Žalovanje za življenjem, ki ga ni več.

Taja Življenje 0 Comments

Ko je z menoj delila zgodbo svoje male punčke, ki je bila puščena v bolnici in je eno leto ni nihče obiskal, se me je to tako globoko dotaknilo, da sem ostala brez teksta.
Osupla.

Bolečina, ki je prežemala vsako besedo v zapisu je bila otipljiva.
Tako zelo živa.
V tistem trenutku sem čutila s to malo punčko.
Čutila sem njeno izgubo.

Bolečina izgube je nekaj, kar se te dotakne.
Ker je tako zelo človeška.
Ker smo jo vsi izkusili.
Vsak na svoj edinstven in enkraten način.

Stavek, ki je ostal z mano je bil, da je vse, kar je naredila, naredila narobe.

Ja, tudi jaz sem imela ta občutek. Tako zelo pogosto.
Ko si nevidna. Zgolj platno na katerega projicirajo svoje zgodbe drugi.
In vse kar narediš, je narobe. Ker ni tako, kot so želeli drugi.
Ker ne glede na to, kako zelo se trudiš, nikoli ne moreš biti ONI.

In potem sem se spomnila tiste sobe.
In zavese za katero sem se skrivala.
In zvokov iz sosednje sobe.

Pričakovanj, ki so nemo visela v zraku.
Pa tudi hladu in nezaželenosti, ki je prišla z njo.

Ne, nisem bila zaželena. Vse prej kot to.
Bila sem tujka.

Tujka v mnogih svetovih.
Osovražena zaradi vloge, ki mi je bila dodeljena.
In ki je nisem mogla spremeniti.

Bila sem samo otrok.
Ki so ga na šahovnici življenja premikali drugi igralci.
In ta občutek, da na okoliščine v katerih si nimaš vpliva, je ostal z menoj še desetletja.

Pismo, ki sem ga prejela, me je potisnilo v soočenje s tistim delom, s katerim se nisem želela soočiti. Večkrat sem rekla, da bi si želela vedeti kaj je bilo tisto, ki me je iz živahne in radožive punčke spremenilo v pridno punčko. Vendar v resnici nisem hotela vedeti.

Izgubila sem del sebe.

Danes vem, da te soočenje s tem kje si in kar si doživela, potisne v proces žalovanja.
Hočeš nočeš je potrebno stvari prežvečiti in prebaviti, da bi jih lahko izločila.
Tako deluje narava.

Tisti otipljivi občutek na katerega me je spomnila je bila raztreščenost.
Kot krhka steklena figura sem se raztreščila na tisoče koščkov.

Več kot enkrat v svojem življenju.
Vendar me tista prva izkušnja zaznamovala za vedno.
Tisti občutek, da je nekaj hudo narobe z menoj, je obvisel nad menoj.

In to česar dolgo časa nisem vedela je, da pride čas v tvojem življenju, ko je potrebno te koščke sebe zbrati nazaj v celoto.
Povezati dele sebe v celoto.
In del tega procesa je tudi žalovanje.

Tvoj notranji otrok ima potrebo po žalovanju, ker ni bil deležen ljubezni in varnosti v preteklosti.

Skozi svoje življenje si soočena z mnogimi oblikami in jakostjo žalosti.
Smrt je le ena od mnogih oblik izgube, ki kliče po žalovanju, da bi se lahko povezala nazaj v celoto.

Poleg žalovanja ob fizični smrti, je žalovanje potrebno tudi takrat, ko izgubiš zdravje, ko se zaključi odnos skozi ločitev ali pa ko je otrok primoran prehitro odrasti, prevzeti odgovornost, ki ji ni dorasel in ko izgubi stik z igrivostjo, spontanostjo in živahnostjo, ki naj bi jo izkušal.

Izguba sanj kliče po žalovanju.
Izguba življenja, ki si ga živela in ga ni več kliče po žalovanju.

Vendar tako kot pri mnogih drugih stvareh v sodobni družbi pričakujemo, da naj bi žalovanje steklo v linearni časovnici in da, ko prideš do konca, si zaključila s tem.
Novo poglavje. Nov list v življenju.

Tudi zaradi tega imamo radi strategije v stilu 5 korakov do xyz.

Vendar je žalovanje proces.
Stvari se vračajo.
Odstirajo se vedno novi nivoji, nianse in odtenki.

Stvari v tvojem vsakdanu te spomnijo na tvojo bolečo izkušnjo.
Besede, dogodki, ljudje te spomnijo na koščke, ki si jih še nisi prisvojila in ki jih še nisi odžalovala. Asociacije so žive.

In s tem je vse čisto v redu.

Žalovanja ne moreš potisniti, ga na silo zaključiti ali se truditi, da bi bila že enkrat skozi.
Kar je v storilnostno naravnani družbi nekaj nezamisljivega.

Osebno sem mnenja, da k temu prispeva tudi pozitivizem, ki na žalost gleda kot na nekaj, s čimer moraš na hitro opraviti.

Iz izkušenj vem, da je premik skozi različne faze žalovanja ključnega pomena.
Zemljevid skozi ti lahko pomaga, da se ne ujameš in zaciklaš v enih in istih zgodbah.
Meni je zelo blizu tisti, ki ga je razgrnila Elizabeth Kübler-Ross, MD.
Vendar ne predstavi cele slike. Manjkajoči košček sem odkrila pred kratkim.

In iz izkušenj vem, da je zelo pomembno, da veš kje se nahajaš in da se vodiš skozi celoten proces.

Upiranje in zanikanje izgube ti morda v prvi fazi nudi občutek, da situacijo nadziraš, vendar je obup toliko večji, ko ugotoviš, da je to v resnici iluzija.
Zanikanje je mehanizem preživetja, ki je v trenutku izgube kot most, ki ti pomaga čez bolečino.

Temu sledi jeza. Jeza je kot stražar, ki straži bolečino, ki se skriva pod njo.
Naslednja faza je sklepanje kompromisov z življenjem. Faza, ki na površje naplavi vsa obžalovanja in pomisleke v stilu kaj bi bilo, če bi bilo.

In sledi srečanje z žalostjo, ki je lahko preplavljujoče.
Sprejemanje ne pomeni, da ti je to, kar se je zgodilo všeč. V resnici gre za sprejemanje realnosti, tega kar se je zgodilo. Da se pomiriš s tem, kar se je zgodilo brez zanikanja.

In šesta faza je, da v tem najdeš pomen, globlji smisel. To je tisto, ko rečem, da vzameš lekcijo, ki ti jo je pripravila duša. Ko prepoznaš, da se vse dogaja zate in ne tebi.

Do tja je vedno dolga pot, ne moreš preskakovati korakov, vendar je pomembno vedeti tudi, da ta proces žalovanja ni linearen proces, vedno znova se vračaš k različnim korakom in si vedno bolj v povezovanju delčkov svoje duše, ki so se ob izkušnji razbili, v celoto svoje Biti.

Kar vidim sama je, da nas situacija v kateri smo, izguba življenja kot smo ga poznali, kliče v ta proces žalovanja. Zavesten proces bo vsakega posameznika vodil v globlji smisel tega, kar se odvija, pa tudi v razumevanje tega kako te to oblikuje in ti pomaga, da zaživiš bolj izpolnjujoče in polno življenje.

Lahko se izogneš žalovanju.
Vendar se s tem izogneš tudi ljubezni.
In to bo imelo za posledico, da se boš izogibala odnosom in življenju.
Bolečina izgube je neizogibna. Vendar je trpljenje nekaj, kar je tvoja izbira.

Toliko ljudi danes je živih, vendar v resnici ne živijo, životarijo.
In da bi izkusila živost, da bi se premaknila v razcvet, se moraš pomiriti s tem, da si človek.
Sprejeti človeškost. Sprejeti telo.

Tvoje telo je posoda v kateri se preobrazba lahko zgodi. Zato globoko verjamem v to, da je ljubeč odnos s tvojim telesom tisto mesto, ki je v tem času in prostoru nujno potrebno, da bi se lahko premaknila skozi ta proces žalovanja. O tem kako ustvariš ljubeč odnos s telesom bom delila več v spletnem intenzivu, ki se bo odvil pod okriljem polne lune v Devici.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Telo je izjemen sistem. Ekosistem. In če v tem ekosistemu vlada strah, to povzroča zakrčenost, utesnjenost in stres. Če v tem ekosistemu vlada ljubezen čutiš sproščenost, pomirjenost in odprtost.
To, da si prisotna, v tem trenutku tukaj in zdaj, je tisto mesto, kjer lahko ti izbereš strah ali ljubezen.
To je v teh nemirnih časih pomembna dnevna praksa.
Preobrazi odnos s telesom je vikend intenziv, kjer bova skozi prakso in predavanja odstirale, kaj si vgradila v svoje telo in kako to preobraziš. Ker je to, da naseliš svoje telo in ga napolniš z ljubeznijo, najbolj modra izbira v teh nemirnih časih. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

December je za mnoge najbolj stresen mesec v letu

Taja Življenje 0 Comments

Biti prijazna s seboj je eden večjih izzivov tega časa.

Ko se trudiš biti popolna mama, žena, pa učiteljica, kuharica, sobarka in vse ostalo prideš do točke, ko ugotoviš, da si sebe zopet pozabila nekje na dnu svojega neskončnega seznama opravil.

In ko si utrujena, izpraznjena in izčrpana je res pomembno, da si prijazna s seboj.
Da se ne napadaš, sodiš in kaznuješ, ker ti ni uspelo narediti vsega in biti vse za vse.

December je vsako leto stresen mesec, ker je še toliko stvari, ki so ostale na neskončnih seznamih nepokljukane.
In bi rada stisnila vanj največ kolikor se da.
Največkrat na račun sebe.
In v to se še vedno ujamem tudi sama.

Zakaj?
Ker je to tudi mesec, ko se aktivirajo družinski vzorci in zgodbe povezane z darili, obdarovanjem, pa slabe izkušnje z darili za sorodnike.
Čas, ko se soočamo s tem kaj imamo in česa v svojem življenju nimamo.
Hočeš nočeš se aktivirajo sence v globinah in vzorci, ki smo jih v aktivnem delu leta kot napihljive žoge držali pod vodno gladino, začnejo prihajati na površje.

To je tudi čas, ko se zazremo vase in naredimo bilanco leta, ki se zaključuje. Kar pa je največkrat videti kot neskončni seznam ciljev in rezultatov, največkrat tistih, ki jih nismo dosegle. Kar samo povečuje depresivnost že tako temačnega obdobja, ki mu že tako manjka svetlobe.

In potem je tukaj december leta 2020, ki običajne izzive decembra potencira na ne vem točno katero potenco.

Glede na to, da smo zaprti zaradi Korona ukrepov, je večini onemogočeno mrzlično iskanje daril po trgovinah. Vendar to ne zmanjšuje stresa, ki ga kot empatična duša v tem času doživljaš, če si se podala v internetne labirinte v iskanju daril preko spleta. Da ne omenjam tega, da morda sploh ne bodo uspela priti zaradi preobremenjenosti poštnega sistema.

Preplavljenost, ki jo empatična duša v teh časih doživlja se dogaja na vseh nivojih, tako čustvenem, kot mentalnem in duhovnem, da ne omenjam energijskega, ki ga bombardirajo okrepljeni sistemi vseh mogočih naprav, ki jih za delo od doma potrebuješ.

Ustrahovanje, ki smo ga dnevno deležni, skupaj z zanikanjem, žalostjo, zmedenostjo, depresivnostjo, zaskrbljenostjo in pogosto obupom zaradi težav, ki jih trenutna situacija prinaša s seboj se dotika mnogih.

Izziv je brez dvoma v tem, da to ni samo stvar lokalnega dogajanja.
Če si empatična duša potem čutiš vse kar se dogaja po vsem svetu.

In s porastom trpljenja na globalni ravni, vedno bolj čutiš stvari, ki jih prej nisi čutila.

Poleg tega smo v času, ko se duša odpira v globino in s tem vedno bolj čutiš stvari na energijski ravni in vseh drugih ravneh, ki v resnici niso tvoje.
Vendar njihova intenzivnost zato ni čisto nič manjša.

Letos zaradi globalnega dogajanja čutiš dodatne pritiske na svoj empatični sistem.
In zato je letos notranja prepoznava tega kaj je moje in kaj ni moje še toliko bolj potrebna.
Pomembno je, da imaš v rokah orodja s katerimi lahko prepoznaš stvari, preobraziš stvari in poskrbiš zase.

Če je v prejšnjih letih veljalo, da je nujno potrebno, da v tem času regeneriraš svoj sistem in poskrbiš zase, je to v teh nemirnih časih še toliko bolj pomembno.

Pomembno je, da piješ iz notranjega vodnjaka miru, radosti, sočutja, vere in ljubezni.
To kar močno čutim je, da je v teh čudnih časih aktivno varovanje Ljubezni ena najpomembnejših veščin. Na vseh nivojih in v vseh odnosih.

V tem temačnem letu sem ustvarila druženje Varuhinja Luči in Stopi v polno moč svoje ženske Duše, ki sta kot svetilnika za vse tiste, ki so bile del popotovanja vase.
V tem letu sem bila priča mnogim prebojem in predvsem zdravljenju starih zgodb in omejitev ter predvsem jemanju svoje moči nazaj pri ženskah s katerimi smo skupaj potovale.
Kajti takrat, ko si soočena s krizo v svojem življenju, je to vedno izjemna priložnost za preboj na vseh ravneh, ki ga niti ne slutiš.

Vedno znova slišim s strani žensk s katerimi sem v tem letu delala, da čutijo veliko večjo zaupanje vase in da se veliko bolj zanesejo nase kot so se na začetku tega leta.

Prepoznavanje svojih temačnih praks, kamor sodijo tako sojenje kot tudi obrekovanje in napadanje same sebe je potrebno nadomestiti s praksami luči, ki ti pomagajo ustvariti občutek varnosti, stabilnosti in samozaupanja, še posebej če si visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša.

Ena tistih stvari, ki sem jih v tem letu prepoznala je, da je pomembno, da imaš na voljo orodja, ki ti omogočajo, da izkušaš opolnomočenje namesto kolapsa.
To še posebej velja za tale intenziven čas konec leta.

Vprašanje je ali čutiš preplavljenost, napetost in razdraženost za katere ne veš od kod izhajajo…

Tri desetletja delam z duhovnimi vsebinami in skozi številne vpoglede v življenja žensk sem prepoznala kakšen izziv je za visoko senzitivno in intuitivno žensko, ki je empatična in ima tudi dušni dogovor varuhinje Luči, življenje na Zemlji.

Če si Empatinja je tvoj živčni sistem nastavljen drugače kot pri večini, kar povzroča, da čutiš več in si bolj senzitivna za dogajanje okoli sebe. Čutiš frekvence, ki jih drugi ljudje sploh ne čutijo, zato je preplavljenost z vedno večjim številom sevanj takih in drugačnih, smeti na čustvenem in mentalnem nivoju, ki jih ljudje zlahka stresejo nate kot da si kanta za smeti, nekaj, kar je vedno težje prenašati.

Veliko bolj si dovzetna za to kaj podpira življenje in kaj je proti življenju.
Kar pa ne pomeni nujno, da znaš upravljati s svojo energijo in da veš kako ravnati s to svojo senzitivnostjo, da postane darilo, namesto da je breme.

To kar vedno znova opažam pri Empatinji je to, da je prepričana, da so vsi okoli nje tako dovzetni za zaznavanje energij, vendar niso.

Mnogi ne zaznavajo življenja tako v globine.
In mnogi zlahka poškodujejo druge, da bi sami preživeli.

Dejstvo je, da ima empatična duša dogovor, da je njena kapaciteta čutenja tako kot širokopasovni internet. Zaznava in čuti precej več kot ljudje okoli nje. Veččutno zaznavanje ji omogoča, da čuti bolečino in stiske drugih kot svoje lastno. Prevzema nase miselne forme in programe drugih kot da so njene lastne. Zaznava dimenzije in energijske svetove, energije drugih, kot da so njene.

In misli, da vsi doživljajo enako kot ona.
Konec koncev imamo vsi sposobnost empatije, ni res!?

Kako veš, če si empatična Duša…

Travme, ranjenosti povezane z zapuščenostjo, izločenostjo, zasmehovanjem, zasramovanjem, izločenostjo iz skupnosti, težave s soodvisnostjo, perfekcionizmom in izkušnja grešnega kozla imajo skupni imenovalec, ki ga izkuša 98% vseh varuhinj Luči s katerimi prihajam v stik.

Pri svojem delu z ženskami vedno znova prihajam v stik s senzitivnimi, visoko intuitivnimi ženskami, ki imajo globoko razvito empatijo in ne znajo upravljati s svojo energijo in s svojim empatičnim sistemom.

Zaradi tega so lahek plen za narcisiste, energijske vampirje in odvisneže, za katere vedno znova poskrbijo, jih rešujejo ter so njihov vir energije, denarja in dobrega počutja.

Hkrati pa mnoge izkušajo čustvene težave kot so depresija, tesnoba in nihanja v razpoloženju, ki jih ne pripisujejo temu, da so vedno na voljo in v opazovanju tega, kako se počutijo drugi. Ker je od te sposobnosti, da zaznajo razpoloženje drugih in prevzamejo stvari nase v najzgodnejšem otroštvu odvisno njihovo preživetje, so to mehanizmi, ki jih nesejo s seboj v odraslo dobo.

Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje.
Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače.

In pomembno je, da poznaš sebe, svoj empatični sistem in da znaš upravljati s svojo energijo.
V kolikor tega ne izmojstriš, bodo tvoje empatične sposobnosti tiste, ki bodo vir bolečine, zmedenosti in čustvenih vzponov ter padcev, ki te uzčrpavajo, praznijo in utrujajo.

Pa ni treba, da je tako.

V nadaljevanju boš našla nekaj znakov, ki kažejo na to, da še nisi izmojstrila svojega empatičnega sistema…
… Čutiš tesnobo, živčnost in odzemljenost skozi svoj vsakdan
… Se poskušaš pomanjšati in skriti pred ljudmi ter svetom, ker je vsega preveč in čutiš preplavljenost z energijo
… Se težko izraziš, se postaviš zase in imaš težave, da rečeš NE
… Se vedno znova razdajaš in žrtvuješ za druge, dokler nisi tako izpraznjena, da dihaš na škrge
… Si izgubila stik s svojo avtentično naravo, s svojim notranjim centrom
… Imaš v odnosih težave biti kdor si v resnici in se namesto tega pretvarjaš, ugajaš in nosiš maske
… Pogosto čutiš tesnobo, paranojo ali obsedenost s stvarmi, ki se ti zdijo kot da sploh niso tvoje
… Čutiš depresijo, strah ali jezo brez nekega posebnega razloga, še posebej ko si z drugimi ljudmi
… Izkušaš nihanja v razpoloženju
… Čutiš kronične bolečine
… Imaš težave s kronično utrujenostjo
… Se težko izpostaviš v družbi, se držiš zase in si prepričana, da si introvertirana
… Imaš težave v velikih skupinah ljudi
… Si v svojih odnosih vedno znova v Reševalki, So-odvisnežu ali pa si v vlogi Grešnega kozla, ki nase prevzema vsa čustva in negativno energijo drugih ljudi

Skozi zakon sinhronosti, kjer k sebi vedno pritegneš točno tisto, kar potrebuješ bom predvidela, da si, v kolikor še vedno bereš tale zapis med tistimi 95% žensk s katerimi delam, ki so empatične duše.

Ključno vprašanje je, kako se kot Empatinja lahko prebiješ skozi tole vedno bolj kaotično obdobje v katero se podajamo?

In odgovor je sestavljen iz treh temeljnih ključev, ki jih je modro poznati.
Prvi ključ zagotovo leži v razumevanju svojega dušnega dogovora in tega kaj v resnici pomeni, da si empatična Duša. Pomembno je, da prepoznaš, kako se skozi utelešanje v sistem, ki svet doživlja skozi zgolj 5 čutov soočaš s številnimi izzivi za katere verjetno misliš, da jih izkušajo vsi okoli tebe. Pa jih ne.

Varuhinja Luči je druženje, kjer sem šla v globine in razložila osnove, ki so ključnega pomena za razumevanje dušnega dogovora visoko senzitivne, intuitivne ženske, ki je empatična duša.
Razumevanje izzivov, ki jih to prinaša s seboj, bo prineslo jasnost in tudi sočutje, v prvi vrsti do sebe.

Vendar razumevanje tega zakaj ne znaš postaviti meje ali reči NE, ne bo zadostovalo, da bi to zaustavilo tiste, ki jih tvoja svetloba pritegne in bi jo želeli vzeti zase.
Največkrat je to, da ne zmoreš postaviti jasnih meja posledica tega, da je to del tvojih preživetvenih mehanizmov in da za voljo tega, da si preživela dovoliš ljudem okoli tebe, da te izčrpavajo ali skozi ustrahovanje pridejo do tega kar jim lahko daš.

Zgolj vizualizacija svetlobe, čiščenje prostora z žajbljem ali nošenje kristalov, kljub temu, da so krasna orodja ne bo zadostovalo, da bi v tem intenzivnem in napornem obdobju v katerega se podajamo lahko resnično zasijala in podelila svoje darilo z ljudmi in s svetom ter izpolnila svoj dušni namen, svojo življenjsko misijo.

Vedno, ko poskušaš dobiti potrditev svoje vrednosti iz zunanjega sveta, s strani ljudi se ujameš v svoje preživetvene strategije.
In drugi ključ je, da prepoznaš kakšni so mehanizmi, ki te vedno znova ujamejo in s katerimi sabotiraš samo sebe. Pomembno je, da jih prepoznaš in razpustiš.

Tretji ključ so zagotovo dnevne prakse in orodja, ki ti omogočijo, da upočasniš, ustvariš prostor zase in se usidraš v svojem telesu.

In vse tri ključe bom s teboj podelila v druženju Varuhinja Luči, ki ga začenjam pod okriljem solarnega obrata 21.12.2020.

V tem času, ko vse postaja vedno bolj intenzivno, je ključnega pomena, da razumeš kaj ustvarja preplavljenost, ki jo doživljaš zaradi negativnosti, ki te obdaja in vstopa v tvoj energijski sistem, če ne znaš upravljati s svojim energijskim prostorom in ustvariti prostor.
In verjetno bi te presenetilo, če ti povem, da ta preplavljenost ne izhaja iz tega, da ne znaš postaviti meja.

Potreben je spust v globine, da bi lahko ugledala kaj vse je prisotno…

Zato te vabim v 22-dnevni intenziv Varuhinja Luči, kjer bom s teboj podelila kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki upravljajo z mehanizmi preživetja in te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.

Si ZA?
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Izguba življenja kot si ga poznala do sedaj…

Taja Življenje 0 Comments

Z menoj je podelila, kako nemotivirano se počuti.
Neproduktivno.
Ničesar se ne more lotiti.
Ob tem, da v sebi čuti nemir, ker je toliko stvari, ki bi jih morala narediti.

Sedeli sva v tišini.
Prekinil jo je globok vzdih na njeni strani.

»Počutim se ujeta.
Tako zelo nemočna.
Vse je brez veze.
Vse to nima nobenega smisla.«

In včasih je potrpežljivost tista, ki razkriva največ.
Zato sem modro molčala.

Tisto, česar v teh dneh mnogi ne razumejo je, da smo vsi doživeli veliko izgubo.
Izgubili smo življenje, ki smo ga živeli do pred enim mesecem.

Tega življenja ni več.
Odšlo je. In ne bo ga več nazaj.

Svet v katerega bomo odkorakali, ko bodo ukinili karanteno bo popolnoma drugačen.
In v resnici nihče ne ve, kako zelo drugačen bo.
Zato je pomembno, da se soočimo, vsak pri sebi, s svojimi pričakovanji, kakšen bi moral biti, ker naša pričakovanja ne bodo izpolnjena.

Ne moremo več nazaj v preteklost.
In tukaj ignoranca dejstev ne bo čisto nič pomagala.

To, s čimer se v teh časih soočajo mnogi, je žalovanje za življenjem, ki ga ni več.
In mnogi tega sploh ne vedo.

Ker niso v stiku s svojimi čustvi in s tem, kar čutijo v sebi, ne vedo, da so globoko v žalovanju.
Žalovanje je proces, ki ga vsak posameznik doživlja na svojevrsten način.
In pomembno je prepoznati, kaj čutiš v sebi, da bi to lahko spustila skozi sebe in se s svojimi občutki tudi pomirila v sebi.

Izguba je vedno priložnost, da odpreš svoje srce na široko in povečaš svojo kapaciteto, da avtentično ljubiš. V prvi vrsti sebe.

In proces, skozi katerega te izguba vodi, je povezan s petimi stopnjami žalovanja, ki jih je v svoji knjigi On Death and Dying (1969) fenomenalno opisala Elizabeth Kübler-Ross, MD.
V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, osebni travmi, izgubi dela, prekinitvi partnerskega odnosa, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji. In pandemija, katere del smo, je ena takih situacij.

Pet faz žalovanja je modro spoznati in se skoznje premakniti dokler smo še v karanteni, ker je precej težje kreirati, ko si v žalovanju za tem, kar je odšlo.

Pomembno je prepoznati kaj te boli in kje se nahajaš, da bi lahko zaključila proces žalovanja zavestno.
To ni model skozi katerega bi se premikala linearno, vendar kljub temu nudi vpogled v dogajanje globoko pod površjem vsakdana.

Prva faza je povezana z zanikanjem in spomnim se, kolikokrat sem se v prvem tednu, ko se je začelo dogajanje s Covid-19 prihajala v stik z ženskami, ki so mi rekle; Ne morem verjeti, da se tole dogaja. Kaj nam je tega treba!?

Naravni obrambni mehanizem telesa je, da nas poskuša zavarovati pred stresnimi situacijami. Zato je zavedno ali nezavedno zanikanje dejstev, odklanjanje informacij popolnoma naraven obrambni mehanizem.

Mnogi se z izgubo soočajo na tak način, da jo v prvi vrsti ignorirajo.
Kar se na dolgi rok seveda ne obnese.
Dejstvo je, da se izgubi ne moreš v nedogled izmikati.

Ko se z izgubo soočaš tako, da jo ignoriraš, upaš, da bo čas pokazal, da je bila neprijetna situacija zgolj en velik nesporazum. Zato je tako ključnega pomena, da dojamemo, da se to ne bo zgodilo in se premaknemo v soočenje z bolečino ob izgubi znanega in udobnega življenja, ki je odšlo za vedno.

Druga faza lahko sledi kmalu za prvo ali pa traja nekaj časa, da te stvari ujamejo.
Če se spomniš je po prvi fazi nejevere in zanikanja, kolektivno gledano v trenutni situaciji po prvih dveh tednih v družbi sledila druga faza jeze.

Ljudje, ki so čustveno vznemirjeni, bodo jezo doživljali kot jezo nase ali pa jezo na druge, na sistem ali na ves svet.

V tej fazi se začne premlevanje tega kaj bi lahko in kako.
Kako bi bilo, če bi bilo drugače.

Izbruhi jeze so takrat, ko v sebi občutiš nemoč in stisnjenost v kot, še pogostejši.
Ujetost, ki jo mnogi doživljajo v teh dneh, ko smo zaprti že peti teden, narašča kot v ekonom loncu.
In v tej fazi zlahka izbruhneš in svoj gnev zliješ na tiste, ki so ti najbližji.

Razumevanje tega procesa žalovanja ti lahko ponudi vpogled v to zakaj se ljudje odzivajo kot se. Da se od tega odmakneš in ne sodiš tistih, ki jim meče ven vse ventile.
Pa tudi, da teh izbruhov ne vzameš osebno.

Jeza vedno razkriva, da se spodaj skrivajo potrebe, za katere ni poskrbljeno in modro je, da se zmoreš s tem spogledati v sebi.

Tretja faza s seboj prinaša premlevanje preteklosti, ko se spominjaš lepih stvari, ki jih še dodatno olepšuješ. Ta faza pogajanja je pogosto povezana z iskanjem kompromisa.
Pogajaš se lahko z nevidno avtoriteto ali pa si voljna pristati na ne preveč primerne rešitve, da bi bilo le vsega tega že enkrat konec.

V konkretni situaciji v kateri smo je pomembno, da se tega res zavedamo.
V nasprotnem primeru se bomo pogajali z avtoriteto in pristali na kompromise, ki se morda na prvi pogled zdijo čisto sprejemljiva rešitev, vendar na dolgi rok niso vzdržni.

Pogajanje le redkokdaj prinese sprejemljivo rešitev in poskus, da bi dobili nazaj svoje staro življenje, ne glede na to, kakšno ceno bi morali ob temu plačati, lahko vodi v pogubo.

Kadar imamo opraviti s sistemi Dominance in manipulacijo ali aktivnim ustrahovanjem je še posebej pomembno, da se tega koraka zavedamo.
In da se ne ustavimo in zadovoljimo z manj zgolj zato, da bi bolečina izgube popustila.

Tragedija je namreč v tem, da bolečina ne bo kar popustila, vsaj ne, dokler se ne premakneš skozi celoten proces žalovanja. In s pogajanjem si ne boš dobila nazaj tega, kar si izgubila.
To zavedanje je v teh časih zelo zelo pomembno.

Četrta faza je ključna za to, da se soočiš in se premakneš skozi globoko žalost, ki jo čutiš v sebi. Depresija je najbolj boleča faza žalovanja. V tej fazi dvomiš v prihodnost in v to, da je karkoli lepega mogoče zate.

V tej fazi se dokončno zaveš konca in zato so občutki izgube in žalosti najbolj intenzivni.
To je tista faza, kjer se je potrebno soočiti s svojo čustveno navezanostjo na tisto, česar ni več. Pomembno se je pomiriti s čustvi, ki jih doživljaš, z žalostjo, negotovostjo in tudi s strahom pred prihodnostjo.

Četrta faza v procesu žalovanja je znak, da je oseba začela vsaj delno sprejemati realnost.

Peta faza proces žalovanja sklene.
Gre za sprejemanje situacije, kjer pride do čustvene nenavezanosti na preteklost in do objektivnosti.
To je faza pomiritve s seboj in z bolečino v sebi, ki omogoči porajanje novega.
Pomiritev je edini način, da zaživimo na novo.

Sprejemljivost in voljnost, da sprejmeš to stvari takšne kot so, je pomemben del procesa, ki zaključuje krog žalovanja.

Izziv v tem procesu je zagotovo v tem, da se zaradi notranjega bojevanja na katerikoli točki proces zavleče in traja precej dlje časa, kot če bi se zavestno premaknila skozi.

V tem procesu ni modro, da potiskaš in poskušaš na silo iz ene faze stopiti v drugo. Dejstvo je, da se moraš pomiriti s seboj in z deli sebe, zato siljenje v nekaj, na kar še nisi pripravljena, situacijo v kateri si zgolj poslabša.

Z bolečino se ne moreš pogajati.
Ne moreš prehitevati.
Potrebno se je spogledati z vsemi deli v sebi.

Za tiste, ki poznate moje delo, naj tole popotovanje skozi žalovanje predstavim še na drugačen način.

V prvi fazi stopi v ospredje otrok, ki zanika realnost in hoče svojo igračo nazaj. Otrok išče nadomestnega starša. Ko izgubiš nekaj, kar ti je pomembno, hočeš starša, ki te bo rešil, ki bo naredil nekaj, da se vse skupaj reši. In da bolečina mine.

Ker otrok ne dobi tega, kar želi, se oglasi žrtev, ki bo poskušala izprositi to kar želi. Skozi ubogi jaz boš poskušala najti nekoga, ki te bo rešil pred mučiteljem zunaj tebe, ki ti povzroča bolečino. Žrtev je tista, ki ima na drugi strani polarno nasprotje agresorja in če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda, kar povzroči izbruhe jeze, ko poskušaš svoje doseči na silo.

In ko to ne zaleže, greš v ustrežljivko, ki je pripravljena prodati in razprodati to kar ima na voljo, najvišjemu ponudniku. Zvodnik se vedno pokaže in ti pritisne na notranjo prostitutko, ki bi prodala svoje darove za najvišjo možno ceno in se pogajala.

Če to ne pomaga, se oglasi saboter, ki bo sabotiral priložnosti in pognal vse v zrak zaradi strahu.
Na tej točki je bolečina nevzdržna in pogosto namesto, da bi se premaknila skozi občutke v sprejemanje in spravo s seboj, zaplešeš še en ples z otrokom.

To, da prevzameš odgovornost zase in spoznaš, da gre za tvoj notranji proces v katerem je potrebno vzeti svojo moč nazaj, je tukaj ključnega pomena.
Skozi proces žalovanja za izgubo preteklosti se mora vsak premakniti sam.

Nihče tega ne more narediti zate, zato je pomembno, da si poveš resnico glede tega, kje se nahajaš in se zavestno premakneš skozi proces.

V kolikor potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako vzameš svojo moč nazaj in znotraj sebe razpustiš model Dominacije po katerem živimo. Takrat, ko se počutiš nemočno svojo moč daješ v roke nekomu drugemu. Izbira ali se počutiš močna ali nemočna je v resnici nekja, kar izbiraš v svoji notranjosti. Da bi ti pokazala, kako vzeti svojo moč nazaj in razpustiti sistem Dominance, sem pripravila 6-urni intenziv. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Sama si kriva…

Taja Življenje 0 Comments

Še vedno čutim tisti sram in globoko ponižanje, ko sem povedala, da me fantje otipavajo in mi je rekla; Sama si kriva.

Nisem razumela kaj misli s tem.
Nisem razumela kaj sem naredila narobe.
Nisem razumela…

Samo čutila sem.
Čutila sem, da je nekaj narobe z menoj.
Ker če bi bila ok, se mi to ne bi dogajalo.
Čutila sem osramočenost.
In najraje bi se pogreznila do nafte. Ali še nižje.
Izginila bi z obličja tega sveta.

In sem. Izginila sem.
Postala sem tiha, mala, siva miš.
Nevidna. Pridna punčka.

Ker je bila moja kalkulacija, da če bom tiho in bom pridna, me bodo pustili pri miru.

Ob tem pa je v meni tlelo neodgovorjeno vprašanje…

Kako se lahko otroku, najstnici zgodi nasilje, ko nekdo poseže v njen prostor in je za to sama kriva!?
Vendar takrat nisem imela glasu, da bi se postavila zase.
K njej sem šla v upanju, da se bo ona postavila zame.

Pa se ni.
In ne samo, da se ni postavila zame.

Postavila se je na njihovo stran.
Ker sem to iskala.
Ker sem se nastavljala.

Zblojenost tovrstnega razmišljanja me še danes napeljuje k temu, da bi koga prebutala.

Ob tem pa mi je zanimivo opazovati ta čas.
In kaj vse nam prinaša na površje.

Koliko zgodb smo pogotnile.
Koliko govna smo potisnile dol po grlu, da smo preživele.

Vzeli so nam glas.
Vzeli so nam moč.

Oni.

Si se kdaj vprašala, kdo so Oni?
Kdo je ta elita o kateri toliko govorijo?
Kdo v resnici ima moč?

Ali boljše vprašanje – komu jo dajemo?

To je bilo vprašanje, ki me je gnalo desetletja.
Maščevanje je bilo tisto, ki mi je dajalo veter v krila.
Maščevanje za vse, kar so nam naredili.
Oni.

Dokler se nisva z mojim Maščevalcem srečala iz oči v oči in sem dojela, da ves moj gnev ni bolel nikogar drugega, le mene. Iskanje pravičnosti in borba za svoj prav me je oropala desetletij miru in radosti.
Zastrupljala sem zgolj sebe.
In dojela, da je oseba s katero se moram pomiriti v meni.

Danes vem, da ga ni večjega zločina od oskrunjenosti nedolžnosti.
Pravzaprav je…
Ko te zapusti ženska, za katero misliš, upaš, da te bo razumela in te bo zaščitila, ker se sama ne znaš in ne zmoreš.

In vendar je maščevalnost, ki je bila toliko časa prisotna, zaradi katere sem si že kot majhna deklica nadela oklep in šla v ta veliki beli svet prepričana, da sem odvisna sama od sebe in da ni nikogar, ki bi me podprl, razumel, poslušal in nekaj naredil zame, poškodovala mene.

Danes poskušam razumeti, da je bila tudi ona ranjena in da zato ni znala podpreti tiste deklice, ki jo je tako zelo potrebovala.

Hkrati pa vem, da nisem bila kriva jaz.

Družba v kateri živimo temelji na dominanci, kjer je vedno nekdo nad nekom.
Nadvlada na eni strani ustvarja množico podrejenih in poslušnost na drugi.

Žal je mnogo mojih prednic izkušalo ponižanje, zlorabo in ustrahovanje, pa tudi zasužnjenost.
Moški je bil največkrat tisti na vrhu. Avtoriteta. Tisti, ki je imel moč.
Ker je bil fizično močnejši. In je to svojo fizično moč izrabil in zlorabil.
Za nadzor in nadvlado.

Danes sem tako zelo hvaležna, da ta nadvlada patriarhata prihaja h koncu.
Da se vse to nasilje končno neha.
Da lahko končno odložim oklep, ki ga nosim že tako zelo dolgo.

Da Maščevalcu rečem hvala za vse rože in spustim vso zamero in bolečino zlorabe, tekmovalnosti, privoščljivosti in nasilja ženske do ženske.

Danes vem, da se mora to končati v meni.
Ker se začne z menoj.
Ker iz sebe stvari širim v svet.

In dokler se nisem zmogla spogledati z vso kramo, ki jo nosim v sebi, sem jo vlekla naokrog.
Ta čas je prinesel na površje bolečine preteklosti in s tem tudi soočenje s tem, kako sem grda sama do sebe in s seboj.
Kako se kaznujem. Sovražim sebe.
Kako sebe sodim in obsojam.
Kako sebi povzročam največ bolečine.

In sem se vrnila čisto na začetek, kjer se vedno vse začne.
V odnos s seboj.

Da sprejemam sebe točno tukaj kjer sem in točno tako kot sem.
Tudi ko ne vem kako. Tudi ko ne znam.
Tudi ko se počutim izgubljeno.
Tudi, ko v sebi čutim sovraštvo.

Da sprejemam sebe.
Da spoštujem sebe.

Da ljubim sebe.
Da ljubim vse dele sebe.
Cenim sebe.

Učim se izbirati partnerstvo.
Partnerstvo z vsemi deli v meni.
Kjer nobeden ni boljši ali slabši.
Vsi so.

Del celote.
Del življenja.
Del mene.

Moja izbira pa je, katere bom oživela.
In kaj bom živela.

NE nisem sama kriva za to, kar so mi naredili.
In JA imam izbiro.

Izbiram življenje.
Izbiram Sebe.

Ob tem pa spuščam model Dominance v Sebi. Zato sem pripravila druženje Razpusti sistem Dominance, ker čutim, da je zdaj tisti pravi čas, da vzamemo svojo moč nazaj. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako vzameš svojo moč nazaj in znotraj sebe razpustiš model Dominacije po katerem živimo. Takrat, ko se počutiš nemočno svojo moč daješ v roke nekomu drugemu. Izbira ali se počutiš močna ali nemočna je v resnici nekja, kar izbiraš v svoji notranjosti. Da bi ti pokazala, kako vzeti svojo moč nazaj in razpustiti sistem Dominance, sem pripravila 6-urni intenziv. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Čakamo na…

Taja Življenje 0 Comments

Berem.
Berem o novem svetu, ki bo poln ljubezni in o novih dimenzijah in o tem, kako nam bodo angeli pomagali in razmišljam.
Spomnim se sebe leta 1996. Takrat sem tudi jaz verjela, da bo prišel nekdo, ki nas bo rešil.
Tiste, ki me že dolgo poznate, poznate to zgodbo o Ashtar komandi in o tem, kako sem verjela, da nas pridejo rešiti z drugih dimenzij ali pa planetov, stvar percepcije.

In živo se spominjam tistega dne, ko sem osupla klicala prijateljico z ugotovitvijo, da nikogar ne bo.
»Nihče nas ne bo prišel rešit!!« Sem bila takrat zaprepadena. Moj svet se je sesul.
To je bilo prvič, da sem dojela, da je potrebno prevzeti odgovornost zase in za svoje izbire.
To zavedanje se od takrat samo poglablja.

In nazadnje me je zadelo lani, ko so se zaprla tista zadnja vrata, ki jih puščaš odprta za vsak slučaj, če bo pa res kriza.

In vem, da so danes mnogi tam, kjer sem bila jaz daljnega 1996, ko čakajo na nekoga, da bo poskrbel za stvari.
Žal nimamo starša tam zgoraj nekje, ki bo poskrbel, ko stvari ne gredo kot smo pričakovali, kljub temu, da nam to zgodbo že dolgo prodajajo v različnih oblikah.

Nihče nas ne bo rešil. Ne bog. In ne država.
Oni itak poskrbijo najprej zase.

In ko si v življenju soočena s to resnico, da je vse na tebi, ti to najprej težko pade.
V notranjosti se dvigne vihar čustev od klasičnih občutkov zapuščenosti, izdaje, nesprejetosti, zlorabe, vse tisto, kar je povezano z notranjim otrokom.

In naslednji notranji sprožilec v vrsti je žrtev, ko se začneš smiliti sam sebi in bi si želela rešitelja.
Ta žrtev je v zadnjih dneh zelo aktivna. In še bolj bo.
Dokler ne bomo dojeli, da imamo vsi moč za premik in spremembo v sebi.

Ker moraš ti pri sebi vzeti svojo moč, ki si jo radodarno razdajala z drugimi, nazaj.
Na tebi je, da ceniš sebe in to, kar je že v tebi.

Prevzemanje odgovornosti zase predstavlja velik del odraščanja.
Ker moraš ti postati ta ženska, za katero si se rodila, da si.

In to v praksi pomeni, da je potrebno prevzeti odgovornost za to kdo si in za to kdo želiš postati.
Si želiš več ljubezni? Bodi ljubezen.
Si želiš več miru?
Bodi mir.
Si želiš več blaginje?
Bodi blaginja.

V tebi je vrelec vsega, kar si želiš.
In na tebi je, da to aktiviraš v sebi, da bi to pritegnila k sebi.

Ujemanje se zgodi vedno s tistim, kar je v tebi aktivno in čemur posvečaš pozornost.
In to je precej lažje mojstriti takrat, ko je v tebi mir in nisi preplavljena s preživetvenimi strahovi in pomisleki vseh vrst. Vendar se kljub temu, kakšna je trenutno voda v kolektivnem oceanu da najti stik s tistimi kvalitetami v sebi, ki jih želiš izkušati.

In tukaj je vedno tvoja izbira, da izbiraš izkušnjo strahu ali izkušnjo ljubezni.

KO sem začela aktivno delati s kreacijo, sem se naučila, da je potencial prisoten v nevtralni obliki. Dokler si v priprošnji, da bi te imeli radi ali pa sebe prepričuješ, da si ljubeča do drugih, v resnici poskušaš v zunanjem svetu dobiti potrditev tega, da je to resnica in da drži.

Osredotočanje na zunanji svet ničesar ne spremeni.
Vodi te v razprodajo sebe, kjer vedno znova delček sebe prodaš v upanju, da boš v zameno dobila to, kar si želiš.
Svobodo prodaš, da bi imela varnost.

In prideš do točke v svojem življenju, ko si tako zelo prazna v sebi, da se enostavno ne moreš
Ne moreš več iti te trgovine, kjer delček sebe prodaš, da bi dobila nekaj tam zunaj sebe.

Pride trenutek, ko je potrebno prevzeti polno odgovornost zase in za to, kar je v tebi in kdor si.

Tale čas zdajle je izziv tudi zato, ker bi šli v delovanje.
Ker nekaj je pa treba narediti.
Po moško bi šli v reševanje.
In nič nimam proti, če so moški inovativni in poskušajo stvari reševati.

Vendar iz osebne prakse vem, da s krizo ne moreš logično in racionalno rokovati.
Kriza na dušni ravni ni nekaj, kar bi lahko rešila.
Z virusi, ki so nevidni, se ne moreš boriti.
In v tem času zdaj delovanje ni rešitev, ki jo mnogi iščejo.
To je tako, kot bi avto, ki je v leru zdaj gonili na polno, da motor torira v prazno.

Ta čas je čas duše.
Ki terja, da se vsak zazre vase.
Tudi zdravilo ni tam zunaj.
Vsak ga bo našel v sebi.

In to terja spust v neznano.
Terja veliko poguma, zaupanja vase, to, da se zaneseš nase, da boš na drugi strani prišla ven cela.

Vem, da v teh dneh beremo veliko dobronamernih nasvetov o tem kaj bi morali jesti, kako delati in kaj krepiti. Vendar globoko v sebi vem, da delovanje ni rešitev za krizo v kateri smo.

Kriza identitete, kjer razpada vse, kar je domače in poznano kliče po drugačnih pristopih.
Kliče k temu, da v sebi najdeš ta mir, ki ga želiš.
Da v sebi najdeš ljubezen, ki ti si.
Da v sebi najdeš blaginjo in obilje, ki je vedno v tebi.

Cenjenje tega, kar ti je že na voljo, v tebi je v teh dneh zelo pomembno.
To, da držiš prostor zaupanja in vere vase, je ključno.

Vse je upočasnilo z namenom, ki nam je v tem trenutku še uganka.
In to je čas, ki kliče po soočenju s seboj. In po temu, da v sebi najdeš vse to, kar si do sedaj iskala tam zunaj.

Osupljivo je, kako nam je odvzeto vse, kar nam je v desetletjih predstavljalo varnost, svobodo, ljubezen. Poslušam zgodbe o tem, kako ljudje ne morejo biti drug z drugim, kako se sploh ne poznajo več in kako se bodo ločevali takoj, ko bo to mogoče.

Ključno vprašanje, ki se poraja v meni je, če se zavedamo, da je vse kar se dogaja darilo. Blagoslov skrit v preobleki krize. Povabilo nazaj k sebi in v prepoznavo tega, kar v resnici imamo. Kdo v resnici smo. In zakaj smo v resnici tukaj.

In to zagotovo ne vključuje tega, da se zgaramo do konca in umremo brez vsega.

Duša ve.
Duša je tukaj da izkuša, se izraža in mojstri.

In zdaj ni čas, da bi čakali na druge, da nas bodo rešili.
Ni čas, da čakaš na rešitev, ki ti bo padla z neba.

Ja, angeli so. In lahko nam pomagajo, če jim povemo kaj potrebujemo, vendar nas ne bodo reševali. Kvečjemu nas bodo vodili in usmerjali.
Vendar moraš biti ti res v stiku s seboj, da jih slišiš.
Da lahko slediš sinhronosti, ki se ponuja.

Res je, da je akcija potrebna, ko dobiš notranji navdih kaj je modro narediti.
Bezljavo reševanje brez notranje usmeritve je tisto, ki kuri dragoceno energijo.

Na tebi je, da najdeš svoj notranji vrelec vsega kar že si in že imaš. In da si utelešena, v stiku s seboj. In v poslušanju navznoter. Da slišiš šepet svoje duše in mu slediš.

Zato izkoristi ta čas v prvi vrsti ZASE.

Ker ko je ženska srečna in izpolnjena, so vsi okoli nje srečni.

Želim ti krasno pomlad na tale prvi pomladni dan.
Naj bo sijoča, strastna, srčna in polna sreče.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ponastavitev vrednot

Taja Življenje 0 Comments

Smo v času, ko pred našimi očmi razpadajo sistemi in vrednote. In pandemija, ki so jo razglasili bo nedvomno upočasnila svet in terjala od vsakega posameznika, da se spogleda s tem, kar nosi v sebi.

Najbolj osupljiva stvar upočasnjevanja je, da se nimaš več kam skriti. To, čemur si se s hitenjem izogibala te bo ujelo. In s tem se bo potrebno spogledati.

Ena tistih stvari, ki jo opazujem v zadnjih letih je izguba tradicionalnih vrednot, ki so bile temelj družbe, ki se podira. Vprašanje pa je – kakšne bodo nove vrednote? Kaj je tisto, kar kreiramo zase v teh dneh?

Resnica je, da si vsak želi živeti življenje, s katerim prispeva k celoti. Vsak si želi potrditev, da njegovo življenje nekaj pomeni. Nihče si ne želi živeti življenja brez pomena. Vsaj tisti, s katerimi se srečujem.
In danes se ljudje oklepajo tega, da bi bili pomembni, da bi njihovo življenje nekaj pomenilo.

Namen, prispevek, poklicanost so besede, ki so povezane z Dušo in ne z osebnostjo.
In danes mnogi ne vedo kaj so potrebe povezane z Dušo.
Kaj tvoja Duša potrebuje in kako ji to omogočiš?

Kriza, ki prihaja bo duhovna kriza.
Kriza pomena, namena, ko se bodo ljudje masovno začeli spraševati: Zakaj sem sploh tukaj? V čem je smisel življenja? Kdo sem!?

Trpljenje ljudi se je poglobilo, ker ljudje postavljajo duhovna vprašanje…. Kaj je moj duhovni namen? Kaj je moj namen? To niso vprašanja, to je molitev… zakaj mi je bilo podarjeno življenje? Kaj delam tukaj?

To povabilo, da Duša stopi v ospredje vodi k temu, da si soočena s tem kako si se prilagodila. S tem, kako si šla v ugajanje in ustrezanje drugim. S tem kako si se razprodala.

Pride čas, ko je potrebno počistiti zmedo, ki si jo ustvarila v svoji notranjosti. Počistiti moraš izbire, ki niso uglašene s tabo. Stvari začnejo razpadati, ker niso uglašene s tvojo dušo.

Živeti moraš svojo resnico in če ne slediš sebi bodo stvari razpadle. Hočeš, nočeš.

Stopamo v neznano. Nihče ne ve kaj bo prinesel čas v katerega smo vstopili.
To je razpad, ki sta ga napovedala Saturn in Pluton, ki sta se na nebu srečala v januarju in napovedala novo dobo.
Dobo, ko fosilne vrednote, ki so veljale nekaj zadnjih tisoč let ne bodo več preživele.
In to je svet, ki mnoge plaši.

To je svet, ki terja, da si poveš resnico.
Terja, da se spoznaš s svojo notranjo pokrajino.

Terja, da se namesto, da iščeš potrditev, da bo s teboj vse ok, obrneš v svojo notranjost.
Prevzemanje odgovornosti zase je na prvem mestu.
Ne, nihče tam zunaj ni kriv za vse to kar se dogaja. Iskanje krivca ne bo obrodilo sadov.
Prevzeti moraš odgovornost za to, kakšen je tvoj odnos s seboj.
In tukaj je prepoznava tega kaj je toksičnega v tebi ključnega pomena.

Samo-sovraštvo te bo v tem času drago stalo.
Uglaševanje na strah in pomanjkanje bo točno to pritegnilo v tvoje življenje.

To je ta test, ki ti kaže kje si v svojem življenju.
Izbiraš strah ali ljubezen?

Varuješ ali uničuješ ljubezen?

Moje osebno mnenje je, da bo trenutna situacija razkrila kakšni so temelji pri vsakem posamezniku.

Ker če pogledava dolgoročno bo tale kriza vplivala na to, da nihče ni upravičen do ničesar.
Vsak je odgovoren zase. In hkrati smo vsi povezani drug z drugim.
Nihče ni ločen.
Nimamo se kam skriti.

Toliko bi se lahko naučili in se bomo morali naučiti od domorodnih plemen.
Kako smo povezani z Gaio. Kako smo povezani z vsem, kar živi.
Sobivati se bomo morali naučiti s planetom na katerem živimo.
In z živalmi, drevesi, rastlinami s katerimi si delimo ta planet.

Ker nismo tukaj samo mi. In vendar se obnašamo kot bi bili.

Duša Sveta nas je ustavila.
In zdaj nas čaka lekcija sobivanja z njo.
Preseči bo treba razmišljanje, da narava nima razuma in živali nimajo razuma, zato nimajo vrednosti. Treba se bo premakniti.
Kajti s krizo se ne moreš spopadati razumsko.

Žal tukaj intelektualiziranje ne bo pomagalo.
Intelektualiziranje se ne bo obneslo.
Treba se bo vrniti k instinktom in intuiciji.
Odkriti bo potrebno moč Duše.

V svoje življenje vnesti odslikavo. Kajti vse življenje ti odslikava tisto, kar je v tebi.
Upočasnjevanje te bo spustilo v tvoje globine.
V stik s tem kar je v tebi.
In tukaj tudi triki ne bodo pomagali.

Zdaj gre zares. Sooči se s seboj in s tem, kar nosiš v sebi.
Kajti v tebi sta tako svetloba kot tema.
In na tebi je, kaj boš izbrala in čemu se boš zavezala v tem kaotičnem času.
V kaj verjameš?
Katere so tiste vrednote, ki jih izbiraš, jih utelešaš in živiš?

Ljubezen je moje izbira.
Vsak dan znova.
Pa tvoja?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako bo poznavanje tvoje občutljivosti za vedno spremenilo tvoje življenje. To, da čutiš je najpomembnejše in najmočnejše darilo Empatinje. In hkrati tudi vir večine tvojih težav. Občutek je tisti, ki ti pomaga navigirati tvoje življenje. Pomaga ti tudi pri prepoznavanju slabih izbir in odločitev.
Vendar je od tebe odvisno ali boš zaupala sebi in svojim občutkom, se boš zanesla nanje ali boš raje iskala odgovore zunaj sebe. Ključnega poemna je, da zaupaš vase in se zaneseš nase. Zato je tako zelo pomembno, da poskrbiš zase in za svoje energijsko polje. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.