Življenje

moon

Sončev mrk je izziv dneva

Mrki so bili vedno opredeljeni kot mistični in nerazumljeni pojavi.
Znano je bilo, da se je v času mrkov dogajalo veliko, vse od naravnih katastrof, do nepredvidenih dogodkov, neverjetnih »naključij« in nesreč.

Naša izbira je, ali je to čas izjemnega porajanja novih stvari, čas, ko stopiš iz sence in resnično zasiješ ali raje izbereš, da se skriješ in čakaš, da napetost mine.

Zavezništvo med tremi planeti transformacije; Saturnom, Uranom, in Plutonom, skupaj z Marsom bo v času mrka izzivalo našo senco. Na voljo bo mogočen vpogled vase in vse kar lahko rečem je, da nas Vesolje tokrat ne bo spustilo skozi brez levitve. Tile mrki nam ponujajo idealno podlago za osebno preobrazbo.

To je čas, ko lahko zlahka izgubiš tla pod nogami in občutiš pomanjkanje volje do življenja. Potreben je močan notranji temelj in stabilnost v sebi, da zmoreš ostajati v stiku s sabo, tudi takrat, ko resnično čutiš pritisk iz vseh strani. Ti ustvarjaš svoje življenje skozi izbire. Ni res, da si žrtev okoliščin, ti kreiraš.

Sončev mrk bo v nedeljo 26.2.2017, njegov vpliv pa že čutimo. Zadnje dni že slišim, da ljudje ne morejo spati, so nemirni in težko dihajo. Pred nami je intenziven vikend. Pritisk je vztrajen in ne bo popusil. Kajti njegov namen je, da nas sooči s tem, s čimer se moramo soočiti sami v sebi. In zato je notranji vpogled vase v tem času najbolj modra izbira.

To je čas osvobajanja. Potrebno je narediti izbiro. Če ne boš skočila, Te bodo v stilu starih šamanskih tradicij potisnili čez ta rob v prepad in potem je vse odvisno od tvoje notranje trdnosti in stabilnosti, predvsem pa notranje osredotočenosti ali boš zdržala ali ne.
In žal je to čas, ko veliko ljudi odhaja s planeta, čas, ko napovedujejo nesreče, izgube, močne premike v neznano. Smrt je eden od izhodov iz situacije in pomembno je, da znamo ostati sočutni in umirjeni v teh kaotičnih časih.

Zelo pomembno je razumevanje, da nam Univerzum nič noče, da ni nikogar zunaj vas, ki bi si želel, da bi Te v tem trenutku uničil ali izbrisal s planeta. Vse se dogaja ZaTe in ne tebi, kot to običajno interpretiramo. Gre za popolno ureditev in Evolucijo, ki je na delu, kajti čas je tukaj in narediti je potrebno korak.

Čeprav so stvari videti kaotične je onkraj prvega vtisa vse tako kot mora biti in mi smo tisti, ki izbiramo, kaj kreiramo v svoja življenja.

Seveda ni enostavno, kajti to kar ta čas zahteva od vseh nas je vztrajnost in vedno vnovično zavestno izbiranje. Čas nas pritiska, da se spoznamo, da se sprejmemo, da se soočimo sami s seboj in tukaj ne bo popustilo, ne glede na to kako brcamo in se upiramo. Čas je, da sprejmemo in se pomirimo sami s seboj. Samo, če spoštujemo in cenimo proces, spremembo in same sebe, bomo nagrajene. To je resnično čas negovanja, namesto delovanja in dela na sebi. Pomembno je, da se sprostiš in začneš deskati na teh valovih življenja, namesto, da se oklepaš pomola.

In val, ki se dviga je veličasten in izjemen. Tak, kot ga pravi deskarji sanjajo vse življenje.

Zdaj imamo kot feniksi možnost, da se dvignemo iz pogorišča svojega življenja. Seveda, če si najprej dovolimo, da izgori vse, kar nam je znano. Potrebna je nenavezanost na karkoli. Oklepanje v tem času je, kot bi hoteli deskati na valovih življenja in bi se hkrati držali za palico na sredi oceana in se ne bi hoteli spustiti. To ne gre, ne moreš deskati in biti v toku, hkrati pa se oklepati znanega.

Premik v neznano je velik izziv in hkrati nujna stvar v tem trenutku.

In verjemi, nikoli nisi pripravljena na premik v neznano. Kajti življenje poskrbi za to, da te vrže v prepad brez aviona in tega potem gradiš med prostim padom. Ključna vrlina v tem letu je brez dvoma zaupanje vase. In tega si okrepiš tako, da se soočiš sama s seboj in objameš svojega notranjega otroka, ki je tisti del, ki drži zate kvaliteto varnosti in stabilnosti.

Najbolj modra stvar v teh dneh je upočasnitev, umiritev, stik s svojim centrom, globoko dihanje in samozavedanje. Prisotnost tukaj in zdaj, budnost in osrediščenost v centru so prakse, ki ti bodo res prav prišle.

Izziv tega časa pred nami je opuščanje vsega, kar nam ne služi več, da narediš prostor za novo. Mars bo v tem času poskrbel, da se bodo porajale nove stvari, novi projekti, na voljo bodo novi navdihi. Bistveno je, da se lahko temu odpreš in to sprejmeš. Objeti moramo ženstveno lastnost sprejemljivosti v sebi, da bi lahko voljno sprejele to, kar nam je namenjeno. In včasih sama sebe najbolj oviraš v tem, da bi resnično sprejela to, kar si želiš.

Pred vrati je sončev mrk, ki ga že čutimo in sončev mrk se odvija v Ribah, ki nam bo odpiral vrata v stik s svojimi čustvi. Sončev mrk usmeri pozornost na sebe. Zanikanje, izogibanje in sojenje drugih ne bo zmanjšalo napetosti in nemira, ki ga bodo povzročala nerešena čustva v tvoji notranjosti. Potrebno se bo soočiti s čustvi, jih sprejeti, objeti v sebi in se pomiriti s tem, kar vznika v notranjosti. Ribi je znamenje prepuščanja toku življenja, zato ni modro nadzirati ali plavati proti toku.

Globlji, ko je tvoj stik s tvojo notranjo naravo, bolj, ko si voljna pogledati vase in sprejeti to, kar vidiš v sebi, globljo povezanost čutiš z vsem, kar te obdaja, z ljudmi, naravo, stvarmi.

Že dolgo govorim o tem, da smo mi tisti, ki rojevamo novo dobo in ko me ljudje sprašujejo kje je zdaj ta nova doba, vedno znova pravim, da je v procesu porajanja, ker se tako upiramo in nočemo spustiti energije skozi.

Tale mrk bo z vso energijo, ki je prisotna močno potisnil, da se premknemo. Zato poslušaj in zaupaj temu, kar slišiš v svoji notranjosti. Nič se ne zgodi samo od sebe, naše aktivno sodelovanje in soustvarjanje je nujno potrebno. Razsvetljenje, ki je na poti, prihaja v obliki utelešenja svetlobe, ki se zliva skozi nas in tukaj so dopuščanje, sprejemljivost in negovanje nujno potrebni, da lahko dopustimo ta spust svetlobe skozi celično tkivo. Gre za to, da svetloba vstopa v senčne kotičke našega notranjega doma, našega bitja in razsvetljuje vse temne delčke v nas. Od nas je odvisno v kolikšni meri dopustimo svetlobi, da nas razsvetli in če se temu procesu upiramo se lahko pripravimo na kratke stike v živčnem sistemu, kar vodi do obilice kapi in infarktov v tem času. Tudi številne nesreče so posledica upiranja in zakrčenosti, zategnjenosti in ustvarjenih ovir v našem energijskem sistemu.

Zato je ključ sproščenost, pretočnost, da si v toku, da si dopustiš, da si fleksibilna, prilagodljiva. Novo življenje je na poti in čas je, da ga sprejmemo.

Sončev mrk je čas povezovanja, novosti v vašem življenju, ki jim moramo spustiti v naše življenje. Tokrat je naša podzavest razgaljena in to je lahko izjemno občutljiv čas, vendar je izziv v tem, da se ne umikaš in ne skrivaš, da ne greš v svoje stare zgodbe, znane mehanizme, rutine, kjer si se vedno uspela skriti. In verjemi, da te bo zbezalo ven iz luknje.

Globine v katere se spuščamo niso udobne, vendar nam prinašajo neslutena darila. Čas je, da se odpremo in jih sprejmemo, tudi če nas je strah. Tudi če boli. Bolečina je naša velika učiteljica, le nehati se moramo boriti z njo ali se skrivati pred njo. Vse kar želi od nas je, da ji prisluhnemo, da z njo ustvarimo stik, kajti stik je tisti po katerem hrepenimo, pa naj si to priznamo ali ne.

In naj zaključim s tem, da vpogledi vase in soočenja s sabo ne pomenijo osamljenosti ali izoliranosti, sploh ne. Družba, ljudje v tvojem življenju so izjemno darilo, kajti drug drugemu pomagamo odslikati stvari in to je izjemen blagoslov. Zato se v tem času nikar ne umikaj vase, dopusti si negovanje tudi s strani drugih. In če potrebuješ pomoč ali objem, povej ljudem okoli sebe, kaj potrebuješ. Vendar bodi pozorna na majhno podrobnost – brez pričakovanj, da bi morali karkoli narediti zate. In to je samo po sebi izziv, kajti pogosto ljudje menimo, da če smo že prosili, bi to morali dobiti. Razočaranja vedno vznikajo iz notranjega nerazumevanja, napačnih interpretacij, pričakovanj in ne zaradi planetov, ki so na svoji zvezdni poti pomnožili svoje delovanje.

Skratka iskrenost s sabo in do sebe bo v teh dneh zagotovo v ospredju.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu.
Ker vem, da Ženska s svojo svetlobo pusti sled.

praznovanje

Konec nekega obdobja je vedno priložnost za praznovanje…

Ženska sem. Potujem s cikli. Kajti življenje me je naučilo, da je potovanje s cikli narave najbolj modro, lahkotno in izjemno. Zato sem budna in poslušam, z vsemi svojimi čuti.

Ko me je tale vikend zajelo pred-mrkovsko razpoloženje, in je vse naenkrat začelo drveti niz brdo, sem vedela, da je resnično nekaj v zraku. Včeraj je bilo že rahlo neznosno, potem pa sem dojela, kaj je na stvari.
Čas je za upočasnitev.
Čas je za poslušanje navznoter.
Čas je za stik s seboj.

Vsesplošno je znano, da lunin mrk oznanja konec nekega obdobja. Je opomnik, da je pomembno praznovati.
Vikend pred nami bo več kot primeren za praznovanje. Konec koncev gre za polno luno v Levu, ki nas spomni na veličastnost in pomen tega, da se postavimo v središče svojega življenja.

Konec tedna nas čaka deskanje. Ujeti bo potrebno tale val, ki bo precej visok. Za tiste, ki ste se spraševale kje je letos ta val, evo ga, prihaja.

Ob tem je potrebno vedeti, da je potrebno upočasniti. Kajti, če se premikaš še hitreje in vse hitreje, ne moreš ujeti tega vala. Potrebno se je sprostiti in odpreti, zajahati val, ga sprejeti v sebi, da bi te naslednjih 6 mesecev negoval in te vodil skozi Siriusova vrata v poletje.

Da bi se resnično lahko premaknile naprej, skozi nova vrata, ki se odpirajo konec meseca februarja z drugim mrkom v seriji, ko bo mlaj v Ribah, moramo najprej resnično opustiti vse tisto, kar nam ne služi več.

Pred dnevi se je začel izdih mame Zemlje, ki bo skupaj z dogajanjem na nebu pomagal pri temu, da se bomo ukvarjali s temami v povezavi s tem koliko v resnici cenimo sebe, se imamo radi, kajti to je edini način, da se bomo resnično lahkotno in z radostjo uveljavili v svetu. Dejstvo je, da moraš biti najprej ti v stiku s seboj in resnično poznati sebe, da bi ti drugi sledili. S svojim zgledom, s svojo svetlobo se dotikamo ljudi in spreminjamo svet.

Zapiranje poglavja, ki se vleče od septembra 2016, ko smo bili priča prejšnjemu mrku, je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da bi lahko naredile prostor za novo. Preobrazba ni nujno lepa ali blaga, lahko je silovita kot izbruh vulkana. In ognjevitost nam v teh dneh ne bo čisto nič pomagala, da bi se kaj lažje premikale skozi tole intenzivno dinamiko.

Mrk je pomemben premik v procesu življenja, ker nam odpre vrata na novo energijsko raven.
To je kot bi imela priložnost, da zapakiraš svoje premoženje in se preseliš na novo nadstropje v svoji stolpnici življenja. Lahko ti odpre popolnoma nove poti, smeri in spremeni tok tvojega življenja.
In ob tem se je pomembno zavedati, da se vse dogaja zate in ne tebi.
Na kar še posebej rade pozabimo takrat, ko postane divje in ne dohajamo več same sebe.
Da ne govorim o tem, da imamo težave povezati konec s koncem.

Običajno nas tovrstni premiki prestavijo točno tja, kjer moramo biti, kar ni nujno v skladu s tem, kje bi želele biti.

Morda se ti bo zdelo, da te energija potiska v smer, kamor si ne želiš, vendar mi verjemi, da upiranje ne bo kaj prida pomagalo. Ta konec tedna bomo lahko v praksi izkušale, kako odprte znamo biti, kako sprejemljive smo in kako se zmoremo predati toku življenja, brez potrebe po nadziranju in kontroliranju, kar bo za mnoge svojevrsten izziv.

Karkoli je potrebno za premik naprej, se bo zgodilo. In tukaj bo sodelovanje in soustvarjanje brez dvoma najboljša možna izbira. Saj veš, Lev je povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in v tem času bo modro stopiti v svojo kraljevskost in sprejeti dejstvo, da si tukaj, da postaneš kraljica svojega dvora. Ti moraš prepoznati vrednost in veličastnost svojega vesolja in sesti na svoj notranji prestol.

Saj veš, Ti si ta ženska, ki jo čakaš.

Letošnji prvi lunin mrk nosi s seboj izjemen potencial vodenja in zaupanje vase bo brez dvoma v ospredju. Kajti, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial, se moraš zanesti nase.

In ravno v tem izjemnem času odpiram vrata v brezplačno video serijo Praznovanje ženstvenosti, kajti energija veličastnosti in glamuroznosti, lepote in izjemnosti, edinstvenosti, ki počiva v tebi, čaka. Čaka nate, da jo prepoznaš, jo prebudiš in stopiš vanjo. Prijaviš se lahko na spletni povezavi tukaj >>>

Čas je, da ti postaneš Kraljica svojega dvora. In tega ne more nihče narediti namesto tebe. Na tebi je, da prepoznaš svojo edinstvenost, enkratnost, izjemnost in stopiš vanjo.

Zdaj je čas. Si drzneš?

Če si resnično pripravljena, da zajahaš ta val, te vabim v DivineFemme Akademijo, kjer bomo naslednjih 9 mesecev negovale tvojo žensko dušo. Da bi postala ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si,  moraš v prvi vrsti prepoznati, da to kar počneš, ne deluje in se spustiti vase. Ob tem je podpora in to, da si prepoznana v svoji izjemnosti ključnega pomena, da bi se lahko porodila na novo in presegla iluzijo popolnega sveta. Konec popotovanja v ciklu razcveta je vedno povezan s praznovanjem, kajti praznovanje sveta, takega kot je, sebe, točno tam kjer si, je bistvenega pomena za izpolnjujoče življenje, ki ga želimo živeti. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Avgusta nas čaka naslednja serija mrkov in kot sem podelila v našem spletnem druženju v nedeljo zvečer, res je pomembno, da zajahaš ta prvi val, ki s zdaj dviga, da te bo peljal vse do poletja, ko bomo lovile nov val za deskanje na valovih življenja.

Želim ti izjemno deskanje!

Zapis iz lanskega leta o luninem mrku je na voljo tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

pen

Odšla je…

Srečali sva se, ko je z menoj delila zgodbo, ki se me je globoko dotaknila.

“Veš, danes mi je prijateljica povedala, da se je njena sestra zaročila in se seli na Nizozemsko. Strah jo je, da bo sestra pozabila nanjo in je ful žalostna, ker ob tem čuti izjemno izgubo.”

“Ampak veš, tega ne upa nikomur povedati, ker so vsi tako srečni za sestro in ji čestitajo. Noče izpasti čudna ali poslušati kritik, da je ljubosumna ali sebična, da ne privošči svoji sestri sreče.”

Kdaj smo postali družba, kjer žalost ni dovoljena? Kjer moraš biti srečen in navdušen, kjer se pričakuje, da si v “ljubezni in svetlobi”, ker drugače je nekaj hudo narobe s teboj. Še posebej, če se giblješ v duhovnih krogih. Tam si takoj, ko si resničen in poveš, da imaš fu*king slab dan, označen za negativnega. In duhovni ljudje se ne valjajo v blatu negativnega razmišljanja.
Jaz se. In če je to, da sem resnična cena tega, da sem označena za neduhovno, potem podpišem, da nisem duhovna.

Ker želim biti človeška.
Izbiram, da sem človeška.
Ker želim čutiti vse dele sebe in ne samo tiste lepe, svetle, “ljubezen in svetloba” varianta.
To je zame tak “fake”. In ja, vem, sem dala skozi svojih 5 minut, ko sem zagovarjala, da je vse “ljubezen in svetloba”, dokler me življenje ni soočilo z dejstvom, da vsak dan ljudje, ki so mi blizu umirajo, da vsake toliko izgubim meni koga ali kaj resnično ljubega, da ni vsak dan sonce in da so ljudje, ki so vseskozi pozitivni v resnici zelo plitki.

Dojela sem, da se ločiš od polovice življenja. Tiste polovice, ki predstavlja občutke, ki niso zaželeni, kot je bolečina, žalost, strah, jeza. S tem se ločiš od delov sebe, ki nikamor ne izginejo. Ostanejo v tebi, potlačeni, skriti, zatrti v tvoji notranjosti. In ob naslednji priliki te preplavijo na polno, ker si želijo biti sprejeti. Želijo si biti del tvoje Celote.

Zato učim svoje otroke in svoje najdražje, da je ok, če si žalosten, prizadet, jezen, da pa je bistvenega pomena, da prevzameš odgovornost za to, kar čutiš v sebi.

“Veš kaj razmišljam?
Kaj pa, če ji napišem pismo in uporabim srčno komunikacijo, ki si jo podelila z menoj?”
Sedeli sva v tišini.

“Kaj, če z njo podelim svojo izkušnjo, kako me je bolelo, ko je prijateljica Maja odšla v tujino in sem mislila, da je nikoli več ne bom videla?
Veš kako sem bila žalostna, ko je povedala, da odhaja v Peru? Sem mislila, da ne bom preživela.”

Zmanjkalo ji je glasu. In trenutek kasneje sva jokali obe.

“Odšla je. In pogrešam jo,” je nadaljevala “Veš kako jo pogrešam.”
Potem sva obe jokali kot dež.

“Ampak veš, ko je lani poleti prišla na obisk in sem jo po treh letih ponovno videla, sem bila pomirjena. Sprejela sem, da je ponovno odšla in mi ni bilo tako boleče, kot prvič.”

Nisem vedela, da ji je bilo tako hudo. Ko je Maja odšla, ni pokazala svojih čustev. In hudo mi je bilo, ker nisem vedela, kako trpi v sebi. Ker je skrila to, kar je čutila v sebi in ni povedala, da jo tako zelo boli.

V trendu pozitivizma smo začeli skrivati to, kar čutimo v sebi.
Ker, če nisi pozitiven, si čuden.

Ampak kot pravi moja prijateljica Andrejka, sem raje čudna, kot, da me ni.

“Veš,” sem začela, “meni se zdi pa to krasna ideja, da podeliš svojo zgodbo, ker zgodba, ki jo podeliš iz svoje človeškosti, iz svoje ranljivosti, je zdravilna.
Vem, da ji bo dragocena in da ji boš s tem dala izjemno darilo. Napiši ji pismo.
In veš, v mojih očeh si izjemno pogumna. Hvala ti, da si tole podelila z menoj.”

Včasih pozabimo, da smo ljudje.
Z vsem, kar pride zraven v paketu.
V resnici nikoli ne vemo, kaj se dogaja ljudem okoli nas. Pogosto ugibamo. Vendar v resnici nikoli ne vemo zagotovo, dokler se nam ne odprejo in podelijo z nami, kaj čutijo.

Resnično nikoli ne veš, kdaj se s svojo zgodbo dotakneš nekoga, ki potrebuje točno to, kar imaš ti, da podeliš z njim.
Nikoli ne veš, kaj se dogaja v notranjosti osebe, ki ti je ljuba.
Jaz nisem vedela, da jo je ta dogodek tako zelo zaznamoval, jo ranil, jo užalostil.
In bila sem presrečna, da je svojo izkušnjo podelila z menoj.

Vsak dan imamo izbiro ali smo prisotni z nekom, ki nam je blizu ali ga vzamemo za samo-po-sebi umevnega in preslišimo sporočilo, ki nam ga preda. Vse prepogosto ubijemo sla, ki nam prinaša sporočilo, ker nam sporočilo ni všeč.

Ob tem pa vedno znova slišim, kako ljudje obžalujejo, da niso več časa preživljali z nekom, ki jim je blizu, po tem, ko ga ni več. Pa ni treba, da umre. Lahko se preseli, tako kot se je Maja.

Zato se danes ustavi.
Ustavi se.

Podari si čas in napiši pismo nekomu, ki ga imaš rada.
Pokliči osebo, ki ti je ljuba in ji povej, kaj je tisto, kar čutiš v njeni bližini.
Objemi otroka, partnerja, mamo, sestro.
Povej, kaj čutiš.

Dovoli si, da se zjokaš.
Bodi pogumna, bodi srčna.

Jaz bom svojo zgodbo podelila s teboj v nedeljo zvečer.
Zakaj v nedeljo zvečer?
Ker mi je bila v mojih otroških letih to ena tistih oddaj, ki smo jo poslušali vsi.
V nedeljo zvečer je bil naš večer.
Oče je prižgal radio in vsi smo prisluhnili žametnemu glasu Marjana Kralja, ki je dolga leta z glasbo in prijazno besedo navduševal mlade in starejše ter tolažil nesrečne.

V spomin na povezanost, iskrenost, sočutje in domačnost bom v nedeljo zvečer s teboj v brezplačnem klicu podelila, kako sem začela delati to, kar me danes najbolj navdihuje in izpolnjuje.

Prijaviš se lahko na spletni povezavi tukaj >>>

Bodi Ti.
Bodi resnična.
Bodi človeška.

Bodi sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

detelja

365 priložnosti

Tukaj je.
Novo, sveže leto, ki je kot knjiga s 365 nepopisanimi listi.

Pred nami je 365 priložnosti za rast, razcvet, širjenje in spoznavanje Sebe.

Vsak dan je nova priložnost, da sebe in svoje Darilo podelimo z ljudmi in s svetom.
Nova priložnost, da naredimo pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
Nova priložnost za smeh in radost ali za stres. Izbira je naša.

Izziv življenja je v tem, da imamo vsak trenutek priložnost, da kreiramo, če jo prepoznamo in izkoristimo.
Eno od pomembnih načel kreacije govori o tem, da je prepoznavanje ali samozavedanje prvi korak v naših kreacijah.
Ti moraš vedeti kje se nahajaš, pa tudi kaj potrebuješ, da bi se premaknila tja, kamor si želiš.

Pogosto pozabljamo, da je priložnost nekaj, kar ustvarimo in ne nekaj, na kar počakamo.
Da ustvariš priložnost je potrebno tvegati. Biti moraš drzna, kar terja, da se zaneseš nase, da zaupaš vase, ne glede na okoliščine. Priložnosti ustvarjaš, ko si v okolju, ki te spodbuja, da si kreativna. Okolje, kjer te ljudje spodbujajo k avtentičnosti, k temu, da sebe podeliš z njimi. Počutiti se moraš varno, da si odprta in sprejemljiva za ideje. Čutiti moraš, da si varna, da se izraziš in da je to, kar imaš, da deliš sprejeto.

Ko se ščitiš pred ljudmi okoli sebe, enostavno ne moreš biti hkrati še odprta in ranljiva. Ali si v tekmovalnosti ali pa v sodelovanju. Priložnosti od tebe terjajo, da si budna, prisotna, tukaj in zdaj. Priložnosti se ne dogajajo v preteklosti ali prihodnosti, temveč v danem trenutku, tukaj in zdaj. In da bi jih prepoznala, moraš biti v tem trenutku.

In potem, ko priložnost prepoznaš in jo potrdiš, je ključnega pomena, da v zvezi z njo nekaj narediš.
Velika večina ljudi, s katerimi se srečujem dnevno mi v teh dneh navdušeno razlaga, kaj vse bodo v letu 2017 naredili. Kajti to je pa resnično moje leto.

To poslušam vsako leto, vendar žal velika večina ostaja zgolj pri hotenju glede tega, kaj bodo naredili.

Na tej ravni hotenja pogosto poslušam o tem, da če bi imela čas, denar in podporo, potem bi naredila čudeže. Vendar so ravno izgovori o tem, da ni denarja in ni časa in da ni podpore tisti, ki ljudi na tej ravni ustavljajo, da vse skupaj ostaja zgolj pri hotenjih in se ne premaknejo v svojem življenju naprej. Ironično jih premika življenje, pogosto tako, da jih premetava gor in dol brez opozorila.

V tej kategoriji je moj najbolj priljubljen izgovor brez dvoma ta, da  bom resnično zaživela in naredila to zaradi česar sem tukaj takrat, ko si bom končno »uredila« svoje življenje. Iz izkušenj lahko rečem le, da bo to ob svetem nikoli.

Hotenje je na nivoju upanja, da se bo to, kar si želim, zgodilo samo od sebe. Upanja, da se ti bo nasmehnila sreča in ti bo to, kar si želiš enostavno padlo v naročje. Vendar življenje ne deluje na tak način. Samo hotenje ti ne koristi kaj dosti, kajti hotenje te ne pripelje do tega, da to tudi imaš in živiš v svojem življenju.

Druga raven je povezana z izbiranjem. Izbira v sebi nosi odločitev, da boš v zvezi s svojimi novoletnimi zaobljubami in priložnostmi tudi nekaj naredila. Izbira predstavlja precej močnejšo energijo, kot hotenje, saj je povezana s tem, da si voljna prevzeti odgovornost za to, kar izbiraš. Vendar tudi pri izbirah pogosto obupamo, ko se stvari zalomijo ali nas življenje preizkusi.

In velika večina se ne zaveda, da s tem, ko izbereš in povabiš silo namere v soustvarjanje, pokažeš voljnost, da prevzameš odgovornost za vse dele sebe, predvsem tiste, ki te ovirajo, da bi to, kar si izbrala resnično zaživela.

Zato je v resnici edina pot k temu, kar si srčno želiš, zavezanost temu. Zaveza je izraz tvoje pripravljenosti, da boš za to, da bi to živela naredila vse, kar je potrebno, dokler je potrebno. Zavezanost pomeni, da si se temu, kar si želiš posvetila stoodstotno.

Brez popolne zavezanosti temu, kar si želiš ustvariti, brez popolne zavezanosti Sebi, se boš vedno znova zadovoljila z manj, kot si želiš. In krivi bodo drugi ljudje, okoliščine, denar, čas in vse ostale okoliščine, ki nam pridejo prav kot izgovor, da ne sledimo svojim sanjam.

Navdihnjena akcija je potrebna, da ustvarjeno priložnost tudi izkoristiš. In to lahko opazujemo vsakodnevno. Ne glede na to, na kakšne dobre pozicije ljudje prihajajo, če ne znajo ustvarjeni priložnosti tudi slediti in skozi sinhronosti zavestno kreirati, enostavno ne bodo ustvarili željenega.

Zavezanost svojim sanjam pa je neudobna, kajti vodi te tja, kamor nočemo iti, v soočenje z ovirami, ki nas ustavljajo, v soočenje z ljudmi, ki jih ne maramo in zato vse prepogosto 365 priložnosti, ki nam jih leto ponudi ostaja neizbranih, neizkoriščenih, pogosto neprepoznanih.

V letu 2017 Ti želim, da se pogumno podaš za svojimi sanjami, si drzna, v sebi znaš ustvariti varno okolje v katerem se lahko razvijaš, izražaš in deliš sebe. Da si pogumna v povezovanju z ljudmi, da deliš svoje Darilo z ljudmi in s svetom. In da uživaš v čisto vsaki minuti na poti.

Želim ti, da boš takrat, ko boš obračala 265 list v tej knjigi leta 2017, zaprla knjigo z zadovoljstvom, radostjo, ponosom in hvaležnostjo za čisto vsako priložnost, ki jo je leto razkrilo pred teboj.

Naj bo leto 2017 resnično Sijajno v vseh pogledih!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

redheadq

Tega dne nikoli več ne bo.

Poznaš tisti trenutek, ko upočasniš in imaš občutek, da se vse okoli tebe ustavi?

Vikend je bil tak trenutek zame. Vsak trenutek znova me je opomnil; tega trenutka nikoli več ne bo. Tukaj je zate. Na tebi je, da ga opaziš, sprejmeš, preden odrvi v pozabo.

Vsak trenutek je eden manj, vsaka sekunda je sekunda manj, vsak dih je dih manj v tvojem dragocenem življenju. Kolikokrat se ustaviš in se resnično zaveš tega dejstva?

Sedela sem z mojim dragim v Yugo kafani na božičnem semnju in poslušala jugo hite. Opazovala sem mojega moškega in ujela trenutek hvaležnosti. Da je, da obstaja. Da je z menoj, da ta trenutek svojega življenja deli z menoj. Ujela sem njegov pogled in v njem naklonjenost, ljubezen, tisto neopisljivo blaženost, mehkobo, hvaležnost, srečo.

Vse tisto, kar sem leta iskala zunaj sebe, kar sem leta zahtevala, da mi izrazi, pove, da deli z menoj.
Ujela sem trenutek, ga zadržala, vdihnila in začutila.
Trenutek, ki je bil in je odšel. Trenutek, ki bi se izgubil v množici številnih drugih, brez moje budnosti, prisotnosti in voljnosti, da ga prepoznam, ga priznam in sem priča izobilju, ki ga nudi trenutek.

Trenutek, ki pride, je, in potem ga ni več.

Vsak trenutek je eden manj. Nikoli več se ne bo vrnil. V trenutku sem dojela, kako brez pomena je žalovati za vsemi trenutki, ki so že minili in kako ključnega pomena je biti s tem trenutkom. In s tem trenutkom. In s tem trenutkom. Biti, tukaj in zdaj.

Samo Bodi!

Mantra, ki sem jo dobila pred leti s strani mojega notranjega vodstva. Samo bodi, v tem trenutku, tukaj in zdaj.

Ko si dopustiš upočasnitev, opazovanje vsakega trenutka posebej, začutiš hvaležnost, blaginjo, čutiš dobrobit trenutka v katerem si. Začutiš, kako je oklepanje preteklosti, kot bi metala dragulje sedanjosti stran. Kako je osredotočanje na zamere in jezo uničevanje blagoslovov tega trenutka in kako je iskanje tega, česar misliš, da nimaš, jalovo početje.

Vse že je tukaj in zdaj.
VSe ti je na voljo.
Nehaj iskati ljubezen zunaj sebe. Postani ljubezen.
Nehaj iskati pogum. Bodi pogum.

Samo Bodi!

Za trenutek se ujamem v otožnosti in obžalovanju vseh trenutkov, ki so bili in so za vedno odšli. Vsakega diha, ki sem ga vdihnila, pa ga v resnici nisem izkusila. Vsake sekunde, ki me je soočila z lepoto življenja, pa je nisem prepoznala in je za vedno odšla.

Tega dne nikoli več ne bo.
Tukaj je zate, zdaj.
Kaj boš naredila z njim?

Ga boš opazila? Sprejela? Ga objela?

Ali bo zdrsnil mimo tebe kot že milijone njih pred njim?

Tvoja izbira je in samo tvoja, ali zmoreš prepoznati blagostanje v katerem živiš, lepoto, ki ti je na voljo, milost, ki se zliva v tvoje življenje v tem trenutku.

Vse je tukaj, ZaTe.
Vse ti je na voljo, zdaj.

Kajti že v naslednjem trenutku tega ne bo več.
Že v naslednji sekundi te, ki je zdaj tukaj, ne bo več.
In tega diha, ki ga jemlješ v tem trenutku, ne bo več.

Zato se ustavi. Začuti sladkobo tega diha, tega pogleda, tega trenutka.
Živi v tem trenutku, zdaj.

Brez obžalovanja, brez slabe vesti.
Samo Bodi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega. Več najdeš na www.divine.si

sisters

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra. Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo. Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele praznovati Shakti Badhan 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Podpri svoje sestre s svojo brezpogojno ljubeznijo.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druge drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša pomembno sporočilo, da sta pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo ustvarja sveti prostor za zdravljenje

Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš, kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane take, kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

Sodobna ženska pogosto išče potrditev v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti.

V družbi, v kakršni odrašča, sodobna ženska tega prostora ne dobi, zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava. Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto zapestnico Shakti, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Zapestnica Shakti te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.
Peti oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet.
Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše

Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je Eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je treba to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš, odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani od ljudi in sveta.

Šele ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi

Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna, je vse, kar lahko deliš z drugimi, ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Prav zaradi te močne simbolike sem povabila svoje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj. In nastala je nova brezplačna videoserija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kam nas je sestrstvo vodilo v zadnjih dveh letih, odkar smo prvič stopile skupaj v pobudi razcveta Ženske. Več tukaj. >>

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

Tvoje dušne sestre so kot mreža, ki te ujame takrat, ko padeš.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nobena ženska nikoli ne bi počutila same. Da bi vsaka ženska imela vsaj eno dušno sestro.

Peti oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

Peti oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da z majhnimi gestami, kot je izmenjava zapestnice Shakti (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj), pokažejo, kako pomembno je dušno sestrstvo.

To je čas za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.

Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, ljudmi in svetom.

Si zraven?

Več o razcvetu najdeš na FB strani tukaj >>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletnem portalu Svetloba.si

sunset

Čas zame…

Sedim na samotni plaži in gledam sonce, ki počasi drsi proti obzorju. Poslušam valove morja, ki se zlivajo na obalo in veter, ki jih peni. Hladno je, čeprav sonček še vedno oblizuje mojo kožo. Sama sem. Končno pet minut samo zame.

Ženske potrebujemo čas samo zase. Potrebujemo čas, da občutimo polnost življenja, ki mu lahko prisluhnemo le, ko upočasnimo. Potrebno je upočasniti, da sedemo, zapremo oči in se potopimo v svoj notranji svet.

Potrebujemo odmik od svojih neskončnih seznamov, zahtevnih otrok, partnerjev, ki se jim ves čas prilagajamo.

To je ena tistih presenetljivih ugotovitev, do katerih sem prišla, ko sem končno sprejela, da moj dragi potrebuje svoj umik, umik v samoto, v praznino in tišino. Takrat sem dojela, kako različno dojemava ta čas vsak zase. On se v tem času izprazni, ustvari prostor, v katerem stopi v stik s svojimi prioritetami v življenju, s svojimi vrednotami in s svojo misijo. Jaz pa potrebujem čas zase, da se napolnim, da začutim življenje, svetlobo, polnost energije in vsega, kar me obdaja.
Zame je to čas vdiha, zanj je to čas izdiha.

Ob tem sem dojela tudi, kako sem ves čas kot blažilec med otroci in mojim možem, kako ves čas posredujem in kako naporno je to. Ko on gre, se vse umiri. Ko je prisoten, smo vseskozi v akciji.

Ženske smo ves čas na preži, ali morda kdo potrebuje našo pomoč.
Zato se včasih enostavno moramo umakniti in svoji reševalki reči; Dovolj je, draga, zdaj je čas zame.

In za to ni potrebno veliko časa ali umik daleč stran od civilizacije. Ženske smo pogosto mnenja, da potrebujemo zato, da se umirimo in povežemo s seboj veliko časa, vendar to ne drži.
V praksi sem ugotovila, da 60 sekund zadošča, vse ostalo je bonus.

Sedim na plaži in čakam sončni zahod. Ravno sem odložila moža, da je šel po svojih opravkih in se peljem v svoj začasni Dom, da poskrbim za otroke. Ampak tale ura je samo moja.
Čas zame, ko sem sama s seboj, z vetrom, s soncem, z valovi, s peskom, ki boža moja bosa stopala s svojo toploto.

Preprosto uživam v času s seboj.

Lahko bi sedela kjerkoli. Spominjam se, ko sem takole sedela na plaži v Egiptu, pa v Indiji, na Baliju, na Havajih in danes v Franciji. Ne glede na to, kje sem, je občutek isti – globina, polnost, mir.
Povsod sem si podarila to dragoceno darilo, časa zame.
Ker sem dragocena in ker vem, da samo, če poskrbim najprej zase, lahko radostna, z lahkotnostjo in s hvaležnostjo poskrbim za druge.

Preden sem se pred dvema urama odpravila na pot, sem opazovala mamo, kako je poskrbela za svojega otroka in je zanj naredila stvari, ki bi jih lahko naredil sam. Čez čas se je vidno utrujena in izčrpana razburjala nanj zaradi malenkosti.

Še predobro vem, kako je, ko si na hlapih energije in upaš, da bo kdo opazil, kako obupno si potrebna počitka, pa tega nihče ne vidi.
Enostavno te ne slišijo in predvsem ti ne slišiš same sebe, dokler ne obležiš, ne zboliš ali se poškoduješ.
Dokler te življenje ne ustavi tako, da potegne ročno.

Danes vem, kako pomembno je, da upočasniš.
Pomembno je, da se naučiš, da ustaviš na bencinski črpalki in se napolniš z lepoto, tišino, z mirom.
Ženska se mora napolniti s tem, kar jo nahrani, od znotraj.
S polnim rezervoarjem lahko odbrziš nazaj po opravkih.

Zato sem oblikovala 60 sekund za Ritual, gibanje, kjer ženske spomnim na to, da preverjeno v praksi 60 sekund zadošča, da se napolniš in se prenoviš.

Vprašanje je le, ali si jih boš podarila?

Več o gibanju 60 sekund z Ritual si lahko prebereš, če se prijaviš na http://divine.si/darilo/ritual.html
Vsak mesec ob mlaju je na voljo nov ritual in to brezplačno.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

bthcake

Dan, ko praznuješ svoj obstoj…

Priznam, sem ena tistih, ki svojega rojstnega dne ni pričakovala s prevelikim navdušenjem. Vsako leto me je presenetilo obvestilo FaceBooka, da praznujem svoj rojstni dan. Voščila, ki sem jih prejela kljub temu, da sem okoli datuma zelo skrivnostna, sem vedno znova začutila kot ganljiva in segla so mi do srca.

Potem pa me je letos, ko je zopet prišel moj dan, prešinilo… skrivam se. Spet je na delu moj nevidni otrok. Spet zanikam svoj obstoj. Dojela sem, da je rojstni dan tisti dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Rojstni dan je pravzaprav praznovanje življenja. In življenje bi morali v polnosti živeti. Pa ne le za rojstni dan, vsak dan.

Mojega ne-praznovanja ni določal strah pred staranjem ali obremenjenost s številkami, temveč enostavno ne-prepoznavanje moje vrednosti in cenjenje dejstva, da mi je bilo na ta dan podarjeno življenje. To je bilo nekaj samo-po-sebi-umevnega, sploh nisem prepoznavala pomembnosti tega dejstva.

Zato zdaj bereš ta zapis, kajti do mojega rojstnega dneva, pred nekaj dnevi, se tega nisem zavedala, pa naj se sliši še tako nemogoče. Pri mojih 42 me je zadelo, da je čas za praznovanje mojega obstoja.

Dejstvo je, da je tvoja izbira, kot je tudi moja izbira, da na rojstni dan gledaš kot na dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Zdaj pomisli, kako bi bilo, če bi vsak dan živela, kot da je tvoj rojstni dan vsak dan?

Si drzneš pogledati nazaj in se spomniti svojega najboljšega rojstnega dne, ter si zamisliti, da bi vsak dan preživljala radostno, nasmejano, da bi prejemala darila, voščila in dobre želje s strani tvojih najdražjih?

Pogosto nam rojstni dan uničijo ravno pričakovanja, ki jih imamo v sebi, tiste tihe in neizražene potrebe, ki tlijo globoko v naši notranjosti, vendar si jih ne upamo izraziti. Ženske pogosto pričakujemo od svojih moških, da je ujel tista rahla namigovanja ali pa malo bolj konkretne namige glede darila, vendar ob tem pozabljamo, da moški niso specialisti za detajle, kot smo ženske.

Pred dnevi je svojo izkušnjo z menoj podelila prijateljica, ki je svojemu možu priredila zabavo za okroglo obletnico in vanjo vključila podrobnosti celega dvajsetletnega skupnega obdobja. Zbirala je podrobnosti, tiste redke dragulje, ko ji je mož zaupal, kaj mu je v življenju veliko pomenilo in ga je presenetila. Zdaj nekje v globini sebe upa, da bo mož to naredil zanjo, ker jo ima rad.

Kar ne pomeni, da se moški ne potrudijo za nas, brez dvoma se, vendar pogosto ne na način, kot bi si želele me. In tako lahko popolnoma nenamenoma uničiš svoj dan s tem, da se pritožuješ, da so pozabili nate, da ti nihče ni čestital, da moraš pospravljati hišo in da ti ni nihče prinesel rož. Meni osebno zelo poznano.

Pogosto pričakujemo, da bi v sivini vsakdana rojstni dan moral biti nekako poseben, moral bi izstopati, biti radosten in potem vse skupaj uničimo z eno pripombo, kritiko ali pričakovanjem.

To je čas za refleksijo…

To je nekako tako kot pregled leta, ki ga začneš že v začetku decembra. Se spomniš, kako sem konec leta govorila o tem, da je pomembno, kako zaključiš leto? (Naj te spomnim s člankom, ki ga najdeš tukaj…) No, tvoj rojstni dan je zaključek tvojega osebnega leta in predstavlja začetek novega cikla. Več o teh ciklih sem predstavila v članku, ki ga najdeš tukaj…

Pogled v to, kje se nahajaš in kaj ti je leto prineslo je močan opomnik, kako rasteš in s premikaš v svojem življenju.

To pa je tudi čas, ko pogledaš nazaj in prepoznaš, kaj je tisto, za kar si hvaležna.

Če bi bil tvoj rojstni dan danes, kaj je tisto, za kar bi bila hvaležna v svojem življenju?

Vsak dan prejemamo številna darila. Potrebno pa je upočasniti in jih opaziti. Pogosto tako hitro vozimo skozi svoje življenje, da sploh ne prepoznamo stvari, za katere smo lahko hvaležne. Ko enkrat začutimo hvaležnost, in praksa hvaležnosti postane naša dnevna praksa, je ta tok hvaležnosti nekaj, kar postane stalnica našega življenja.

To je tudi čas, ko je potrebno biti odprta in sprejemljiva. Številne ženske se ne zavedajo, da veliko večino svojega življenja preživljajo v moški domeni dajanja. Rojstni dan je tista priložnost, kjer lahko zavestno prakticiraš sprejemanje in vsako darilo, vsako voščilo resnično sprejmeš. Da bi lahko sprejela, se moraš odpreti, kar je ena najbolj ranljivih stvari, ki jih je potrebno narediti. Vendar brez odpiranja ni sprejemanja.

Zato se vprašaj – kaj je potrebno narediti ali opustiti, da bi postala bolj sprejemljiva?

Pomemben del sprejemljivosti je povezan s tem, da se odpreš in poveš, kaj je tisto, kar si želiš. Letos sem ves april na vprašanja kaj si želim, odgovarjala z ne vem. Dokler ni prišel moj dan in sem dojela, kako sem sabotirala svoje želje in se spet zadovoljila z manj, kot bi si želela. Poskrbela sem za vse druge in sem odpovedala vikend na morju, ki sem ga želela preživeti z družino, ker me je moj dragi prepričal, da bo itak kmalu prvi maj in da bomo takrat šli na morje.

Kakšno dediščino ustvarjaš skozi svoje življenje?

Ob tem, da sem raje poslušala svojega moža kot sebe, sem spet zapustila samo sebe in svoje želje. Moje opravičilo je bilo vedno; saj res, kaj se pa grem. Spet hočem biti nekaj posebnega in spet sem draga, ker se ne zadovoljim z nečim majhnim. Ob tem sem se spet spomnila na vse tiste ljudi, ki so mi v mojem življenju to povedali na glas. Vendar sem se bila tokrat pripravljena spogledati s svojo senco.

Jutro mojega rojstnega dne je prineslo veliko razočaranje, ko me je mož vprašal, če bom s hčerko pospravila njeno sobo. Ne, rojstni dan ni bil dan, ko bi si želela pospravljati hišo. Dojela sem, da jaz ne vidim svoje vrednosti, svoje dragocenosti, da jaz ne vidim dediščine, ki jo s svojim življenjem ustvarjam.

Jaz ne vidim sebe. Dojela sem, da sem nevidna sama zase in da ne vidim vrednosti mojega obstoja.

Pozabila sem na dejstvo, da s tem, kdo sem in kar vem, delam pozitivno razliko v življenju moje družine, ljudi in na svetu.

Tako sem najprej vse svoje zbrala na kup in jim povedala česa nočem, kaj bi želela in ob številnih solzah sem zmogla biti prisotna, držati sebe, se premakniti skozi vse to, kar učim ženske, ki prihajajo k meni in prepoznati dragulj, ki se je skrival spodaj.

Dojela sem, da skozi vse svoje delo ustvarjam zapuščino. In stvari je potrebno utelesiti. Ker je vse medsebojno povezano, vsak posameznik vpliva na ljudi v svoji okolici. Rojstni dan je idealna priložnost, da pogledaš na dediščino, ki jo s svojim življenjem ustvarjaš.

Kar ne pomeni, da je rojstni dan tisti dramatičen dan, ko gre vse narobe. Vendar je dejstvo, da se nas še vedno veliko skriva, da igramo majhno igro in ob tem upamo, da nas bo nekdo odkril. Tvoj rojstni dan je priložnost, da prepoznaš svojo vrednost, svojo dragocenost, da prepoznaš, kako s svojim obstojem spreminjaš svet.

Brez dvoma mi je to letos uspelo in v svoje novo leto vstopam bogatejša za nova spoznanja in novo milino, ki sem jo odkrila, da ne govorim o hvaležnosti, ki jo ob čutim.

Ker vem, da moj obstoj zadošča.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

prayer

Nočem biti breme…

Od nekdaj sem mislila, da sem zahtevna. Nisem delila svojih potreb in želja, da ne bi bila zahtevna. Bila sem samostojna, vedno sem hotela dokazati, da bom zmogla sama, da nikogar ne potrebujem. Zmorem, je bila moja mantra.

Nisem želela, da bi koga skrbelo. Vedno sem se znašla. Od majhnega so o meni govorili: »Ona ne potrebuje pomoči. Ona se bo znašla.« Bila sem sposobna, samostojna… in tako zelo osamljena. Nisem vedela, da sem svoje srce obdala z oklepom, ki je poskrbel, da so vsi ostali zunaj. Nisem vedela, da sem ščitila samo sebe.

Bila sem odpadnik, nisem bila sprejeta, nisem pripadala, bila sem tako drugačna od svojih vrstnikov. In tako sem večino otroštva preživela zunaj dogajanja, pritisnjena na stran, z nosom na šipi, v opazovanju tistih, ki so bili notri, ki so se zabavali. Čutila sem osamljenost, izolacijo, bolečino v sebi.

Šla sem v dokazovanje, da zmorem. Potrudila sem se, da sem bila zabavna, dekle brez zgodbe, ki se vedno nasmehne in reče: »Vse je v redu, zmorem. Super sem, hvala.«. Dekle, ki jo preganjajo dvomi vase in ki je svoj največji kritik takoj, ko ostane sama.

Verjetno je tudi zaradi tega moje sedanje delo osredinjeno v povezanosti, intimnosti, ki je pravzaprav globoka povezanost, po kateri sem desetletja hrepenela. Moja velika rana je postala vir mojega največjega navdiha. Kajti v življenju vsake ženske pride čas, ko te tvoj oklep ne more več zaščititi. Pride trenutek, ko se ne moreš več pretvarjati. Čas, ko se moraš osvoboditi oklepa, ki stiska tvoje srce. Ko je potrebno prepoznati, da tvoje misli, tvoji občutki, tvoja zgodba štejejo. Da ti šteješ.

Pogosto se primerjamo z drugimi, s tistimi, ki so bili še bolj ranjeni in čakamo, da nam bo nekdo podal mero za bolečino, s katero bomo lahko ovrednotile ali smo vredne pomoči in ljubezni. Imela sem občutek, da nikoli ni dovolj in moja notranjost je vedno znova kričala; Nočem biti breme.

Dolgo časa mi ni bilo jasno od kje izhaja občutek, da sem ljudem v breme. Potem sem imela leta 2010 vizijo najsrečnejše ženske na svetu. Počasi se je sestavila zgodba, ki gre nekako takole; Kot otroci se zelo zgodaj naučimo, da, če je mama srečna, je srečen oče in smo srčni mi. Ko je mami srčna, se igra z menoj, se pogovarja z menoj, je ljubeča in prijazna. Vse, kar si otroci želijo so mir, ljubezen in harmonija. To potrebujejo, da se počutijo varno. In če tega ni, potem poskušajo to doseči s tem, da se trudijo biti boljši otroci.

Otrok je kot spužva, ki vsrkava svoje okolje na čustveni, fizični in intelektualni ravni. Ko je v njegovem okolju nekaj narobe, otrok to vsrka vse in je prepričan, da je z njim nekaj narobe. To poskuša popraviti. Trudi se biti še boljši, da bi dobil pozornost s strani starša. Ob tem se nauči, da ne glede na to, kaj počne, ne more rešiti težav, ki jih imajo njegovi starši. Seveda ni na otroku, da bi lahko rešil težave starša, vendar otrok tega ne ve. Zato poskuša naprej.

To kar otrok misli je: »Nekaj mora biti hudo narobe z mano. Gotovo me je nemogoče ljubiti.« Nase prevzame čustveno prtljago družine in v želji, ko bi le zmogel več, ustvari občutek, da je breme. Počuti se neljubljenega, nepomembnega, zapuščenega. In tako pogosto poskuša postati skrbnik v upanju, da bo s tem odložil občutek bremena, ter občutil, da je v življenju staršev pomemben, da je vključen, da je del družine. Tako otroci začnejo skrbeti za svoje starše, za mlajše brate in sestre, ter prevzemajo nase odgovornost, ki je kot otroci ne zmorejo.

Tako se rodi reševalka, ki rešuje druge, poskrbi zanje, na račun sebe. Pogosto dovoli drugim, da jo izkoristijo in jemljejo kot samo po sebi umevno in to celo spodbuja, da bi začutila, da je pomembna, da je povezana, da je del družine.

»Ampak res, ni treba,« sem bila vztrajna. »Bom sama,« sem pogosto odklanjala pomoč svojega moškega. Ko mi je ponudil, da mi pomaga, z vprašanjem, če pomije posodo, sem to interpretirala kot kritiko, češ da še nisem naredila vsega, sama. Nisem znala povedati, kaj potrebujem, ker me je bilo strah, da sem zahtevna in drugim v breme. To česar nisem slišala je, kako sem v svoji vnemi, da bi dokazala, da zmorem sama, zavračala ljudi in jim dajala občutek neljubljenosti, nepomembnosti in kako sem jih izključevala iz svojega življenja. Ti isti občutki so bili globoko vtisnjeni v moji notranjosti.

Seveda zgolj to, da sem odrasla, ni zagotovilo tega, da bi ugledala vzorce obnašanja, ki sem jih prevzela. Ponotranjeno sporočilo ostaja v tebi. Sami sebe vzgajamo na enak način, kot smo bili vzgajani. Zato sporočilo, da nisem dovolj dobra, ker tega nisem uspela rešiti, ostaja.

Občutki nevrednosti in nezadostnosti nikamor ne gredo. Negativnega sporočila ne moreš povoziti s tem, da si prigovarjaš, da je vse ok. Potrebno se je zazreti globoko vase in si povedati resnico. Soočenje z globoko zakoreninjenimi travmami v celičnem spominu in preobrazba le teh je potrebna, če želimo zaživeti drugačno življenje. To je pot preobrazbe, ki vodi v globino lastne Biti.

Ko sem si dopustila, da sem se odprla, sem dojela, da so ljudje okoli mene, ki želijo biti del mojega življenja. Ljudje, ki jih iskreno zanima, kdo sem. Ni jih zanimala tista zadržana ženska brez zgodbe. Želeli so spoznati žensko s sanjami in strahovi, upanjem in obžalovanjem, bolečino in ljubeznijo.

Dejstvo je, da si, ne glede na to, kje si v svoji zgodbi in kako je tvoja zgodba videti, pomembna. Tvoja bolečina je pomembna. Tvoj glas je pomemben. Tvoj obstoj je pomemben.

Kar želim podeliti s teboj je pomembna resnica; Vredna si. Vredna si, da živiš celoten spekter svoje Biti, da spoznaš tako svoj svetli, kot svoj temni del in vse odtenke vmes. Pomembno je, da osvetliš vsako senco v tvoji notranjosti. Kajti bolj, ko skušaš skriti sence v sebi, bolj se bojujejo s teboj in več tvoje energije dnevno namenjaš temu, da skrivaš dele same sebe.

Ravno ti deli, ki jih v sebi skrivaš, so tisti deli, ki ti onemogočajo, da v polnosti deliš sebe z ljudmi in s svetom. To so tisti deli, ki ti onemogočajo, da ugledaš sebe v vsej svoji veličastnosti in vrednosti. Enostavno ne moreš zasijati v polnosti, če skrivaš dele sebe v sebi.

In potem nekega dne odkriješ, da ko iskreno odgovoriš na vprašanje: »Kako si?« z iskrenim »Ušivo,« dobiš odgovor: »Jaz tudi«.

Največje darilo, ki ga nosiš v sebi, je tvoja zgodba. S tem, ko deliš svojo zgodbo, pomagaš ljudem odkrivati njihovo zgodbo. Ljudje smo pripovedovalci zgodb. Ja, bolečina je različna. Vendar nam je vsem skupno, da se kdaj na svoji poti znajdemo v tunelu in potujemo skozi temne in brezupne čase. In ravno podobnosti nas lahko rešijo, nam pomagajo, nam olajšajo popotovanje skozi notranjo čustveno pokrajino.

Tvoja izkušnja tega, kako si potovala skozi svoje izgube in bolečine pomagajo nekomu, ki se podaja skozi podobno izkušnjo. Si v so-čutenju in veš, kako se počutiš, ko si tam. Povezanost je naša osnovna potreba in to nas pritegne k nekomu, da izmenjamo izkušnje, da delimo svoje Darilo.

Ko deliš svojo zgodbo, odložiš oklepe okoli svojega srca. Ko deliš zgodbo, se osvobajaš bremena. Spoznaš, da si živa. Spoznaš, da so vsa občutenja tukaj z namenom, da jih izkusiš, tako radost kot strah, upanje, ljubezen, kot jeza.

Ti si Bit-je. Obstajaš. Prispevaš. Dihaš. Ljubiš. Čutiš. Si.

In zgolj dejstvo, da obstajaš, zadošča. Tvoj obstoj zadošča.

Zato dovoli svetu, da vidi Žensko z zgodbo, ki jo je vredno deliti.

Tvoja bolečina ni breme.

Ti nisi breme. Si Lučka, svetilnik, opomnik.

Si Ženska. Tukaj z namenom, da narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

Pokaži se. Bodi, kar SI!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

hand

Samo še tole…

Samo še tole naredim in potem si bom res vzela čas zase.

Ti je to kaj znano?

Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane. Vendar ne glede na to, še vedno same sebi rečejo; Samo še tole, potem pa…

Ko sem poleti dobila navdih, da ženske pogosto vozimo s prazno posodo ali pa na hlape, je to pripeljalo do zanimive prispodobe, preko katere se ženske, ki so del SiStar skupnosti vedno znova opominjamo, da je potrebno napolniti svojo notranjo posodo z oksitocinom.To da, ko avtu zmanjka bencina, obstoji na mestu, nam je jasno. Hkrati pa v svojem življenju vedno znova pričakujemo od sebe, da bomo bolj uspešne, bolj hitre, bolj dobre, če bomo vozile kar s praznim rezervoarjem za gorivo.

A ni to zanimivo!?

In tako kot tvoj avtomobil vsakič znova zahteva, da ustaviš na bencinski črpalki, da napolniš svoj notranji rezervoar, to potrebuje tudi tvoje telo. Če voziš na dolge razdalje in si zelo zposlena v svojem življenju moraš redno tankati. Če si zelo obremenjena, to pomeni tankanje večkrat na dan.

Žal verjetno tak mačehovski odnos do telesa izhaja tudi iz tega, da nam nihče ni povedal, kako pomemben je oksitocin za žensko telo in za to, da smo ženstvene. Rada rečem, da si lahko možača na nadomestkih in substancah kot je sladkor, gluten, kafein. Da bi bila ženstvena pa potrebuješ vitalnost, potrebuješ življenjsko energijo, potrebuješ strast in vse se začne pri odnosu s sabo.

Oksitocin ne boš aktivirala na silo, s tem, da narediš to in to in to. Je povezan s procesom, ti ga moraš graditi v sebi, vedno znova polniti to svojo posodo in to ti potem omogoči tudi to, da nisi vzkipljiva, tako mentalno izčrpana, fizično utrujena, čustveno izpraznjena in da lahko siješ.

Ker oksitocin je tisti, ki ženski naredi zvezdice v očeh in zaradi katerega sije, mehko in toplo.

Ko sem na svoji DivineFemme strani delila članek Odvisna od stresa, sem v odgovor dobila pismo, ki ga objavljam v nadaljevanju, ker me je globoko ganilo. Članek si lahko prebereš tukaj…

Draga Taja,

Kakšna resnica. Kako častno je biti odvisnik. Tudi takrat, ko ponoči ne spiš več, ko komaj premikaš telo, ko svetijo že vsi alarmi….popiješ kavo, Red Bull in si tam. Ko telo odpove, ležiš v postelji z računalnikom na kolenih in telefonom v roki in si pripravljena…

In sem v svetu, ko je povsem normalno tako. Ravno v teh dneh se sprašujem do kam. Pa ne samo sebe. Tudi kolegice. Ena kašlja kot dolgotrajni kadilec, ima vročino in se premika samo zaradi analgetikov. Kje je meja?
Druga je zelena kot stena, v službi od jutra do večera že cel mesec. Nič vikendov. Pa ji je šef rekel, da do petka mora končati projekt, ker izgubljamo denar. Spet ne bo vikenda, spet bo spala le nekaj ur, obroki hrane spotoma,…

Pa se mi prav nič ne smilijo. Sprašujem se, kaj se mora vse zgoditi? Do kod smo pripravljene hoditi po sebi za preživetje? Koliko se imamo v resnici rade?

Moja izkušnja z odvisnostjo je podobna tvoji. Tudi jaz sem se filala z glasno glasbo, plesala v avtu. Tudi jaz sem mislila, da je to ok. Sicer sem bila neskončno utrujena, a sem se prepričala, da sem samo lena in da je normalno, da sem na ful. V službi, doma, med prijatelji, še na otroškem igrišču…

In moje zadnje službeno potovanje je bilo pika na I. Sestanki od jutra do večera, potem skupne večerje pozno v noč. Totalna preiskušnja. Res sem dojela, da je VSE moja izbira. Da izbiram vsak trenutek. Ker se sploh ne zavedam kako mi je domače biti na adrenalinu in sem tam takoj. Trenutek in si not. Vlekla sem se ven s kremplji, dihala, naredila vse, kar mi je svetovala Hetaira. Ta občutek je tako domač, da brez kakršne koli težave zlezeš not. Priti ven pa je precej bolj zahtevno.

Zanimivo je, kako hitro preklopimo v avtomatizem. Tudi, ko že mislimo, da poznamo vse. Rituali, ki jih delam, se res potrudim, a takoj ko sem bila bolj utrujena, so prešli v avtomatizem.
Vem, Budnost. Budnost. Budnost. In ponižnost. Ponižnost. Ponižnost. Vsak trenutek.

Moja izkušna je takšna, da ko se neguješ in si priskrbiš potrebno dozo oksitocina, ni več prostora za adrenalin. Odpade. Nočem več. Preveč sem pogrešala svoje hobije, dejavnosti, ki me hranijo.

Sistemi delujejo tako, da te utišajo. Utišajo naše hrepenenje, našo bit. Zato, da manipulirajo. Da si ovca, ki nimaš časa, da bi razmiljal o sebi, o željah. Tako te naredijo odvisne, da narediš vse. In zdaj vem, kaj pomeni prodati dušo. Točno to naredimo, ker mislimo, da brez njih ne moremo. Ne zavedamo se koliko v resnici prodamo za “ugodje”. Za lepe obleke, za počitnice v dragih destinacijah, za boljši avto, za pohištvo po meri….prodamo srce.

In za vse se odločimo sami.

Objem,
D.B.

Srčno hvaležna sem za pvratne informacije in aha momente, ki jih delite z menoj. In hvala, draga Ženska, da si mi dovolila, da tole objavim.

Res je nenehno smo v pogonu in na koncu ostanemo prazne z občutkom, da smo prodale svojo Žensko Dušo. In potrebna je dnevna praksa negovanja, doslednost, stik s svojo Žensko Dušo, da začutimo Sebe, stik s sabo in polnost, po kateri tako globoko hrepenimo.

Neguj Žensko v sebi!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si