Včasih nisem vedela kaj mi ne sede. Kaj me vznemiri vsakič, ko preberem naslov ali povabilo, ki je bilo sicer super ampak nekaj, nekaj mi ni sedlo.
In potem sem šla brati svoje povabilo na druženje, ki sem ga spisala lansko leto in se sesedla, ker sem prepoznala vse elemente predatorskega marketinga, ki se jih nisem zavedala ali jih poznala.
Nevednost.
Ko ne veš. Čutiš pa.
Najprej sem šla v napad nase češ kako si mogla.
Pa sem se ustavila na polovici poti, ker sem dojela, da nisem vedela, kar vem danes.
Tisto, kar me je najbolj zabolelo je posiljevanje.
Mislila sem, da jaz pa že ne počnem tega, pa sem zdaj, ko so se mi odprle oči za bolj subtilne načine ugotovila, da je bilo prisotno.
Sem poskušala stvari pisati nevsiljivo, pa sem ugotovila, da so določeni prijemi, ki jih učijo praktično vsi mojstri za spletni marketing, vključno z ženskami, ki ustvarjajo lažno avtoriteto in s tem predvsem ženske stisnejo ob zid, ker ji pritisnejo na ubogljivost.
Moraš biti ubogljiva in delati tako kot jaz rečem… pravi avtoriteta.
In sporočila so subtilna.
Ustvarjanje lažne avtoritete se v spletnem prostoru ustvarja tudi skozi objavljanje mnenj strank… ko oni spregovorijo o tem, kako dober si.
To je bila ena tistih stvari, ki mi nikoli ni šla od rok, da bi (v mojih očeh) težila ženskam za povratno informacijo v iskanju potrditve, da sem dobra.
Zato jih nisem imela na svojih straneh.
In sem mislila, da je z mano nekaj narobe, ker kako sem glupa, da ne znam vprašat in rečt ženskam, da mi dajo povratno inforamcijo.
Pa tudi takrat, ko sem jim rekla v večini primerov tega nikoli nisem objavila.
Samohvala mi nikoli ni zares šla od rok.
Zaradi svojih težav z nevidnostjo sem se večino časa raje skrivala.
Izziv v poslovnem svetu je samo v tem, da če se skrivaš in nisi viden, težje prodaš to kar delaš.
In s prodajo sem imela sovražno-ljubezenski odnos.
Rabiš jo ampak je ne maraš.
In ko mi je kolegica rekla zakaj ne pokličem in ponudim tega kar delam, saj vem kakšne težave ima, sem se kar sesedla vase.
Ker sem to enačila s posiljevanjem.
Zagotovo se ti dogaja to, da te pokličejo na gsm in ti ponujajo stvari.. od zavarovanja do sesalcev… kako že temu rečejo… hladni klici ali nekaj takega, ko kličeš neznane ljudi in jim ponujaš stvari.
Kot Empatinja v tem svetu imam včasih res občutek, da sem zgrešila planet.
Zato mi je tako zelo dragoceno in me pomirja, ko odkrivam, da so prakse, ki jih uporabljamo take, da so plenilske in da jih sistem podpira. Da ni nič narobe z mano, kot sem vseskozi mislila, ker sem imela težavo, da jih dam v prakso.
Danes vem, da je zaupanje vase in to, da se zaneseš nase… skupaj s tem, da imaš na voljo informacije o tem kako je igra prirejena ključne za to, da se osvobodiš iz kletke Patriarhata.
Budnost je potrebna, da sploh zaznaš za kaj gre.
In potem se je potrebno soočiti s seboj.
Z bolečino tega, kar čutiš in bolečino, ki si jo prizadejala drugim.
Na tem mestu se res globoko opravičujem za svojo nevednost in sledenje načinom, ki povzročajo bolečino.
Se učim bolj prijaznih praks.
Bolj prijaznih odnosov.
Ker vse so odnosi.
In ja, začne se s seboj.
Učim se tega, da ne posiljujem sebe.
Da ne pritiskam nase.
Da se ne stiskam v kot.
Da se ne grem avtoritete sama nad seboj.
n ozaveščam svojo ubogljivost v tem čudnem sistemu katerega del sem.
So pa to tematike o katerih govorim v skupnosti Dragocena.
Ker je čas, da prepoznamo, da v resnici ni nič narobe z nami.
Da je sistem prirejen tako, da povzroča bolečino. In da te pritiska in stiska, posiljuje in zlorablja kjer se da.
In na koncu to počnemo drug drugemu.
Ker smo tako naučeni.
Zato je pomembno, da ugledamo, prepoznamo in se odučimo tega, kar je preživeto.
PRIPRAVLJENA NA VEČ? Ostani v stiku z mano. >>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.
Domače živalce so kot otroci.
Potrebujejo ljubezen, pozornost in nego.
In ko zbolijo, je potrebujejo ene parkrat več kot običajno.
Naša Lina je zbolela.
Potrebovala je opazovanje.
Idealno bi bilo 24/7. Samo da ni šanse, da shendlaš svoje življenje brez spanja.
Ni se smela lizati in imela je kornet, ki ji je to preprečeval.
Ampak kako depresivna je postala v trenutku, ko smo ji kornet namontirali na vrat.
Osupljivo je bilo biti priča tej spremembi, ki je bila hipna.
Ko se je kornetom zaletela v steno, v rob stopnice, ob nogo stola, ali ob rob svojega wc-ja je kar zmrznila in otrpnila na mestu. Sploh ni več poskusila, da bi skočila na stopnico, kar obtičala je tam, kjer se je zadela. Kar je povzročilo celo vrsto nevšečnosti.
Ne vem kako si ti, ampak meni je tako zelo boleče opazovati, ko nekdo izgubi voljo.
Ko ne poskusi še enkrat ampak kar odneha.
Zato smo se trudili, da bi bila čimveč brez tega korneta, ker jo je paraliziral.
To pa je pomenilo bdenje nad njo. Da je jedla, da je pila, opravila potrebo. Da se ni lizala.
In zvečer bedenje, da je opravila vse preden smo šli spat.
Potem smo ji namontirali kornet za tistih nekaj ur do jutra.
Tretji dan sem bila že vsa sitna, neprespana in v zaostanku s svojim delom.
Poleg vsega mi je situacija na površje naplavila celo vrsto spominov na lastno ujetost.
Ujetost v kletko togih idealov družbe, perfekcionističnih standardov in mišljenja kaj bi morala narediti in na kakšen način. In v sebi sem čutila to isto apatijo in brezvoljnost, ki sem jo gledala pri Lini.
Le da je moj mehanizem drugačen od tistega, ki sem ga opazovala pri Lini, ki je kar obupala.
Jaz sem po naravi bojevnica… upornica bolj specifično. Grem v delovanje.
Ker nekaj je treba narediti.
Tako sem svojo praznino vedno polnila s hitenjem, delovanjem, nakupovanjem, kreativnimi projekti.
Televizija, internet, romantične novele ali telenovele me niso pritegnile.
Pri tehnologiji čutim, da me požre vase in se popolnoma izgubim, zato sem se ji vedno izogibala.
In ker je vedno vse uglašeno, sem začela prepoznavati občutke svoje ujetosti.
Spoznavala sem se s sindromom ujete ptice v sebi.
Ujeta ptica pogosto obupa, otrpne in se prepusti ujetosti do smrti.
Čaka na nekoga, ki bo odprl vratca kletke in jo rešil.
Vse skupaj me je zopet spomnilo na to, zakaj je tako zelo pomembno imeti nekoga, ki te vidi in ki verjame vate. Nekoga, ki te spomni, da so vratca kletke odprta.
Vsi potrebujemo skupnost.
Ko tvoja pot postane makadamska in se pojavijo kamni, ter večje skale na poti, ki te ustavijo, pogosto obupaš, če si na tej poti sama. Ne vidiš več smisla, da bi nadaljevala. Obupaš.
Zato potrebujemo jato. Ker skupaj potujemo hitreje in dlje.
Potrebuješ varnostno mrežo, ki te drži takrat, ko padeš.
Zase vem, da mi pomaga, ko ženske druga z drugo delimo kaj izkušamo.
Tako pogosto mi ženske prišepnejo; Hvala, da si podelila, jaz čutim isto, pa tega sploh nisem znala ubesediti.
Skupnost enako mislečih je dragocena.
Spomni te. Te opomni.
Druga drugo podpiramo, spominjamo.
V drugih prepoznaš dele sebe, ki so skriti in tako zatrti, da jih sploh ne prepoznavaš več.
Skupaj potujemo ne zaradi primerjanja, temveč, da smo navdih druga drugi.
Da smo podpora druga drugi.
Ko stojimo druga z drugo, druga za drugo in druga ob drugi.
Druga drugo držimo.
To je varnostna mreža, ki te ujame, ko padeš.
Ker vsi potrebujemo varen prostor.
Prostor v katerem ugledaš sebe in sprejemaš sebe.
Sveti prostor v katerem začutiš to mehko in nežno svetlobo, ki te spomni na tvojo luč in na to, da je zaklad že v tebi.
Ko skupaj stopamo na mrežo luči, te to spomni na Darilo, ki ga nosiš v sebi.
Da prižgeš luč in okrepiš to svetlobo v sebi.
Skupnost Dragocena ni namenjena primerjanju ali tekmovanju druga z drugo.
To ni navijaštvo, kjer motiviraš ženske z glasnim spodbujanjem; Ti zmoreš, ja uspelo ti bo, gremo, gremo.
Navijaštvo s strani drugih žensk me je vedno puščalo prazno. Čutila sem, da je bilo to površinsko navijaštvo nekaj, kar naj bi me potisnilo, ko sem potrebovala samo podporo, mehko svetlobo svečke, ki bi me spomnila na mojo luč in bi okrepila moj plamen.
Ne predstavljam si, da bi našo Lino glasno spodbujala in jo silila, da naj spleza po stopnicah s tistim kornetom za vratom.
Tisto, kar jo je spodbudilo in ji je pomagalo je bilo to, da sem ji snela kornet in bila z njo – prisotna, budna in nežna.
Vsi potrebujemo prijaznost, nežnost in prepoznavo kaj je tisti kornet, ki ga moramo sneti, da bi lahko zaživeli bolj polno in izpolnjeno.
Še posebej zdaj, ko smo vsi utrujeni od premikov, ki so v teku.
Ko čutiš, da ti manjka pozornosti, da si lačna nege in ne veš več kje bi vzela energijo, da bi poskrbela zase.
Iz prve roke povem, da je skupnost žensk, ki čutijo s tabo in navdih, ki ti ga ponudijo s svojim zgledom tisto, kar ti pomaga, da nadaljuješ.
Zato sem oblikovala skupnost Dragocena, kjer te vodim nazaj v stik s svojo žensko Dušo. Kjer skozi spoznavanje svoje ženske narave, utelešanje svoje moči, zaživiš svoj polni potencial in v varnem okolju treniraš, kako svoje Darilo deliti z drugimi ženskami v svetem prostoru.
PRIPRAVLJENA NA VEČ? Ostani v stiku z mano. >>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.
Imeli sva dooolg pogovor v katerem je z menoj delila kako zelo jo motijo avtomobili v ulici, kjer je kot bi bilo v panju, kljub temu, da so slepa ulica.
Spravlja jo ob pamet. Ljudem bi kar prepovedala, da se vozijo z avtomobili.
Potem mi v isti sapi pove, da je zelo zaposlena, da nima časa. Da ima dela čisto preveč in da ji kljub temu, da se strateško zorganizira in razdeli svoj dan na segmente, ne uspe narediti vsega, kar si da na svoj seznam.
V zadnjem času opazujem ljudi okoli sebe in se mi zdi, da se vsem mudi živeti.
Strah, da ne bi česa zamudili, ker bog ne daj, saj ne veš, kaj se bodo jeseni spet izmislili, je treba izkoristiti »svobodo«, ki jo imamo… se mi zdi, da je ta čisto podzavestno prisoten pri mnogih.
Hkrati pa se ne zavedajo, da kurijo to svečo svojega življenja na obeh koncih.
In da energije nimaš na voljo v neomejenih količinah, tudi, če se ti v tem pomladnem času zdi, da jo je obilo na voljo.
In vendar, to kar vidim in slišim, ko grem pod hrup vsakdana je izpraznjenost, čustvena izpraznjenost, ki je prisotna.
Ljudje so utrujeni.
Utrujeni od prilagajanja in ugajanja.
Utrujeni od negotovosti.
Utrujeni od hitrosti s katero drvijo skozi svoj dan.
In hitrost ubija.
Dobesedno.
Hitrost je zagotovo eden naših najbolj priljubljenih načinov, kako se izogibaš temu kar čutiš. Pač pospešiš in se izogneš bolečini v sebi.
Dokler ne priletiš v zid ali drevo na poti. In se raztreščiš.
In podeseteriš bolečino, ki si jo poskušala skriti v sebi.
Žal koščkov, ki se razsujejo nikoli več ne sestaviš nazaj.
Dogajanje na nebu in na Zemlji kliče k upočasnitvi.
Kliče k prisotnosti. Globokemu poslušanju.
Vendar sistemu to ne služi.
Sistem v katerem živimo temelji na dominanci (kontroli in nadzoru) na eni strani in izkoriščanju na drugi. Hoče še več in več. In boljše. Nikoli mu ni dovolj.
Jemlje neskončno dolgo.
In zato te spodbuja, da hitiš.
Kar te vodi v izgorelost.
Bistvo izgorelosti pri ženski je čustvena izčrpanost.
Izziv čustvene izčrpanosti pri ženski je v tem, da ti ne pomaga niti dopust, niti metode in tehnike, ki jih dobiš, da bi ti pomagale premagati kronično utrujenost, ki izčrpanost spremlja.
Ko se poskušaš spraviti skupaj in opraviti s tem, ne glede na to, kako dobro strategijo ubereš, ti ne bo uspelo.
Razloga sta vsaj dva.
Prvi je, da je čustvena izčrpanost več kot le kronična utrujenost, ki jo premagaš z dopustom.
Ko se ti počutiš prazno in otopelo v sebi, bodo vse tvoje akcije enako prazne.
Čustvena izčrpanost največkrat sporoča, da si neuglašena sama s seboj in s svojim telesom.
In telo je kot živalca, ki potrebuje nego, skrbnost in ljubezen.
S potiskanjem in siljenjem ga ne boš mogla prisiliti v to, da bi se bolje počutila.
Drugi je ta, da je čustvovanje intimno povezano s tvojim notranjim otrokom.
In če se tvoj notranji otrok počuti zapostavljenega, da nimaš časa za ta del v sebi, boš v težavah. Zagotovo bo sledila izguba motivacije. Stvari, ki so te včasih navduševale, te bodo pustile hladne in to je pomemben znak, da gre za izčrpanost, ki ji je potrebno posvetiti pozornost.
Čustvena izčrpanost je več kot le en slab dan.
In težava je tudi v tem, ker te ljudje okoli tebe ne razumejo.
Vem iz prve roke.
Za moškega je praznina blaženost.
Za žensko pa je občutek izpraznjenosti kot bi umirala na obroke.
Ta občutek izpraznjenosti pri ženski najmočneje vpliva na zdravje, odnose in delo.
In rešitev poskušaš najti v svetu tam zunaj.
Telesna vadba, smutiji, pobarvanke, sproščujoče kopeli, meditacija, umik, počitnice, vse kar lahko stisneš na svoj neskončni seznam obveznosti.
Težava ni v tem, da ne bi poskusila.
Ker poznaš vse načine, ki jih priporočajo.
Težava je v tem, da je postalo to, da poskrbiš zase še en cilj, ki ga moraš doseči na svoji to-do listi.
Praznine ne moreš zapolniti s stvarmi.
Z več aktivnosti. Adrenalinskimi dogodivščinami.
Z nakupovanjem ali s substancami.
S tem ustvariš občutek odmaknjenosti ali otopelosti, praznina pa ne izgine. Samo pokriješ jo z balastom.
Zase vem, da sem mislila, da je nekaj narobe z menoj.
Ker če bi bilo vse v redu, ne bi čutila take praznine v sebi.
In to je v meni aktiviralo sram. Sram, da nisem dovolj dobra.
Skozi svojo izkušnjo sem prišla do tega spoznanja, da je izpolnjenost nekaj, kar je notranje delo.
Tega ne moreš dobiti iz zunanjega sveta.
Čustvena izčrpanost ustvari občutek megle v možganih.
Ne moreš si zapomniti pomembnih stvari, načrtovati in se posvetiti določeni nalogi.
In če si naravnana storilnostno je to lahko res velika težava.
Zase vem, da sem imela občutek, kot da imam spomin zlate ribice.
In spet sem mislila, da se to dogaja samo meni.
Tisto, kar je bila res velika težava zame osebno, je bilo najti vzroke, dobiti razumevanje kaj je v ozadju, spoznati mehanizme, kako stvari delujejo in zakaj do tega pride in pa soočenje z največjim sovražnikom, ki ga ženske imamo in ki te od rojstva naprej vodi v to, da na neki točki prideš do te praznine v sebi.
Danes vem, da je to nekaj, kar žensko stane živosti in radosti.
Že ob najmanjši obremenitvi, tako telesni kot čustveni, si lahko popolnoma brez energije.
Ta izpraznjenost je nekaj, kar definitivno čutiš tudi v telesu.
Včasih si utrujena kljub zadostnemu spancu. Ali pa imaš težave s spanjem.
Zaradi nespečnosti si še bolj občutljiva, zato občutki, kot je slaba volja, razdražljivost in brezup postanejo redni gostje.
In danes vem tudi zakaj se je toliko žensk v mojem življenju, ko so dosegle tisto magično mejo 50+ izgubilo v zagrenjenosti.
Ta praznina vpliva na tvoje razpoloženje.
Nihanje v razpoloženju, razdraženost ali pesimizem so znaki, ki kažejo na čustveno izčrpanost, ki te lahko pahne tudi v depresijo in anksioznost.
In ne, več vadbe, smootijev, pobarvank, pozitivnega razmišljanja, sproščujočih kopeli in ostalih dobronamernih praks, ki so mogoče včasih pomagale, ne naredi več trika.
Tvoj instinkt za preživetje ve, da je potrebno nekaj ukreniti in zato se res trudiš z ljubeznijo do sebe.
Poskusiš vse, da bi poskrbela zase.
Težava je v tem, ker so stvari v tvoji notranjosti zvezane tako, da ti en del v tebi sporoča, da je to, da poskrbiš zase sebično, zato lahko tvoja prizadevanja, da bi poskrbela zase in ljubila sebe, stvari še poslabšajo, saj veš, samosabotaža in to… Na to temo sem spregovorila v 33.epizodi DivinePOD, ki je na voljo.
Tvoja prizadevanja aktivirajo kaznovanje ali iz zunanjega sveta ali pa iz tvoje notranjosti. In to je bilo nekaj, česar nisem mogla razumeti… Kako lahko to, da ljubiš sebe, stvari še poslabša!?
Tisto, kar je mene dotolklo do konca je bil občutek poraženosti.
Počutila sem se kot zguba.
Ujetost, otopelost, neučinkovitost, ko ne vidiš izhoda, je uničujoče.
Posledica čustvene izčrpanosti je tudi občutek, da nimaš nič več za dati. Ta občutek, da je življenje brez pomena in namena te lahko vodi celo v samomorilne misli, kar je grozljivo.
To te oropa življenja.
Zato je tako zelo pomembno, da v prvi vrsti prepoznaš, kaj se dogaja.
In to boš lahko naredila samo, če upočasniš.
Druga stvar, ki je pomembna je, da si priznaš, kaj izkušaš.
Ker se ignoranca ne obnese.
Soočenje z bolečino, ki jo čutiš je pomemben del popotovanja k sebi.
In v kolikor se želiš izogniti zagrenjenosti kasneje v življenju, je pomembno, da si poveš resnico.
V resnici ni nič narobe s tabo.
Ni treba, da se popravljaš, spreminjaš ali zamenjuješ dele sebe. Tisto kar je potrebno je, da narediš prostor. Čiščenje krame, balasta, ovir, ki jih imaš v sebi je nujno, da bi začutila stik s seboj.
Preobrazba ranjenosti, ki so te zaznamovale te bo osvobodilo. Ustvarilo bo prostor, v katerega se bo lahko naselila tvoja duša. In če ta proces narediš zavestno, ti bo veliko lažje v teh časih.
Zavesten in ljubeč odnos s seboj, s svojim telesom in s svojo dušo je tisto, kar ustvari pomirjenost, pretočnost, prožnost v teh nemirnih in napornih časih.
Zato je tako pomembno, da spoznaš sebe. In se vzljubiš točno taka kot si.
Brez obtoževanja, brez obžalovanja in brez pričakovanj, da bo nekdo drug naredil nekaj, da bo tebi lažje.
V brezplačni video seriji 4 veščine ženske delim štiri ključne veščine za soočanje s čustveno izčrpanostjo..
Če te zanima več, te vabim v našo družbo.
Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
PRIPRAVLJENA NA VEČ? Ostani v stiku z mano. >>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.
Po dveh letih plavanja v kalnih vodah se včasih resno sprašujem kdo je tukaj nor.
In ko počasi prihajajo v ospredje informacije kaj nas čaka jeseni, globoko v sebi čutim dve stvari, ki bi ju rada danes naslovila.
Pred tem pa želim poudariti to, da je vsak od nas tukaj z namenom in da je vdaja v usodo nekaj, kar je zagotovo ena od možnih izbir, ki je na voljo.
V tem medmrkovskem času je z vsem dogajanjem zunaj in znotraj ključnega pomena, da se zavedaš, da je izbira, ki je na voljo ali ta, da se prepustiš usodi, ki jo zate pišejo drugi ali pa zavestno ustvarjaš svojo dharmo, ki se razkriva, ko pogumno in drzno stopaš po svoji poti duše.
Kljub vsemu imam včasih občutek, da smo vsi zavedeni oziroma imamo zamegljeno dojemanje.
Še najbližje temu je izraz v angleščini »Gaslighting«. Gre za manipulacijo s pomočjo poneumljanja.
To je manipulativna taktika, pri kateri te poskuša oseba prepričati, da si »nora«, da se stvari ne spominjaš pravilno in da izgubljaš razum. Ni sicer nujno, da gre za eksplicitno prepričevanje, manipulator lahko uporabi tudi bolj prefinjene taktike.
V patriarhatu, ki temelji na izkoriščanju in dominanci je manipulacija močno prisotna.
Z njeno pomočjo se ustvarja avtoriteta in hierarhija.
Patriarhat kontrolira, nadzira in ustvarja red skozi metode, ki so pogosto manipulacija s poneumljanjem.
To je močno prisotno v religiji, pa tudi v šolstvu.
Ko je posameznik prisiljen slediti sistemski zlorabi in prisili, popolnoma oropan možnosti, da izrazi dvom o prisilnem sistemu in se odloči drugače.
To je kot bi v enem stavku opisali dogajanje zadnjih dveh let.
Seveda dvom zadušijo z grožnjami, s kaznijo in z duševnimi pritiski.
Danes je tovrstna manipulacija s poneumljanjem prisotna praktično povsod.
Ko kakšen vplivnež napade in diskreditira druge, da bi zaščitil svojo glavo, in pri tem ohranja nasmejan obraz, popolnoma imun na kritiko, se zadaj skriva nekaj gaslightinga.
Številne bitke v parlamentu, med katerimi se pripadniki raznih strank obmetavajo z obtožbami, so vsaj argument z namenom diskreditirati sogovornika, če ne že gaslighting. Sicer drži, da je za manipulacijo s poneumljanjem potrebno tudi sodelovanje človeka na drugi strani, vendar je dejstvo, da je tovrstno obnašanje postalo nekaj tako vsakdanjega, da smo se kar navadili na to, da nas imajo za malo neumne.
Manipulacija s poneumljanjem v človeku zasadi seme dvoma v njegovo razsodnost, spomin, percepcijo in čutenje. Lahko imaš občutek, da si preveč občutljiva ali nerazumna. Tisti, ki manipulira se pretvarja in prepričuje osebo, da ni videl, kar je videl, da ni slišal, kar je slišal in da za to kar občuti ne obstaja racionalna razlaga ali razlog.
Človek se na tovrstno poneumljanje odzove z dvomom vase, s samoobsojanjem in pogosto s sramom. Pogosto je prisotna kognitivna disonanca. Kognitivna disonanca je neuglašenost tega kar počneš s tem kar verjameš v sebi. Dober primer tega je, da si v službi, ki se ne ujema s tvojim sistemom prepričanj ali tvojo življenjsko vizijo. Veš, da te služba spravlja v obup, a drugih možnosti nimaš in službe ne moreš zapustiti, ker moraš plačati račune. Ko se zaveš dejstva, da je tvoje vedenje v neskladju s prepričanji, to v tvoji notranjosti ustvarja stres.
Poleg napetosti lahko občutiš strah in jezo, še posebej, če ne vidiš jasne rešitve za svojo izkušnjo kognitivne disonance. Ko se ne čutiš sposobna spremeniti izkušenj kognitivne disonance, se lahko tvoje duševno zdravje poslabša. To vodi v depresivnost, zaskrbljenost ali malodušje.
Manipulator uporablja zanikanje, preusmerjanje, laži, pa tudi resnične informacije da destabilizira, zmede in vzame legitimnost občutku resničnost. Pogosto uporablja skrivanje, spreminjanje situacij in nadzor, da doseže ločitev od bližnjih.
Narcisi, diktatorji in nasilneži to tehniko pogosto uporabljajo, saj je njihov končni cilj pridobiti popoln nadzor nad osebo. To naredijo tako, da jo ves čas prepričujejo, da je z njo nekaj narobe in da potrebuje pomoč, pripravijo jo do tega, da začne dvomiti v lastno dojemanje sveta, odvzamejo ji samozavest in občutek vrednosti.
Cilj je pridobitev popolnega nadzora nad osebo; ker ni več prepričana, kaj je res in kaj ne, obenem pa nima več niti osnovne samozavesti, postane povsem odvisna od manipulativne osebe.
To na kar manipulacija s poneumljanjem najbolj vpliva je na zaupanje vase.
In v tem času čutim, da je resnično pomembno, da te ne zapelje v medijske lažne novice (fake news), oziroma sovražni govor, ki posplošuje in uporablja stereotipe za obračunavanje.
Nenehno vzpostavljanje razpoloženja ogroženosti vseh in vsakogar ustvarja stres in ustrahovanje, ki je oblika gaslighting-a vpliva na tvoj občutek za resničnost.
Če se sprašuješ kaj je res in kaj ne in predvsem kdo je tukaj nor in kdo normalen je moj nasvet, da se vrneš nazaj k sebi in vzpostaviš zaupanje vase in s seboj.
Zaupanje terja tri komponente, ki jih moraš vzpostaviti v sebi.
Prva je avtentičnost, da si to kar si.
Druga je empatičnost, da zmoreš čutiti s seboj in v sebi in tretja je zdrava kmečka pamet. To, da si utelešena in v stiku s svojim telesom je bistvenega pomena v teh časih, kajti instinkt boš slišala samo takrat, ko si v telesu.
Ne glede na to, kaj sistem pripravlja za nas čutim, da je pomembno to, da okrepiš stik s seboj.
Da zaupaš vase in se zaneseš nase.
To je tisto, kar je pomembno krepiti v teh pomladnih in poletnih mesecih.
Da boš na jesen stabilna in usidrana v sebi, ne glede na to, s čim nam bo postregel sistem.
Tale čas terja od tebe to, da okrepiš sebe, da si stabilna v sebi in da zaupaš sebi kot še nikoli do sedaj.
Terja, da si prožna namesto toga in rigidna.
Da si fleksibilna in nenavezana na to, da bi stvari morale biti po tvoje.
Bolj, ko boš lahko pretočna, v toku in plavala s tokom, lažje se boš premikala v tem času negotovosti in kolektivnega poneumljanja.
To, da ustvariš svoj sveti prostor in držiš sebe, hkrati pa ostajaš odprta za priložnosti je v tem času ključnega pomena.
Pripravljam eno letno spletno šolo v kateri bomo krepile zaupanje vase, spoznavale lastno dragocenost in predvsem krepile stabilnost in energijsko suverenost.
Če te zanima več informacij mi piši na moj mail in bom s teboj podelila podrobnosti.
Do naslednjič pa saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Mlaj v Ovnu je idealen za nove začetke, za nove zgodbe.
Oven je prvo znamenje zodiaka in njegova energija je namenjena novim začetkom. Mlaj v ovnu ena najboljših priložnosti v letu za razmišljanje o tem, katere nove začetke ali novo poglavje želimo začeti v svojem življenju.
Dejstvo pa je, da je zdaj čas za zdravljenje in za nove stvari.
Energija ognja terja akcijo.
Vendar je energija ognja energija, ki potrebuje ritem.
Ritmično nalaganje na ogenj je ključnega pomena.
Skratka to na kar se osredotočaš, čemu v teh dneh posvečaš pozornost, to se bo krepilo.
Bodi pozorna na kateri ogenj nalagaš svoja polena!
Polarnosti v notranjosti posameznika in v kolektivnem polju so vzburjene. Vsak zagovarja svoje. Običajno nihamo med obema poloma, dokler ne najdemo svojega centra in poženemo korenine v notranji pokrajini Duše.
Tisto, kar se dviga na površje je jeza. Hkrati pa je aktualno dogajanje sprožilo tudi veliko frustracije. Ko so stvari napete mnogi poskušajo napetost sprostiti na nekomu drugemu, namesto da bi se soočili z dogajanjem v notranjosti.
Sprejemanje tega, kar je prisotno in kar je v zraku je običajno najtežje.
In vendar tale čas od nas terja točno to.
Ker je mlaj v Ovnu blizu Kirona, se aktivirajo osebne pa tudi kolektivne rane.
To je čas, ko imamo vsi možnost zdravljenja. Vendar to terja samo-zavedanje, preobrazbo stvari v notranjosti vsakega posameznika. Brez dvoma imamo priložnost, da objamemo nove razsežnosti rasti in razcveta, kar terja stabilno posodo in osebni prostor.
Pomembno je, da imaš prostor v katerega se tvoja Duša lahko usidra.
Da si na voljo za usmeritve in vodstvo, ki vznika iz tvoje notranjosti.
Kajti odgovori v tem času prihajajo od znotraj.
Sočutje do sebe in nežno spogledovanje s svojimi strahovi, ranami in sencami je v tem času nujno. Pomembno je, da ne poskušaš stvari potiskati, delati na silo in s trudom.
Še bolj pomembno pa je, da ne ignoriraš tega, kar vznika v tvoji notranjosti.
Ne glede na to, kje se nahajaš, od kje prihajaš ali kakšne so bile tvoje izkušnje v preteklosti, si del človeštva. In človeštvo s seboj nosi nepozdravljene zgodbe, globoke strahove, bolečine in trpljenje, ki so del človeške izkušnje.
In ko se nehaš truditi, se bojevati s tem, kar je neprijetno ali boleče, ko nehaš bežati ali hiteti, si končno na voljo, da se srečaš s seboj.
In zato je to, da ustvariš prostor zase prva in najpomembnejša aktivnost v teh napetih časih.
Učenje tega časa je, da je potrebno odpreti srce in se povezati z naravnim tokom življenja.
In to je lahko boleče, saj si na voljo za tisto, kar je del tebe.
Radikalna iskrenost, to, da si poveš resnico je druga aktivnost, ki je v tem času ključnega pomena.
Tale čas je čas resnice. Treba si je naliti čistega vina.
Ne moreš ignorirati dejstva, da luksuz zahodnega sveta, kot so poceni oblačila iz Kitajske, super hrana iz drugega konca sveta, kozmetika in čistila, ki onesnažujejo mamo Gaio in ne samo njo, vsa živa bitaj na planetu, da ne govorimo o plastiki in zdravilih, ki nam olajšajo stvari, a hkrati onesnažujejo.
Iluzijo kot je na primer ta, da je električni avto čistejši od navadnega ob tem, da zamolčijo suženjstvo, ki omogoči kovine, iz katerih so baterije avtomobila in na drugi strani onesnaženost, ki jo odpadne baterije povzročajo, je nujno treba spregledati.
Kot mnoge druge, na primer to, da so številne duhovne tehnike v resnici duhovni obvozi, zaradi katerih se morda v danem trenutku boljše počutiš, vendar na daljši rok ne prinesejo občutka osvoboditve, ki jo pričakujemo. Sama že leta govorim, da bi bi morali biti že vsi razsvetljeni glede na to kako se osredotočamo na luč, vendar je resnica ta, da je tema,k i je v posamezniku tista, s katero se je potrebno soočiti.
In za primer nam ni treba daleč. Brala sem zapis Rusa, ki govori o kolektivni hipnozi njegovih sonarodnjakov in se sprašuje kakšne travme bodo še generacije morale nositi, ko se bodo končno zbudili iz iluzije, ki jo ustvarjajo vodilni v državi.
Pa ni tako samo v Rusiji.
Tudi pri nas je kolektivna hipnoza močna. In treba se bo zbuditi, drugače nas bodo prebujali dogodki kot so potresi, izbruhi vulkanov in podobne katastrofe.
Pomiritev s seboj je tretja in zelo pomembna tematika tega časa.
Da zmoreš z ljubeznijo pogledati vase in nase in se pomiriti s svojo Persono. Z identiteto, ki si jo ustvarila, da si preživela.
Pomembno je, da zmoreš res ugledati sebe in se objeti. Ljubeče sprejeti svojo osebnost, namesto, da jo bičaš, se ločuješ od nje in se kaznuješ, ker nisi narejena po »Barbi« modelu. Popolna.
Tisto, kar je v teh časih še posebej popularno je zasramovanje človeških lastnosti, ki jih imamo. Jasnost s katero uzreš sebe v vsej nepopolnosti je ključnega pomena, da bi se osvobodila. Da si poveš resnico v povezavi s seboj je res pomembno. Ravno toliko, kot tudi to, da sprejmeš sebe.
Ker strahu se ne boš nikoli znebila. Je nemogoče.
Strah je del človeške izkušnje, ker te opozori, ko stvari niso varne zate.
Potrebuješ ga.
Ni modro, da se ga rešiš, se ga znebiš in poskušaš postati super-človek brez strahu, brez jeze, brez bolečine, brez čustev. Roboti so taki, da ne čutijo. Ni modro, da skušaš postati robot.
Kritika sebe ali drugih. Sojenje sebe ali drugih.
Kaznovanje sebe ali drugih. Sovraštvo sebe ali drugih.
To je tisto, kar je pomembno prepoznati.
In to sprejeti… v sebi.
Kar ne pomeni, da se daš na voljo drugim, da si žrtev ali da si mučenica.
Prisotnost tukaj in zdaj, v tem času in prostoru, ti odpira okno, priložnost za osvoboditev. Osvoboditev se zgodi v tebi.
Osvoboditev je povezana z nenavezanostjo na preteklost in brez pričakovanj za prihodnost.
Osvoboditev pomeni, da prepoznaš oklepanje starih preživetih navad in jih spustiš.
To lahko narediš samo tukaj in zdaj.
V tem trenutku.
Si dovolj. Z vsemi napakami in nepopolnostmi.
Si človek in Duša. Oboje. Hkrati.
Potrebno se je naučiti biti mama sama sebi.
Objeti svojega notranjega otroka, ki je v paniki.
Poskrbeti zase. Se zanesti nase. Negovati sebe.
Kajti v tem času, ko se ponovno porajamo v ta svet, je potrebno veliko potrpežljivosti do otroka, ki se rojeva. Potrebna sta nežnost in sočutje. Potrebna je milina.
Mama Gaia nas spominja.
Opominja nas na povezanost.
Da ostajamo odprti in v stiku z Biosfero.
Kajti mama bo vedno poskrbela za svoje otroke.
Na njih pa je, da jo slišijo, ko jih usmerja.
Preobrazba terja, da si odprta za sporočila intuicije na eni strani in instinkta na drugi.
Biti moraš na voljo za sporočila Biosfere, za vodenje s strani mame Gaie.
In za modrost ter usmeritve babice Lune.
V teh dneh je pomembno, da si budna, kajti zasramovanje in kaznovanje se nikoli ne obneseta, da bi te navdihnila za napredek in razcvet. Vedno je tvoja izbira ali boš izbirala varovanje ljubezni ali uničevanje ljubezni.
Tema, ki jo sama opažam v zadnjih tednih, da je splavala na površje, je sovraštvo.
In čutim, da bo v teh dneh do mlaja to tema, ki bo globoko prisotna tudi na kolektivni ravni.
Zame osebno je plutje s tokom, ki ga podpirajo lunini cikli nekaj, kar je modro poznati.
Če si v ženskem telesu je tvoje telo ugašeno s prehodi v ciklu leta. In zase vem, kako sem se sprostila, ko sem ugotovila, da lahko namesto formul, strategij in korakov abcd, ki naj bi jim sledila, da bi bila učinkovita (moški načini načrtovanja za žensko pogosto ne delujejo), naravno sledim in deskam na valovanju, ki ga ustvarja luna.
Tovrstno popotovanje je zame veliko bolj naravno in lahkotno.
Moj največji aha moment je bil povezan z elementi v mesecu in s tem, da je faza počitka in regeneracije ključna, preden grem v akcijo.
In zdaj dosledno sledim štirim fazam, ki jih bom s teboj podrobno podelila v prvem predavanju.
Če čutiš, da potrebuješ podporo v zavestni kreaciji meseca te vabim v 30-dnevni intenziv Varuhinja Ciklov. Ker je pomembno, da najdeš svoj val.
Varuhinja Ciklov sledi dihanju… imaš fazo vdiha in fazo izdiha, ki ju najdeš tako znotraj leta, kot tudi meseca ali dneva.
Začnemo 1.4.2022 v oknu mlaja v Ovnu, ko se nov mesec začne.
Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<
Zakaj je to zate?
Ženska je ciklično bitje. Je bitje procesov.
Rada reče, da potrebuje čas. Potrebuje čas zase.
Da se uglasi s svojo žensko esenco.
In pogosto si tega časa ne podari.
To številne ženske pušča nezadovoljne, neizpolnjene in vedno znova prazne.
Posledica tega, da si ciklično bitje je to, da potuješ s cikli lune. Sama to vem že dolgo, vendar tega nisem znala resnično uporabiti. Leta 2019 sem začela slediti valovanju babice Lune. Začela sem pluti z njenimi cikli in v tem intenzivu bom podelila podrobnosti, skupaj z razumevanjem ciklov in potrebnim znanjem.
Začnemo z mlajem, kajti mesec se za žensko v resnici začenja in zaključuje z luno v istem znamenju. En cel cikel greš znotraj ene energije, kjer greš skozi osem faz popotovanja Junakinje in skozi vse štiri notranje ženske arhetipske energije.
In ker s tem valom plujemo vsi je to znanje zelo dobrodošlo, da bolje razumeš tudi ljudi v svoji okolici.
Vabim Te, da se mi pridružiš v spletnem druženju Varuhinja Ciklov, kjer bom s teboj delila kako začeti mesec in tudi svoj dan in kako ga zaključiti. Pa tudi zakaj je tako ključnega pomena za žensko, da si podari 10 minut časa na dan.
Ja slišim Te, vem, nimaš časa.
Vem, tudi jaz sem tako razmišljala.
Vendar, če si ga ne podariš sama, ti ga ne bo nihče!
Vabim Te, da se mi pridružiš! Več o druženju si lahko prebereš >>>TUKAJ<<<
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Prišel je selitveni servis in odpeljal vse pohištvo.
Spraznili so hišo in jo pripravili na prodajo.
In nato je čez nekaj dni prišla mama, se sprehodila po prazni hiši in v gajbico naložila svoje rože.
Lončnice so bile zadnja stvar, ki jo je odnesla.
Ob tem me je zadelo spoznanje, da je ženska tista, ki ustvarja atmosfero Doma in jo tudi zapakira in odnese s seboj, ko zapusti prostor. In pogosto je to povezano z rožami.
Ženska je tista, ki odnese rože.
Vse od leta 2009 govorim o tem, kako je ženska dragocena.
Da je pomembna za skupnost.
In v vseh teh letih sem se pogosto slišala razlagati o tem, da ženska tista, ki ustvari Dom.
Vendar Doma ne ustvari s predmeti. Predmeti sidrajo izvorno esenco domačnosti v prostor.
In to je tisto, kar mor ženska v teh časih ne le dojeti, temveč si to tudi prisvojiti in res utelesiti.
Ključ je v notranji moči.
Spomnim se svoje mentorice, ki je leta razlagala, kako so bolezni posledica izgube moči.
In da je moč tista zaradi katere se bojujemo, ustvarjamo vojne in da je v samem srcu nasilja vedno boj za zunanjo moč.
Premoč.
Ta premoč in moč nad drugimi je bilo tisto, kar me je vedno znova odvrnilo od moči.
Dokler nisem zares doleja, da je moj odnos z močjo ključnega pomena za kvaliteto mojega življenja.
To, da vzameš svojo moč nazaj je ena najpomembnejših stvari v času v katerem živimo.
Pomembno je, da se spomniš, da si bitje moči.
Da razumeš, da obstajata dve vrsti moči in da je avtentična moč ključna za tvoje preživetje.
Ženska dobiva moč, jo zbira, jo izgublja, manipulira z njo.
Ženska je bitje moči.
Kot Varuhinja Luči se moraš naučiti 7 veščin upravljanja z močjo…
Kako moč dobiš
Kako jo izgubiš
Kako moč skladiščiš
Kako si povrneš moč iz drugih življenj
Kako zlorabiš svojo moč
Kako uporabiš moč
Kako postaneš moč
Z močjo moraš upravljati na vseh 4 nivojih.
Na fizičnem nivoju.
Na čustvenem nivoju.
Na mentalnem nivoju.
In na duhovnem nivoju.
In če kdaj, je zdaj čas za mojstrstvo upravljanja z močjo/svetlobo/energijo.
Kajti tisto, kar te izčrpa in najhitreje izprazni je izguba moči, občutek nemoči in izolacija.
Kaj ima Dom s tem?
Osnova učinkovitega upravljanja z močjo je povezana s tem, da si Doma. V svojem notranjem Domu.
Povezana je z notranjo stabilnostjo, kjer drži prostor za moč.
Tvoje energijsko telo mora biti stabilno, da bi lahko upravljala s svojo energijo/močjo/svetlobo.
Na tebi je, da si postavljena.
Držiš svoj prostor.
Si suverena in popolnoma zaupaš v to, kar ti tvoja Duša razkriva.
So stvari, ki jih čutiš v sebi. In pomembno je, da zaupaš vase in v to, kar zaznavaš.
Ti se moraš zanesti nase in slediti sebi.
Zaupati moraš vase.
In ja, potrebuješ razumevanje in vodstvo na poti nazaj k sebi.
Tole je moje povabilo tebi, draga sestra, da odpreš oči in vzameš svojo moč/svetlobo nazaj.
Pridruži se mi v programu Stopi v polno moč DUše, kjer te bom vodila skozi vse, kar sem se v zadnjih letih naučila. Skupaj se bomo podale na pomembno popotovanje čiščenja preteklosti.
Ker iz izkušenj vem, da tega ne moreš narediti sama.
Prebujena ženska ve, da je za njeno vitalnost in občutek živosti ključnega pomena, da vzame svojo moč/svetlobo nazaj.
Svojo moč iz dogodkov, travm, predvsem pa iz svoje zgodbe.
Zgodbe, ki jo ustvarjaš že eone.
Zgodbe, ki so jo ustvarjale vse generacije pred tabo.
Zgodbe, ki jo živiš in ustvarjaš vsak dan.
To je edini način, da zasiješ. Da postaneš vidna.
Da sebe podeliš z ljudmi in s svetom. Ker, če ti nimaš na voljo energije, imaš lahko najboljše možne ideje, pa nimaš goriva, da bi jih udejanjila, da bi jih utelesila.
Stopi v polno moč Duše je tri mesečni program za žensko, ki:
…. je pripravljena stopiti v svojo polno moč kot Ženska in deliti svoje Darilo z ljudmi
…. želi pustiti sled
…. ve, da je v njej manjkajoči košček, ki ga pogosto polni s stvarmi zunaj sebe
…. čuti utrujenost od nenehnega delovanja in je voljna prebuditi vitalnost svoje življenjske sile
…. hrepeni po izpolnjenosti, brez potrebe po žrtvovanju
…. je pripravljena razpustiti travme iz preteklosti, ki ji onemogočajo, da zasije kot Ženska
…. si želi spustiti v globine ženskih misterijev in začutiti stik s svojo Žensko Dušo
…. se zaveda, da je podpora s strani sester zanjo ključnega pomena
…. želi preobraziti svojo senco, prepoznati in preseči svoje notranje ovire, da bi resnično utelesila in zaživela ekstazo, ljubezen in povezanost z vsem kar je, v telesu, v tem življenju.
Ja, igra, ki jo igramo na tem planetu je prirejena.
Temelji na hierarhiji, kjer so eni nadrejeni in drugi podrejeni.
Kjer peščica tistih, ki imajo zunanjo moč v svojih rokah nadzira in kontrolira večino.
Živimo v svetu, kjer je ženska naučena, da se boji zunanje moči.
Kjer je ženska ujeta v razdajanju.
Če si v ženskem telsu verjameš, da je tvoja moralna obveza, da si dolžna partnerju, otrokom, družini in svetu, da si prijetna, všečna, umirjena, radodarna in pozorna na potrebe vseh okoli sebe.
Da si vse za vse.
Ne smeš biti vznemirjena, jezna, razburjena, ambiciozna in poskrbeti za svoje potrebe.
In bog ne daj, da bi vzela svojo moč nazaj, to je nekaj nezaslišanega.
Zato pravim, da je to, da stopiš v svojo izvorno, avtentično moč ultimativno dejanje upora.
In verjemi, ko si v svoji polni moči Duše tudi tvoje rože boljše uspevajo in cvetijo.
Vabim te, da se mi pridružiš v tem uporu z ljubeznijo, v ljubezni in za ljubezen.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja ALbolena
Berem o vojni.
Ena stran pravi eno, druga stran drugo.
Berem o ozadju, ki se odvija že desetletja.
In kot vedno se zavem, da resnice ne moreš najti tam zunaj, vendar le v sebi.
Le, da jo je v zadnjem času vedno težje najti.
Igra, ki jo gledamo je prirejena.
Pa ne le zadnje tri leta, deset let ali sto let.
Ta igra se odvija že tisočletja.
Igra zunanje moči, kjer se razmerja sil vedno prevesijo v smeri tistega, ki ima več.
Igra, kjer te pripravijo do tega, da zapustiš sebe in svoj notranji svet in greš na zunanje igrišče, kjer nikoli ne moreš zmagati.
Ker je igra prirejena.
Zato zadnja tri leta glasno govorim o temu, da se je nujno potrebno vrniti k sebi in vase.
Stopiti v svojo moč, ki je v tebi.
Ker tam zunaj ne moreš zmagati.
Polarnosti se samo povečujejo in tisto, kar se vedno bolj čuti je čustvena izpraznjenost in nemoč.
Če si empatična duša v zadnjih tednih zagotovo čutiš stres, ki se širi po dednih linijah, v kolektivnem polju, pa tudi po telesu mame Gaie.
Oskrunjenost planeta, ženskega telesa in psihe je prisotna.
In bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da poskrbiš zase in za svoje Bitje.
Šok, ki ga doživiš zaradi oskrunjenosti te pripravi do tega, da zapustiš svoje telo.
Odpoveš se svoji moči in se daš na voljo.
In to kar čutim v zadnjem tednu je, kako se povečuje obup, nemoč in brezglavo reševanje stvari, ki se dogajajo na površju.
Vendar sistema dominance, ki že tisočletja igra na karto oskrunjenosti skozi fizično premoč, nadvlado in nasilje ne moreš premagati z nasiljem.
Po tisočletjih brutalnosti je jasno kot beli dan, da negotovosti, ki jo ustvarja percepcija zunanje moči ne moreš pozdraviti s kopičenjem še več zunanje moči.
Še nikoli prej v vsej znani zgodovini, ki jo btw zapisujejo moški, vloga ženske ni bila tako ključnega pomena, kot je sedaj.
Tam zunaj ne moreš narediti premika, ki bi ga rada naredila. Zunanjih dejavnikov ne moreš spremeniti. Največjo možno spremembo lahko narediš, če se povežeš s svojo avtentično, izvorno močjo ženske in stojiš v njej, navkljub grožnji, nasilju in agresiji, ki smo ji priča.
Polomljenost, ki jo doživljajo ukrajinske ženske ni zgolj samo njihova.
Čutiš jo v svojem telesu.
Ker v tebi vznikajo spomini na to, kako so te zlomili, kako so si podredili tvojega duha in dušo.
In to lahko pozdraviš v sebi, zase in za vse ženske, ki so del tvojih dednih linij.
In zato vedno znova govorim o tem, da je res pomembno, da ne nasedaš temu, kar se govori in nisi ujeta v orkanu ping ponga, ki si ga podajajo mediji, tisti uradni ali pa oni, ki so v ilegali.
Nenavezanost na karkoli zunanjega je v tem trenutku zelo pomembna.
Kajti z bojem tam zunaj ne bomo spremenile ničesar.
To kar čutim globoko v sebi je, da je vračanje k izvorni naravi, k mami Gaji in predvsem k zdravljenju vsega balasta, ki si ga skozi življenja na tem planetu prevzela nase zelo pomembno. S tem lahko narediš pozitivno razliko, ki bo vplivala v samem jedru na premik, ki se bo pokazal v svetu tam zunaj.
To delaš zase in za prihodnje generacije.
V resnici ni toliko pomembno ali so bili tisti, ki so nas pripravili do tega, da svojo moč dajemo sistemu reptiljanci, oni iz planeta nevemkaterega ali pa izbranci, ki so si vzeli moč.
Bistveno je, da se ti v sebi osvobodiš.
In da bi to lahko naredila je prvi pogoj ta, da si v stiku s seboj.
Da se čutiš. Da si utelešena.
V stiku s svojim telesom.
In polna luna v Devici prihaja kot opomnik, da je stik s svojim telesom tisto mesto, kjer lahko narediš pozitivno razliko.
Devica je arhetipsko svečenica, ki skrbi za svetost življenja.
Sliši se prav paradoksalno, da je element Zemlje pravzaprav tisti, ki nas uči o svetosti življenja.
Vendar je ženska tista, ki ima stik z mamo Gaio, povezana si z njo preko svoje maternice.
Gaia te je negovala in hranila, poskrbela je zate, ko si bila zarodek v svoji mami.
Skrbela je za tvoje telo.
Skrbela je za vse sisteme tvojega telesa.
Njena ljubezen je hranilo, ki ga potrebuješ za svoj razcvet.
In bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da si v stiku s svojim svetim prostorom.
S svojo maternico.
S svojo sveto posodo.
Smo v intenzivnem času zdravljenja.
Morda ni videti tako, vendar imamo priložnost prepoznati in pozdraviti ranjenosti, ki jih na površje prinaša vojna v neposredni bližini.
Vojna je eden od načinov vladanja in kopičenja zunanje moči.
Bolj, ko te je strah, da boš izgubila simbole zunanje moči, bolj se ločuješ od izvorne moči, ki dejansko lahko naredi razliko v tvojem življenju in počutju.
In bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da res držiš svoj prostor, svojo posodo, suvereno. Energijska avtonomnost je pomembna bolj kot kadarkoli prej.
Pomembno je, da postaviš meje in da rečeš NE.
Da ne sprejmeš vase kar vse energije, ki so v zraku.
Pomembno je, da prepoznaš kaj je tvoje in kaj ni tvoje.
Ker samo, ko si resnično v stiku s svojim centrom moči lahko narediš razliko tudi skozi navdihnjene akcije v svetu tam zunaj.
Res je, da dogajanje ljudem na površje prinaša nepredelane stvari iz notranjosti in marec bo v nadaljevanju še bolj razkrival vse sranje, ki ga imamo nakopičenega v sebi.
Če so ljudje v strahu in soočeni s stvarmi, ki so boleče, se bo to v nadaljevanju meseca še bolj kazalo. Kar bo zgolj potenciralo že tako kaotično energijo, ki nas obdaja.
Ena tistih tematik, ki prihaja na površje je tudi oskrunjenost.
Oskrunjenost telesa. Oskrunjenost posode, ki jo ženske držimo.
Oskrunjenost prostora in svetosti prostora.
Izjemno pomembna lekcija polne lune v Devici je povezana s svetostjo.
Pokazala nam bo, kje svoje potrebe daješ na stran in si v razdajanju za druge.
Razkrivala se bodo področja, ki jih je potrebno urediti. Osvetljevala se bodo področja, ki si jih zanemarjala, še posebej na področju odnosa s telesom, zdravjem, navad in rutin, ki so del tvojega urnika.
Stvari bodo prišle v ospredje z enim namenom, da jih zaznaš, se z njimi spogledaš, jih ozavestiš, si jih priznaš in se z njimi pomiriš.
Čas v katerem živimo je eden najbolj pomembnih v zgodovini človeštva.
Povabljene smo v stik s svojo žensko Dušo.
V stik z izvornimi kodami človeškosti, ženstvenosti in božanskosti.
Ena tistih stvari, ki jih kot ženska moraš ozavestiti, da bi zaživela kot polno utelešena in povezana z vsem kar je, je tvoja edinstvenost in enkratnost.
Tvoja dragocenost, ki jo kot ženska prinašaš na ta planet.
Tvoje žensko telo je pomemben prevodnik energij, svetlobe in ljubezni.
Na tebi je, da poskrbiš za njegovo prevodnost in povezavo tako s kozmičnimi izvornimi kodami kot tudi za prizemljemost in korenine v mami Gaji.
In če bi bilo to tako enostavno kot se sliši, bi že bile tam.
Povezane. Pretočne. Pomirjene s seboj in s svetom.
Vendar velika večina žensk na planetu tega ne izkuša.
Zakaj ne!?
Portali povezave, ki so v ženskem telesu so odklopljeni in neuglašeni s tem, kar je izvorna matrika ženske narave. To je posledica na eni strani travm, ki jih je ženska doživela in na drugi strani programiranja, ki smo mu dnevno izpostavljene že tisočletja.
Nepovezanost, ki jo izkušamo ni le na čustveni ravni.
Stik z aksiatonalnimi linijami Kozmosa in energijskimi povezavami mame Gaje na eni strani, pa tudi energijske povezave v telesu so bile prekinjene.
Ženska danes ne zaupa svojemu telesu in ne uporablja svojega potenciala, ki ji ga nudi zaradi nepovezanosti s svojim ženskim energijskim sistemom in vsem kar ji le-ta nudi.
In to je tisto, kar moraš prepoznati in v sebi, si to prisvojiti in stopiti na svojo točko moči na mreži luči.
Vabim te, da se mi pridružiš na pomladno enakonočje v spletnem intenzivu Sveta Ženska, kjer bom podelila več o tem, kaj je v tem času pomembno. Skupaj bomo naredile proces zdravljenja oskrunjenosti. Pridruži se mi v spletnem intenzivu Sveta Ženska preko povezave >>> http://divine.si/aktualno/svetazenska.html
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Kaj narediš takrat, ko nihče ne gleda?
Še vedno razmišljaš o načinih kako bi naredila vtis na prijatelje?
Si prizadevaš biti boljša? Bolj pametna? Bolj lepa? Bolj suha?
Super ženska? Kul mama?
Se razprodajaš, da bi bili drugi zadovoljni s teboj, bolj srečni s tabo?
Ugajaš? Se razdajaš za druge?
Jih zasramuješ, da bi se bolje počutila glede sebe ali družbe v kateri živiš?
Živiš v strahu… kaj pa če…?
Vse to so načini, ki te vodijo v iskanje moči v zunanjem svetu.
Iskanje pozornosti. Iskanje potrditve.
Iskanje ljubezni s strani drugih.
Vse to je povezano s stanji, ki te držijo v zunanji moči.
Situacije premoči ali podrejenosti.
Moči nad drugimi.
Hierarhija, kjer je vedno nekdo nad teboj in nekdo pod teboj.
To so mehanizmi zunanje moči.
Kar vodi v tekmovalnost.
V primerjanje z drugimi.
V perfekcionizem.
V prepričanje, da se lahko iz tega rešiš, če se potrudiš še malo bolj.
Spremeniš sebe in druge.
Popraviš sebe in druge.
Nekaj narediš.
In ko ne narediš dovolj (in nikoli ni dovolj), si zaslužiš, da si kaznovana.
Trudiš se še bolj.
Potiskaš.
Kar vodi v to, da narediš napake, zaradi katerih se napadaš, kritiziraš, sodiš in sovražiš.
In ta cikel ponavljaš v nedogled.
Vedno znova si žrtev okoliščin, ljudi in situacij.
In ker se stvari ne obrnejo, kot si zamisliš, greš v preračunavanje… sešteješ vse kar ti narediš in odšteješ vse kar drugi ne naredijo. Sešteješ vse, kar dobijo drugi in odšteješ vse česar ti ne dobiš. Sešteješ vso srečo, ki jo imajo drugi in odšteješ vso srečo, ki je ti nimaš. Sešteješ vse prednosti, ki jih imajo drugi in odšteješ vse prednosti, ki jih ti nimaš.
Kakorkoli računaš, vedno si na slabšem. Vedno si žrtev.
In avtoriteta tam zunaj je nepravična, svet ni pravičen, sistem ni pravičen.
Kar drži.
Igra je prirejena.
Le da ti tega nihče ni povedal.
Dokler si ujeta v iskanju zunanje moči, hlepenju po zunanji moči, lovljenju moči, prepričevanju drugih, da ti dajo moč, dokler jo poskušaš kupiti, prodati, si jo zaslužiti, si ujeta na hrčkovem kolesju, ki ga poganjaš sama.
Rešitev je v tem, da s tega kolesja sestopiš.
Česar ne moreš narediti v zunanjem svetu.
To lahko narediš le, ko se obrneš navznoter.
K svoji avtentični moči.
Zunanja moč je povezana s prizadevanji, da živiš v skladu z zunanjimi standardi, na račun sebe ali drugih.
Avtentična moč vznika iz notranje uglašenosti tvoje duše in osebnosti.
Ko si uglašena s svojo izvorno esenco.
Moč ki poganja svet, kot ga poznamo, je zunanja moč.
Moč zaradi katere se bijejo vojne med narodi, bitke in boji med posamezniki.
Zunanja moč je tista, ki ustvarja premoč, moč nad drugim, hierarhijo, moč za katero se tekmuje, moč, ki se jo kupuje in prodaja, podeduje, pridobiva in izgublja.
To je moč, ki jo patriarhat uporablja za dominanco.
Agresija, nasilje izhajata iz moči, ki je tisočletja v ospredju.
In to je moč, ki se je ženska boji.
Ker je to edina moč, ki jo pozna, ne ve, da je že tisočletja ločena od svoje avtentične moči. Izvorne moči jina.
Ločena je od svoje izvorne ženske moči še danes verjame, da ni dobra v upravljanju z močjo.
In vendar je ženska tista, ki drži prostor za življenje.
Ženska je rezervoar življenja in vzdržuje življenje.
Vendar takrat, ko ni usidrana v svoji izvorni moči jina, ženska oslabi.
Oslabljena ne zmore držati prostora in kolapsira vase.
Ne zmore držati življenja, ljubezni ali svetlobe.
Brez ženske esence se svet vrti vedno hitreje, norost, agresija in razdrobljenost se povečujejo.
In da bi se norost, ki se dogaja na planetu končala, je na ženski, da se vrne v svojo moč.
Na ženski je, da izbere, da stopi v svoj center in ustvari prostor, da drži in sidra moč izvornega jina zase in za svet.
V tem ključnem času na planetu je nujno potrebno, da se uglasiš z mamo Gaio, z zemljo, z izvornim jinom, s kozmično Mamo.
Zdaj je ključnega pomena, da poskrbiš zase, za svoje potrebe.
Pomembno je, da sebe postaviš na prvo mesto.
Pomembno je, da zmoreš sprejeti pomoč.
Pomembno je, da poznaš razliko med obema vrstama moči.
In da izbereš, da stopiš v svojo avtentično moč
Zdaj, ko se veča kaos in nemir v svetu tam zunaj je pomembno, da ustvarjaš mir in stabilnost v sebi.
Čas v katerem živimo, nam ponuja priložnost, da prepoznamo in se spogledamo z vsem balastom, ki ga nosimo v sebi.
V zadnjih dveh tednih se je reaktiviral spomin ljudi na vojne. V sebi nosimo po dednih linijah medgeneracijsko prenešen spomin na prvo in drugo svetovno vojno, na naših 10 dni vojne in tudi vojno na Balkanu, pa tudi na vse ostale vojne, ki so besnele na tem planetu v zadnjih stoletjih.
Arhetipsko gledano se je v zadnjem mesecu aktiviralo dogajanje pred reci in piši cca. 250 leti, ko so vojne preoblikovale družbo, katere potomci smo.
Aktivira se bolečina povezana z vojnami, nasiljem in preganjanjem.
Po vsem planetu se na površje dviga destruktivna energija, ki je bila ujeta v globinah podzavesti ne le stoletja, temveč že tisočletja. Zlo se mora razkriti. To je edini način za njegovo preobrazbo. Ne moreš preobraziti nečesa, kar je nevidno. Mora postati vidno.
Šele takrat se lahko soočiš s svojim strahom, s svojimi sprožilci v sebi.
Nasilje, teror in destrukcija se širijo in s tem se prebujajo stare vsebine v podzavesti.
Kolektivne travme, osebne ranjenosti in programi, ki žensko držijo ločeno od njene avtentične moči.
Stare ranjenosti vznikajo na površje z enim namenom, da jih prečutimo in preobrazimo.
Vendar to lahko narediš le, če se zavedaš kaj je na stvari in kako se premakniti direktno skozi to, kar prihaja v ospredje.
Ravno včeraj sem razmišljala o tem, kako na nivoju človeštva že vso znano zgodovino potujemo iz travme v travmo.
V sistemu patriarhata je vojna način, da požene mehanizem, ki nas drži tik nad gladino.
Vedno, ko pridemo do točke, ko bi se na planetu resnično lahko zgodili pomembni premiki, sistem poskrbi za ponoven šok. Nasilje povzroči šok, ki pogosto vodi v to, da zapustiš svoje telo. Povzroči to, da svojo moč predaš v roke agresorja. Aktivira žrtev v tvoji notranjosti.
Vojna aktivira stare, nezaključene zgodbe povezane z močjo.
Tisto, kar v tem času prepoznavam je, da pomaga, če poznaš razliko med zunanjo močjo in avtentično močjo.
Zdaj imamo možnost in priložnost, da se spogledamo s svojim odnosom do moči.
Pa tudi, da svojo moč vzamemo nazaj.
Ko sem se s kolegico pogovarjala o trenutni situaciji na svetu je povzela, da na zahod prihajajo reke zlomljenih žensk in otrok.
To mi je dalo misliti.
Ker zadnja leta govorim o pomenu prožnosti in kako pomembno je, da znaš biti prožna v sebi, sem se zamislila.
Sistem patriarhata najprej poskrbi za to, da ustvariš okoli sebe oklep.
Uči te, da moraš biti močna. Da moraš biti trdna. Ker če si premehka, ne preživiš.
Tako ustvariš školjko, oklep, ki te ščiti.
Dokler se ne zlomi.
In ko se to zgodi, se razkrije nežna notranjost, ki surovosti sveta ne zna preživeti.
Pride do preplavljenosti, ki te vrne nazaj v otopelost.
Otroke že od majhnega učimo, da morajo biti trdni, vzdržljivi in predvsem neobčutljivi.
Da je močan tisti, ki ne čuti. Ki je otopel.
Dokler si v otopelosti, ne čutiš ničesar.
Ne radosti, ne ljubezni, pa tudi ne bolečine.
Imaš občutek, da si močna, vendar je moč zgolj zunanja.
Ne vem kako je s tabo, zase vem, da so me učili, da moram biti trdna in da zmorem vse. Naučila sem se zgraditi visoke zidove, za katerimi sem se skrila. In ko me je kriza zlomila prvič, sem se sestavila nazaj. Ko me je kriza zlomila drugič sem začela dvomiti v učinkovitost postavljanja zidov.
Počasi, mic po mic sem se začela učiti prožnosti.
Mehkobe. Nežnosti.
In predvsem ljubezni do sebe.
Naučila sem se, da me školjka ne zaščiti.
Da moram okrepiti svoj živčni sistem in predvsem upravljati s svojo energijo, s svojo notranjostjo. Da se ne bojim svojih ranjenih delov in znam poskrbeti zanje.
Da se ne izogibam svoje sence, da jo znam objeti v sebi.
Da prepoznam svoje potrebe po povezovanju, pripadnosti skupnosti in podpori.
Da znam postaviti meje brez, da se ogradim in ustvarim visoke zidove.
Da jemljem svojo moč nazaj in se povezujem s svojo avtentično izvorno močjo Duše.
Da prepoznam v vsakem izzivu priložnost za svojo rast in razcvet, kar terja, da prepoznam, kaj je moje in kaj ni moje. Kar me vrne nazaj k postavljanju meja.
Pa tudi, da prepoznam, kaj so stvari, ki so del mojih dednih linij in se že dolgo časa prenašajo iz generacije v generacijo.
Podpora, povezovanje in zgled kako stopiti v svoj izvorni jin, so v tem času pomembni.
Kajti zdaj je čas, da stopiš v svojo avtentično žensko moč. V moč, ki hrani in podpira življenje.
To je moč izvornega jina, moč ženske, ki si jo mora prisvojiti in se naučiti upravljati z njo.
Zato sem pripravila spletni intenziv Odnos z močjo.
Ker je zdaj, ko je videti, kot da gre vse v maloro čas, da se v sebi povežeš z izvorno močjo jina.
Zdaj, ko je videti, kot da izgubljamo nadzor, je najbolj pomembno, da dojameš, da moč ni tam zunaj. Nujno je, da se zaveš, kje so kontrole, da ti upravljaš s svojo močjo v sebi.
Zaslepljenost z močjo, ki je del človeštva že tisočletja, je pripeljala do točke, ki vodi v razdrobljenost, norost, podivjanost in stradanje, ki smo mu priča.
In globoko verjamem, da je zdaj čas, da ženska stopi v svojo izvorno moč jina.
Ker je Ženska tista, ki sidra življenje na zemljo.
Ženska rojeva. Ženska skrbi za otroke.
Ženska neguje bolne. Ženska spremlja umirajoče.
Ženska ne samo, da ustvarja Dom.
Ženska je Dom.
In zdaj je čas, da to prepozna in to objame v sebi.
To je tisto, kar želim zate in za vsako žensko na tem planetu.
To kar je potrebno je ustvariti sveti prostor v svoji maternici, razpustiti programiranje, ki smo ga prevzele, da bi se osvobodile in stopile v moč Ženske za katero si se rodila, da si.
Da bi se norost, ki se dogaja na planetu končala, mora ženska stopiti v svojo moč.
V moč, ki ni moč nad drugimi, moč kontrole ali nadzora.
V moč izvornega jina, ki hrani, podpira in neguje življenje.
Ženska je, ko je v svoji moči, sidro stabilnosti, varnosti in radodarnosti.
Ko nihče ne gleda je na tebi, da sediš v miru in ljubeči pozornosti, namesto da poskušaš biti vidna in dobiti kar potrebuješ od zunaj.
Na tebi je, da ustvariš harmonijo, povezovanje, podporo in stabilnost.
Na tebi je, da ustvariš prostor za moč, da držiš to moč v sebi.
Ti si tista, ki ustvari prostor in drži prostor.
Ti si tista, ki ustvari življenje in drži življenje.
Zdaj je čas, da stopiš v svojo izvorno moč Ženske.
In začne se s tem, da ustvariš odnos z močjo namesto, da bežiš pred njo.
V soboto 12.3.2022 te vabim, da se mi pridružiš v spletnem intenzivu Odnos z močjo, kjer bom delila več.
Ker čutim, da je odnos z močjo nekaj, kar je v teh časih bistvenega pomena za vse nas.
Vabim te na 6-urni spletni intenziv Odnos z Močjo na Gregorjevo, ko je ljubezen v zraku.
Dobimo se ob 17. uri v Zoom Salonu v prvem delu našega intenziva. Drugi del bo sledil v petek 18.3.2022 ob 20.uri
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
TajaAlbolena
Gledam jo.
Lepa je. Priljubljena.
Znajde se v družbi.
Ve, kako z ljudmi.
Vsi jo imajo radi.
Lahko si predstavljaš, kako zelo sem bila presenečena, ko je prišla k meni in je z menoj podelila, da jo je strah tega, da bi ostala sama.
Kako to misliš!?
Ni mi šlo v glavo.
Toliko ljudi je imela okoli sebe.
Kako je sploh mogoče, da bi ostala sama!? Nemogoče.
To me je spomnilo na to, kako radi posplošujemo.
Gledamo od zunaj. Smo opazovalci življenj.
Vendar nikoli ne moreš zares stopiti v čevlje osebe na drugi strani.
Živeti njenega življenja.
To v zadnjem času opazujem na vseh področjih.
Zgolj opazovanje površine je v družbi v kateri živimo, stalnica.
Posploševanje je tisto, ki vodi do zaključkov, kot je ta, da če si dobra oseba, se ti slabe stvari ne bodo zgodile.
Gledala sem intervju z Debbie Ford. Ona je bila tista, ki me je poleg Caroline Myss vodila v stik z mojo senco. Njena knjiga Senčna strah iskalcev svetlobe me je zadela na polno.
In lahko si predstavljaš, kako me je osupnilo to, da je zanikala svojo bolezen. Da se ni mogla spogledati s tem, da ima raka. Da je to res dolgo skrivala, ker je verjela v to, da se ji zaradi tega, ker je toliko dobrega naredila za druge, to ne bi smelo zgoditi.
To me je vodilo v razmišljanje o ignoranci in o tem, kolikokrat si realnost prilagodimo, ker ne moremo sprejeti tega, kar se zares dogaja.
Ali pa posplošujemo.
Kot npr. to, da bo ženska, ki se nima dovolj rada in se ne ceni izbrala nepravega partnerja zase, ki jo bo izkoristil.
Življenje je precej bolj kompleksno od tovrstnih posploševanj.
Tudi zato pravim, da je zakon privlačnosti sicer resničen, vendar ti ne bo pripeljal na tvoj dovoz Ferrarija zgolj zaradi tega, ker ga hočeš imeti in ga manifestiraš.
Ena tistih stvari, na katere radi pozabljamo je, da imamo vsi vsak svoj dušni dogovor za to življenje.
Z njim si prišla na ta svet.
Ja, vse, kar je dediščina izbrane družine vpliva na tvoje življenje, vendar je izbrano s strani tvoje duše.
Tvoje življenje ni slučajno.
Tukaj si z namenom.
Prišla si, ker si tako izbrala.
In to, da izbiramo… zavestno, je nekaj, česar se moramo v tem življenju tukaj in zdaj naučiti.
V sistemu zunanje moči se je ženska podredila, prilagodila, ustregla in ugodila tistim okoli sebe.
Ustvarila je persono, ki svojo vrednost črpa iz enega od štirih področij… ali iz tega, da poskrbi za druge in se razdaja …. Ali iz tega, da je najboljša, dosega vse kar si zastavi in zmaguje… Ali iz svojega videza in lepote … Ali pa iz modrosti, intuicije in svojega stika z nevidnim svetom.
V svetu v katerem živimo je žensko strah nasilja, fizične premoči, nadvlade, nadrejenosti, dominance. Strah jo je, da bo nemočna in da bo ostala sama.
Zato se raje podredi, prilagodi in ugodi drugim.
Živimo v svetu, ki ga poganja tekmovalnost.
In kjer sta v osredju dva principa… eden govori o premoči in dominanci nad drugimi, da preživijo samo najmočnejši. In drugi govori o izkoriščanju, grabežljivosti in o kopičenju stvari. O tem, da nikoli ni dovolj.
To je motor, ki poganja hlepenje po zunanji moči – statusu, denarju, stvareh, imetju.
Ko je oseba na drugi strani tvoja lastnina. Blago.
In ženska je bila stoletja, če ne tisočletja, tretirana kot lastnina.
To je nekaj, kar je še vedno živo v celičnem spominu ženske.
S tem se lahko bojuješ, lahko se ne strinjaš, to zanikaš ali ignoriraš, vendar ne bo šlo nikamor.
Dokler je v tebi, bo usmerjalo tvoje izbire.
Dokler ne prepoznaš kaj te vodi, da izbiraš zase to kar izbiraš, boš izbirala iz istih motivacij.
In vse imajo isti imenovalec… strah.
Zaradi strahu narediš vse, kar veš in znaš… da bi preživela.
In v času kot je tale, v katerem smo, je ustrahovanje dnevna praksa.
Vprašanje je ali to prepoznaš in kaj v zvezi s tem narediš v sebi.
Osupljivo je, kako smo naučeni, da na evolucijo gledamo kot na večjo sposobnost dominiranja nad okoljem in drug nad drugim. Da smo bolj razviti od ostalih živih bitij in to nam daje premoč.
To je odsev tekmovanja za zunanjo moč, ki jo ustvarja strah.
Tovrstno tekmovanje je prisotno tudi v odnosu med možem in ženo.
V odnosu med moškim in žensko.
To je moč nad drugimi.
In s strahom ne moreš opraviti na tak način, da se z njim bojuješ.
Ker strah v svojem telesu zaznavaš kot bolečino.
In bolečino skriješ na različne načine.
Vse odvisnosti so načini, kako prekriti strah v sebi.
Verjetno opažaš, kako stvari postajajo vedno bolj čudne. V ljudeh se aktivirajo strahovi povezani z vojno in z lakoto, strahovi povezani s pomanjkanjem in z nemočjo.
Vse se dogaja z razlogom.
In na dušnem nivoju imaš dušni dogovor s tem časom.
Tukaj si z razlogom.
In eden je zagotovo povezan s tem, da ti ta čas razkriva, kaj se skriva v tvoji notranjosti. Razkriva strahove. Bolečino, ki jo nosiš v sebi. Na tebi je, da to prepoznaš in to v sebi razpustiš.
Strah pred osamljenostjo.
Strah pred nemočjo.
Strah pred zapuščenostjo.
Strah, da ne boš preživela.
Če se počutiš ujeto, paralizirano, nemočno, potem je tole povabilo namenjeno tebi.
Pripravila sem individualno srečanje energijskega čiščenja programov strahu, ujetosti, travm in bolečine povezane z dominanco, izkoriščanjem in nemočjo.
Srečanje je za žensko, ki je v stiku s svojo žensko naravo in želi vodstvo skozi notranjo pokrajino, čiščenje stvari na vseh nivojih vse do izvora.
Ničesar ne delam zate ali namesto tebe, vodim te skozi proces, kjer skozi vodenje tvoje duše in v stiku z izvornim jazom narediva proces razpuščanja sintetičnih struktur, vsadkov, programov strahu in labirintov ujetosti v tvoji notranjosti.
Podržala sem jo v roki in se spomnila nanjo.
Spomnila sem se reke, morja, jezera.
Spomnila sem se na mehko zeleno travo.
In na večere v pubu. Na ples in petje.
In na nasmejane obraze.
Spomnila sem se Irske.
Na našem zadnjem potovanju na Irskem je kljukica postala naša sopotnica, ko smo ugotovili, da potrebujemo nekaj za zapiranje vrečke s kosmiči.
Zelena, ker je zelena barva Irske.
In danes sem jo prijela v roko, ko sem si zjutraj pripravljala kosmiče.
Ker še vedno z njo zapiramo vrečko kosmičev.
Veš kolikokrat sem obešala perilo s kljukicami.
S takimi in drugačnimi.
Veliko jih je šlo skozi moje roke.
Vendar one nimajo te zgodbe.
Ona jo ima.
Ko stojim v svoji kuhinji z zeleno kljukico v roki, prinese v prostor vse, kar sem na tistem potovanju doživela.
Taka mala stvarca.
Ja, toži se mi po tistih časih. Po potovanjih.
In hkrati sem tako zelo hvaležna, da sem imela možnost doživeti vse kar sem.
Spomni me na to, da vsi potrebujemo opomnike.
Male stvari, ki imajo to sposobnost, da zate odprejo cele svetove.
Aktivirajo spomine.
V tebi prebudijo občutke. Doživetja.
In ko jih držiš v rokah ali jih občuduješ na polici, te spomnijo, opomnijo na tisto, kar je še vedno v tebi. Še vedno je živo.
Mala zelena kljukica me spomni na svobodo.
Kako je, ko dihaš svež zrak, ki diši po mahu.
Kako je, ko se voziš po avtocesti v topli kabini, ko zunaj brije veter.
Spomni me na udarjanje valov ob klife in pršenje morja v zraku.
Na tisto kosilo ob svečkah, ko je zunaj deževalo in je bilo mrzlo ko pri norcih.
Spomni me na hvaležnost.
Spomni me, da sem živa.
Da diham.
Da čutim.
Da okušam.
Ljubim.
Spomni me na dobroto ljudi.
Na prijaznost.
In na mehkobo, ki jo prebuja.
Mala zelena stvarca.
V resnici je ključ, ki odklepa vrata v notranje svetove.
Prebuja.
Spominja.
Aktivira.
Ja, taka je zgodba male zelene kljukice za obešanje perila.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena