar pod našimi pogoji in na način kot si ga mi predstavljamo. Vendar božansko stvari rešuje na svoj način. In spremembe običajno ustvarjajo kaos, če nismo sprejeti in objeti sprememb, ki se nam dogajajo.

Kaos torej odpira nove poti in nove možnosti, je ravno toliko kreativen kot destruktiven. Kaos je tudi izraz božanskega. In božanski kaos odpira okna prostoru za novo, je okno spremembe. Predniki so verjeli, da znaki in vizije prihajajo iz božanskega kaosa. Če se bojimo česarkoli, ustvarjamo kaos, da ne bi videli resnice. Pogosto nas je strah vodstva, ki ga dobimo, vodstva, ki izhaja s strani božanskega. In tako izberemo, da gremo skozi življenje tako, da ustvarjamo zmešnjavo, se pritožujemo in kričimo. Naša izbira je ali gremo skozi življenje kriče ali radostno.

Kaos pomeni, da se vaše življenje spreminja. Sprejmnite spremembo! Sprememba, ki se dogaja se dogaja zato, ker je potrebno ponovno nastaviti svoj notranji kompas. Dogaja se mi, da dobim navodila preden se stvari začnejo dogajati in tudi tokrat so mi decembra moji vodniki dali navodilo, naj ponovno nastavim svoj notranji kompas. Temu je sledilo vikend popotovanje vase, ki se je v treh mesecih izkristaliziralo v coaching in v vodenje kako uresničiti svoje sanje. Na plan prihajajo moje sanje, vse kar sem sanjala kot majhen otrok, zdaj se dogaja – big time :)

Zato ne bojte se sprememb, stopite skozi kaos in enostavno bodite to kar ste.

In ne pozabite, sprememba je konstanta, je dejstvo življenja, vse se nenehno spreminja.

Časi v katerih živimo nas silijo v to, da najdemo sami sebe in da živimo svoje sanje. Ko razpada vse v zunanjem svetu je to zelo jasen znak, da moramo po vodstvo in usmeritev nazaj vase. Gre tudi za to, da se nehamo zanašati na stvari v zunanjem svetu. Dejstvo je, da pričakovanja ne prinašajo tega, kar želimo, nič ni samo po sebi umevno, vse je stvar izbire.

Zato izbirajte modro in v skladu s svojo življenjsko namero, življenjsko misijo. V prihodnjih mesecih pripravljam vikend popotovanje Ponovno nastavite svoj notranji kompas z navodili kako uresničiti svoje sanje!

Just do it!

Čas tranzicije, čas sprememb

Z dogodki na Japonskem smo čisto zares vstopili v novo dobo, kakorkoli jo že imenujemo. Po Zemlji se širi val sočutja in topline, kot odziv na šok in neizmerno izgubo, ki jo čutijo mnogi. V tem času velikih izzivih se dogaja sprememba kolektivne paradigme, kajti ob takih katastrofah, se nam zelo močno razjasni to, kar je v življenju posameznika resnično pomembno. Kaj so vrednote, ki ostanejo, ko izgine vse fizično, ko izgubiš tebi ljube, ko ostaneš brez vsega? Gre za trenutek, ko se vsi, zavestno ali nezavedno sprašujemo, kaj nam resnično nekaj pomeni? Kaj nam pomeni največ?
Povezanost, sočutje, ljubezen, toplina?

Prižigamo sveče po vsem svetu in vendar, kaj je simbol sveče, ognja, plamena? Upanje, jasnost, povezanost, toplina, ljubezen,… Ne moremo zanikati darov, ki nam jih take katastrofe prinesejo, če si dovolimo čutiti. To je trenutno največji izziv, čutiti.

Naša kultura je prepojena z razumom in to kar se mora vzpostaviti je ravnovesje med razumom in srcem o čemer govorijo vsi. In vendar je razlika med enim in drugim pristopom v tem, da je razum povezan z voljo in delovanjem od zunaj navznoter, s potrebo po spreminjanju, sojenjem, obsojanjem in kritiko ter delovanjem. Medtem, ko je srce povezano z namero in delovanjem od znotraj navzven, s sočutjem in čutenjem, sprejemanjem, odpuščanjem in bivanjem. Dovolj je, da samo si. In tega ti nihče ne more razločiti. To ali čutiš ali pa ne čutiš – v srcu.

Sočutje je pot, po kateri nas pot vodi v tem kaotičnem času in sočutje v sebi skriva mnoga darila, za katere je čas, da jih prepoznamo in začnemo uporabljati. Kot je tišina in blagoslov, molitev in kontemplacija. V tem času sedaj moramo logiko in razum povezati z modrostjo in sočutjem, modrostjo srca.

Sočutje je kvaliteta misli, občutkov in čustev. Misli brez pričakovanj in brez navezanosti na zunanje dejavnike. Občutkov brez pogojevanja. In čustev brez naboja polarnosti, ko nisi za ali proti, samo si. Gre za dovoljevanje, da si kar si. Največji izziv pred katerim stojimo je, a smo popolnoma del življenja, ga živimo brez da izgubimo integriteto svoje prave narave, svojega resničnega jaza.

Zdaj je pravi čas, da se vprašamo; kdo sem? Kam grem? Kaj so moje sanje?

Kot bitje sočutja, kot razlaga Gregg Braden, imamo priložnost videti stvari onkraj tega kar je dobro in slabo v nekem dogodku. Skozi sočutje lahko akcije drugih vidimo v njihovi čistosti predaje, namesto da sodimo izkušnjo ali pogoje. To kar delamo je manj pomembno od tega, kaj postanemo skozi delovanje. Sočutje je tvoja izbira odziva, ki se rodi iz akcije in ne iz reakcije.
Sami smo odgovorni za svoje odzive, ki so najbolj primerni za določeno situacijo. Sočutje enostavno je. Ne pozna “moral bi” ali “ne bi smel” ali “to bi bilo bolje kot” pristopa. Enostavno je.

Ena od stvari, na katere nas ta čas tranzicije nenehno opominja in vedno bolj nas bo je, da je življenje neizmerno dragoceno.

Koliko cenite to, kar vam je dano? Ali to dragocenost, kar vi ste, delite z drugimi ali samo želite preživeti?

Mnogi se name obračajo v strahu, z vprašanji kot kaj zdaj, kaj nas čaka, kaj se bo zgodilo, se kaj takega lahko zgodi meni?

Jaz pravim, da sami kreiramo svojo prihodnost s svojimi odzivi v tem trenutku. Iz kje manifestirate svoj jutri, iz strahu ali iz ljubezni? Kajti v resnici sta to edini izbiri, ki ju imamo na voljo.

Mnogi ljudje se na katastrofe odzovejo z zanikanjem, ko enostavno nočejo gledati, brati, videti, vedeti, slišati, kaj se dogaja.In potem pravijo, da so obdelali šok in so pomirjeni s tem kar se dogaja. Gre za način preživetja, ko se želiš izogniti šoku, nočeš, da bi stvari vplivale nate in zato izbereš ločitev od vsega.
Drugi pogost odziv je polarnost sojenja, ko delimo stvari na dobre in slabe. Pogosto v tem kontekstu govorimo o karmi in o tem, da so ljudje pač izbrali tako smrt in da so vnaprej vedeli, kaj so izbrali. In vendar je tudi sojenje in delitev na dobro ali slabo del ločevanja znotraj nas samih.
Resnična izbira pride skozi sočutje. Ko si dovoliš čutiti in vendar prepoznaš, da to ne bi bilo potrebno, če bi drugače izbrali kolektivno gledano. Gre za prepoznavanje situacije brez strahu in ločevanja, ko si žalosten in si dovoliš čutiti izgubo nečesa dragocenega, vseh teh življenj ljudi, njihove unikatnosti in posebnosti. Ko samo si v pričevanju in prepoznavanju tega kar je.

Pripravljenost, da sami izberemo svojo reakcijo in spremenimo strah v ljubezen je najmočnejša izbira, ki nam je na voljo. In to lahko naredimo skozi blagoslov. Blagoslov ustvari energetsko odprtost skozi katero vstopijo možnosti, nove priložnosti in darila življenja.

Zato blagoslavljam to izbiro prebivalcev Japonske, da spoznajo sebe na tak način, skozi to katastrofo.
Blagoslavljam zemljo, ki se v svojem prehodu trese in premika in s tem povzroča da ugašajo življenja ljudi.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so gradili in ustvarjali, da so voljni opazovati uničenje svoje kreacije.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so se tako ljubili, da so bili voljni dati življenje, da se lahko prepoznajo kot tisti, ki so dali svoje življenje.
Blagoslavljam vse sebe kot opazovalca teh dogodkov, da se lahko spoznam v pričevanju vsega, kar se dogaja.

Moja izbira je, da sem sočutna, da blagoslavljam in da sem. Izbiram ljubezen, dan za dnem, minuto za minuto, izbiram luč.

DIVINE.SI