Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Razprodaja

, 0 Comments

Zagotovo se lahko spomniš izkušnje, kjer si bila v pogovoru s prijateljem, partnerjem, ali stranko, ko si imela v mislih nekaj v tem stilu; “V resnici se ne strinjam s tem, kar praviš, ampak ne bom komentirala. Je bolj varno, če sem tiho.”

V tem trenutku bi lahko naštela številne situacije, kjer sem razprodala svoje vrednote za voljo prijateljstva, potrditve, usluge ali ker sem se preveč bala, da bi izgubila spoštovanje na drugi strani.

Vendar sem bila s tem, ko sem razprodala sebe in svoje vrednote, nezvesta sebi. Kar se mi je vedno maščevalo.

V tistem trenutku, ko izbereš, da ne boš spregovorila in ubesedila resnice, vstopiš v svet prostitutke.

Dovolila sem si verbalno zlorabo in zasmehovanje, ker me je bilo preveč strah, da bi me to, če bi se postavila po robu stalo moje službe. Spet prostitutka na delu.

Ali pa situacije, ko veš, da ljudje ne ravnajo prav in pogledaš vstran. Ko veš, da nekdo goljufa, vendar izbereš, da ne boš nič rekla. Denar je dober, zato si raje tiho. In to se tako pogosto dogaja ravno v poslovnem svetu.

Opravljaš delo, ki ga ne maraš, vendar vztrajaš, ker je denar dober, ker imaš posojilo, ki ga moraš odplačati, otroke, za katere moraš poskrbeti in počitnice, ki jih nujno potrebuješ, da vsaj malo prideš k sebi.

Ali pa si v zakonu ali v odnosu, kjer veš, da izgubljaš sebe, vendar vztrajaš.

Vedno, ko si voljna razprodati svoje vrednote, svojo Dušo in Duha za pozornost, ljubezen ali denar si v energiji prostitutke.

Zase lahko rečem, da sem bila v močnem sojenju žensk, ki se prostituirajo za denar. Dokler mi Caroline, moja mentorica, ni predstavila arhetipa prostitutke. Z menoj je podelila, da je ženska, ki se odkrito prodaja za denar pravzaprav še najbolj iskrena in zvesta sebi.

In da nas je veliko, ki smo hinavski. Sodimo navzven, v sebi pa se prostituiramo. Pustimo, da nas kontrolirajo, z nami manipulirajo in nas vedno znova kupijo s poceni forami.

Prostitutka se vedno pokaže, ko se odločiš, da ostaneš v odnosu; partnerskem, poslovnem ali prijateljskem, ki ni dober zate. Ki je morda celo toksičen. Ki zastruplja tvoj notranji svet zgolj zato, ker se ti izplača. Za voljo preživetja.

Strah, da ti ne bi uspelo, da bi izgubila dobrine, ki jih imaš ti vedno znova preprečuje, da bi bila resnično zvesta sama sebi, svojim prepričanjem in vrednotam. In to te vedno drago stane.

Prostitutka je tisti del v tvoji notranjosti, ki vedno znova preizkuša tvojo vero vase. Ko ti res verjameš vase, te ni mogoče kupiti.

Definicija prostitutke v slovarju poleg tiste, ki jo vsi poznamo, pravi tudi, da je prostitutka tista/i, ki svoje sposobnosti, talente ali ime proda za namen, ki tega ni vreden. 

Tovrstna razprodaja vedno ustvarja energijski manjko v notranjosti, kar te stane zadovoljstva, izpolnjenosti v življenju in ljudi pogosto pripelje v težave z zdravjem.

Nezvestoba sebi se vedno iz notranjosti preslika v zunanji svet, kar pogosto vodi v zunanjo nezvestobo.

Pogosto poslušam zgodbe, ki gredo nekako takole… ko sva se spoznala, sem imela občutek, da nekaj ni tako kot bi moralo biti, vendar je bilo predobro, da bi priložnost izpustila. Prilagodila sem se, pustila službo, se z njim preselila. Ustvarila sva družino, kupila hišo. In potem sem lepega dne ugotovila, da me je prevaral.

To, česar velika večina žensk ne vidi je, kako so ves čas varale samo sebe. Nezvestoba sebi vedno boli. In bes mnogih žensk se izrazi skozi; “Veš čemu sem se odpovedala zavoljo tebe!?” Tovrstna prevara je boleča, ker te opomni na notranjo prevaro, ki se je dogajala ves čas. Prevzemanje odgovornosti zase je zato prvi korak in je vedno ključnega pomena.

Vedno, ko se pregovoriš ven iz tega, kar je zate pomembno in vredno, delaš kupčijo s hudičem. Ko delaš za nekoga, ki ga preziraš samo zaradi tega, ker je plača dobra, delaš kupčijo s hudičem. Ko sprejmeš denar s strani sorodnika, ki te kritizira in ponižuje, gre za tovrstno kupčijo. Ko sprejmeš povišico v službi, ki te stane prostega časa ali časa z družino, sklepaš kupčijo, ki te bo drago stala na dolgi rok.

In pomembno je, da nekaj razumeš. Hudič ni tvoj šef, sorodnik, partner ali prijatelj, ki si mu ustregla. Hudič je tvoj notranji strah, da ne boš preživela, ki te nagovori, da se razprodaš.

Iluzija varnosti, ki jo imaš je zgolj iluzija. Status, denar, imetje, vse to ti je lahko odvzeto v trenutku. Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svojo notranjo vrednost.

Zlati del tega arhetipa ve, da je resnična vrednost že v tebi in da je ne moreš najti v zunanjem svetu. Ne glede na to kaj narediš, se ne moreš odkupiti. Resnična vrednost se skriva v tem kdo ti si in ne v tem kar delaš. Vendar je tvoje delo, da to prepoznaš, začutiš, utelesiš in zaživiš tukaj in zdaj.

Dragulj je že v tebi. Na tebi je, da prepoznaš njegovo vrednost, dragocenost in izjemnost.

Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S.: V tebi so štirje preživetveni arhetipi, ki te držijo ujete v preživetvenih mehanizmih; otrok, ki išče varnost v nadomestnem staršu, žrtev, ki išče moč zunaj sebe, prostitutka, ki išče vrednost zunaj sebe in saboter, ki išče zaupanje tam zunaj. Predstavim jih v spletnem programu Objemi Sebe. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Mrk prinaša priložnost za praznovanje…

, 0 Comments

Ženska sem. Potujem s cikli. Kajti življenje me je naučilo, da je potovanje s cikli narave najbolj modro, lahkotno in izjemno. Zato sem budna in poslušam, z vsemi svojimi čuti.

Ko me je tale vikend zajelo pred-mrkovsko razpoloženje, in je vse naenkrat začelo drveti niz brdo, sem vedela, da je resnično nekaj v zraku. Včeraj je bilo že rahlo neznosno, potem pa sem dojela, kaj je na stvari.
Čas je za upočasnitev.
Čas je za poslušanje navznoter.
Čas je za stik s seboj.

Vsesplošno je znano, da lunin mrk oznanja konec nekega obdobja. Je opomnik, da je pomembno praznovati.
Vikend je več kot primeren za praznovanje. Konec koncev je pred nami polna luna v Levu, ki te spomni na veličastnost in pomen tega, da se postaviš v središče svojega življenja.

Konec tedna te čaka deskanje. Ujeti bo potrebno tale val, ki bo precej visok. Za tiste, ki ste se spraševale kje je letos ta val, evo ga, prihaja.

Ob tem je potrebno vedeti, da je potrebno upočasniti. Kajti, če se premikaš še hitreje in vse hitreje, ne moreš ujeti tega vala. Potrebno se je sprostiti in odpreti, zajahati val, ga sprejeti v sebi, da bi te naslednjih 6 mesecev negoval in te vodil skozi Siriusova vrata v poletje.

Da bi se resnično lahko premaknila naprej, skozi nova vrata, ki se odpirajo na Valentinovo s sončevim mrkom, ko bo mlaj, moraš najprej resnično opustiti vse tisto, kar ti ne služi več.

S prvim februarjem se začne izdih mame Zemlje, ki skupaj z dogajanjem na nebu pomaga pri temu, da se boš ukvarjala s temami v povezavi s tem koliko v resnici ceniš sebe. In ali se imaš resnično rada, kajti to je edini način, da se resnično lahkotno in z radostjo uveljaviš v svetu.

Dejstvo je, da moraš biti najprej ti v stiku s seboj in resnično poznati sebe, da bi ti drugi sledili.

S svojim zgledom, s svojo svetlobo se dotikaš ljudi in spreminjaš svet.

Zapiranje poglavja, ki se vleče od leta 2008, je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da bi lahko naredila prostor za novo. Preobrazba ni nujno lepa ali blaga, lahko je silovita kot izbruh vulkana. In ognjevitost ti v teh dneh ne bo čisto nič pomagala, da bi se kaj lažje premikala skozi tole intenzivno dinamiko.

Mrk je pomemben premik v procesu življenja, ker ti odpre vrata na novo energijsko raven.
To je kot bi imela priložnost, da zapakiraš svoje premoženje in se preseliš na novo nadstropje v svoji stolpnici življenja. Lahko ti odpre popolnoma nove poti, smeri in spremeni tok tvojega življenja.

In ob tem je pomembno, da se zavedaš, da se vse dogaja zate in ne tebi.
Na kar še posebej rada pozabiš takrat, ko postane divje in ne dohajaš več sama sebe.
Da ne govorim kako imaš težave s tem, da povežeš konec s koncem.

Običajno te tovrstni premiki prestavijo točno tja, kjer moraš biti, kar ni nujno v skladu s tem, kje bi želela biti.

Morda se ti bo zdelo, da te energija potiska v smer, kamor si ne želiš, vendar mi verjemi, da upiranje ne bo kaj prida pomagalo. V tem potentnem času boš imela priložnost izkusiti, kako odprta si, kako sprejemljiva si in kako se zmoreš predati toku življenja, brez potrebe po nadziranju in kontroliranju, kar bo za mnoge svojevrsten izziv.

Karkoli je potrebno za premik naprej, se bo zgodilo.

In tukaj bo sodelovanje in soustvarjanje brez dvoma najboljša strategija. Saj veš, Lev je povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in v tem času bo modro stopiti v svojo kraljevskost in sprejeti dejstvo, da si tukaj, da postaneš kraljica svojega dvora. Ti moraš prepoznati vrednost in veličastnost svojega vesolja in sesti na svoj notranji prestol.

Saj veš, Ti si ta ženska, ki jo čakaš.

Letošnji prvi lunin mrk nosi s seboj izjemen potencial vodenja in zaupanje vase bo brez dvoma v ospredju. Kajti, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial, se moraš zanesti nase.

Čas je, da ti postaneš Kraljica svojega dvora. In tega ne more nihče narediti namesto tebe. Na tebi je, da prepoznaš svojo edinstvenost, enkratnost, izjemnost in stopiš vanjo.

Zdaj je čas. Si drzneš?

Da bi postala ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si,  moraš v prvi vrsti prepoznati, da to kar počneš, ne deluje in se spustiti vase. Ob tem je podpora in to, da si prepoznana v svoji izjemnosti ključnega pomena, da bi se lahko porodila na novo in presegla iluzijo popolnega sveta.

Konec popotovanja v ciklu razcveta je vedno povezan s praznovanjem, kajti praznovanje sveta, takega kot je, sebe, točno tam kjer si, je bistvenega pomena za izpolnjujoče življenje, ki ga želimo živeti.

Res je pomembno, da zajahaš ta prvi val, ki se zdaj dviga, da te bo peljal vse do poletja, ko bomo lovile nov val za deskanje na valovih življenja.

Želim ti izjemno deskanje!

Zapis iz leta 2016 o luninem mrku je na voljo tukaj >>>

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

Moški so pohotni, perverzni, pokvarjeni prasci.

0 Comments

Ti je vzelo sapo?
Meni tudi.
Ko je ta misel vzniknila iz moje notranjosti, sem bila osupla.

Moje vprašanje navznoter se je glasilo… kaj si mislim o moških?

Pojma nisem imela od kod se je to vzelo.
Potem sem dojela, da je to popotnica, ki sem jo dobila s strani mojih prednic.
Vgravirana je v mojo DNK.

In ko je splavala na površje v mojem zavedanju, sem bila v isti sapi osupla, hkrati pa sem si oddahnila.
Čutila sem kot bi tone teže odpadle z mojih ramen.
Teža, za katero nisem vedela, da jo nosim s seboj.
Teža zlorab, posmeha, poniževanja in gledanja navzdol.
Toliko mojih prednic je izkušalo to realnost, da so nevredne, ničvredne, zgolj blago.
Zgolj objekt.

Verjetno sem tudi zaradi tega postala strastna raziskovalka ženstvenosti.
In verjetno sem tudi zaradi tega prepoznala, kako grde znamo biti ženske do moških.

Okolica mi je zelo dobro pokazala, kako se moškim vzame moč, če so preveč drzni, z mečem (beri odkrito kritiko), visokimi petkami (beri preplavljanjem s svojo energijo skozi zapeljevanje in telesnost, zaradi katere pride do objektivizacije z njihove strani) ali pa z lasnimi iglami (beri obračanjem oči, ko povedo kaj humornega ali globokimi vzdihljaji, ki izražajo neodobravanje).

Ja, v zadnjih 60 letih smo se ženske naučile, da moškemu vzamemo moč.
In to zelo učinkovito uporabljamo.
Dnevno.

Spomnim se kot bi bilo včeraj.
Njenega sijanja. Njene lepote.
Bila sem ljubosumna, priznam.

Bila je mlada. Mlajša od mene.
In njeni ženski atributi so bili v presežku.
Znala je ugrabiti pozornost vseh moških v prostoru.
In bila je moja prijateljica.

V njeni družbi sem se počutila nevidna. Majhna siva miška.
Z njo sem bila v dinamiki nevidnosti, ki sem se jo naučila v odnosu z mojo mamo.
Na nek perverzen način je bilo varno biti nevidna.

Vedno sem izbirala prijateljice, ki so me zasenčile.
In to je bilo moje učenje. Moje mojstrenje.
Ki pa je bilo vse prej kot prijetno.
Bilo je boleče. Peklensko.

In najbolj boleče je bilo, ko smo bili skupaj z mojim moškim.
In je bila vsa njegova prisotnost pri njej.
Mene ni bilo. Takrat nisem obstajala.
Počutila sem se nemočno. Nevidno. Kot da me ni.

Sovražila sem vse svoje pomanjkljivosti, ki so bile v njeni družbi še bolj očitne.
V oči je bodlo, da se nisem znala urediti in poudariti svoje ženskosti.
Ob njej sem se počutila kot moškinja.
Vedno je imela vso pozornost v prostoru.

In takrat sem se spraševala zakaj je moj moški sploh z menoj.
Spomnim se, kako sem prezirala moške, ki so se slinili na njej.
In ja, danes lahko vidim, da sem takrat verjela v to, da so moški pohotni, perverzni in pokvarjeni prasci.
Ok ne vsi, ampak veliko njih.

In po enem od mnogih dogodkov, kjer sem se počutila res spregledano in nemočno sem se odločila, da neham prijateljevati z njo.
Takrat sem sklenila, da žensk ne bom več vabila k sebi domov.
Takrat sem se odločila, da ni varno imeti prijateljic.
Ker ti speljejo fanta.

In potrebovala sem desetletja, da sem spoznala uroke, ki sem jih naredila sama sebi.
Ja, veliko sem se naučila v teh desetletjih, ki so šla ne vem kam v tem vmesnem obdobju.
Vse kar danes vem in delim o sijanju, o ženstvenosti, o lepoti sem dala skozi.
Učila sem se o teh stvareh zaradi sebe.
Ker sem jaz iskala odgovore na svoja notranja vprašanja.

Vem koliko bolečine se skriva v ženski.
Poznam skrivnosti, ki jih nosi v sebi.

In vem tudi kako težko jih je skrivati.
Koliko energije ti vzame, ko poskušaš nekaj, kar ni tvoje držati pod pokrovko, da se ne bi pokazalo, da te ne bi poškodovalo.

Leto 2018 je leto razkrivanja, leto soočanja, leto, ko bodo sence silile na svetlo.
In vedno težje jih bo skrivati sama pred seboj.

Tale senca, ki sem jo držala v sebi več kot dve desetletji prihaja na površje pod okriljem polne lune v Levu, ki je kot nalašč za soočenje s svojo lepoto, veličastnostjo, sijanjem in ženstvnostjo.
Glede na napovednik si mislim, da bo naporno.
In super hvaležna sem za orodja, ki jih imam na voljo, da se lahko s kar največ miline in nežnosti premikam skozi stvari, ki so tako surove, ko bi se kdo dotikal živca brez mielinske ovojnice.

Radikalna iskrenost je zakon!

In končno se lahko opravičim in se pomirim s svojim notranjim moškim, s katerim sem bila ves čas na boljni nogi ravno zaradi tega, ker sem v enem delu svojo sodbo o tem kakšen je, projicirala nanj.
Ker je bil on pohoten, perverzen in pokvarjen prasec.

Danes vem, da me ni mogel zaščititi in v polnosti poskrbeti zame, ker mu nisem dovolila.
Ker sem se vseskozi branila in ga napadala… v sebi.
S kritiko. S preplavljanjem. Z zavijanjem z očmi.

Vse je eno in eno je v vsem.
Danes vem, da je vse, kar gledam tam zunaj, tukaj v meni.
In tisto, kar me najbolj moti in je najbolj boleče je na prvem mestu, da se s tem spogledam, to sprejmem in objamem v sebi.

In iskreno mi dol visi, kaj si misliš ti.
Ker vem, da imaš v sebi svoje zgodbe in bolečine, s katerimi se moraš pomiriti.
In vse, kar sodiš in na kar s prstom kažeš pri meni, je v resnici v tebi.

Vsi imamo vsak svoje izzive in težave.

Ja teh 40+ let kar tlačim to Zemljo je pustilo svoj pečat.
In razkrilo svojo modrost.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S. Februarja bo v SiStar templju v ospredju ljubimka. Ljubiš sebe brezpogojno? Če imaš s tem področjem težave, vabljena v našo družbo. Več najdeš >>>tukaj<<<

Si se kdaj počutila kot najslabša mama na svetu…

0 Comments

Sedela sem v garderobi po treningu in ravno preverila klice na svojem mobilniku.
»Čakam te pred šolo,« je pisalo v sporočilu.
Ki sem ga dobila pred 30 minutami.

Ko sem dojela, da smo bile v dvorani dve uri in pol namesto samo dve, me je spreletela groza.
V trenutku sem prispela v prostor v celoti.

Poklicala sem številko.
Takoj, ko se je oglasila sem vedela, da joka.
In stisnilo me je v dno duše.
»Zebe me. Utrujena sem. In lačna.« mi je rekla.
Jaz pa sem slišala podnapise; Zapustila si me. Pozabila si name.
To je bil eden tistih trenutkov, ko je res težko živeti sama s seboj. Še posebej, če veš vse to, kar vem sama.

Ker sem ji rekla, da jo poberem, ko končam ob desetih, me je čakala. Ni klicala očeta ampak je čakala name.
In jaz sem jo pustila na cedilu.
Odveč je omeniti, kako zelo krivo sem se počutila, ko sem klicala moža, ki je bil že na poti ponjo. On pa mi je povedal še, da ne le, da je mlajša hči čakala name, tudi starejša je mislila, da ga ni, ker nisem dobro skomunicirala z njo in je domov prišla peš z Rudnika.
30 minut hoje v temi. 30 minut čakanja v temi. 30 minut.

Marsikdo bi rekel saj je samo 30 minut. Vendar to ni le 30 minut.
To je 30 minut, ki spreminjajo dogajanje v notranjosti.
In jaz sem zajebala na celi črti.

Hotela sem ustreči. Narediti stvari sama. Ker sem hotela stvari olajšati možu.
In vedno, ko poskušam ustreči, se vse zalomi. Na celi črti.

Sedela sem na tem istem stolu, kot pred nekaj minutami, ko sem iz dvorane prišla zadovoljna in srečna, ker sem 2 uri podarila sebi, le da sem se počutila kot najbolj grozna oseba na svetu.

Vse v meni se je sesedlo. Šlo mi je na jok in najraje bi pobegnila.
Beg je bil vedno moj mehanizem preživetja. Ko mi je šlo iz slabše še na slabše, sem bežala.
Namesto, da bi se borila zase, sem se zapustila.

Počasi sem pospravila svoje stvari in se izognila objemom in pozdravom.
Vedela sem, da bi vsako vprašanje kaj se dogaja, pognalo v solze.
Najraje bi se skrila. Zavlekla bi se globoko v jamo. In ždela.
Tako kot sem se znala kot majhna punčka skriti v senu na kozolcu, da me nihče ni našel.

Ena tistih stvari, ki predstavlja moj velik strah je javno ponižanje in posmeh. In če bi morala komurkoli razlagati, kaj se je zgodilo v tistem trenutku, bi bila to potrditev tega, da sem najslabša mama na svetu.

In sodnika imam v sebi.
Kazen vedno sledi.
In kazen je vedno veeeliko hujša, kot bi mi jo pripisal kdorkoli zunaj mene.

Varna v avtu sem se zlomila. Zjokala sem se.

Ker sem tako sebična, da mislim samo nase.
Ker sem si vzela ta čas zase.
Ker nisem dobro skomunicirala.

Zagotovo poznaš to sposobnost, s kakšno kirurško preciznostjo znaš najti tudi najmanjše slabosti v sebi.

In v tistem trenutku bi si vzela čisto vse. Kaznovala bi se na polno.
Vendar je bilo tokrat drugače. Zavedala sem se dogajanja.
In se ob tem spomnila številnih trenutkov, ko sem sledila temu notranjemu impulzu in si resnično vzela – užitek, radost, blaginjo. Kar me je vodilo v pomanjkanje in trpljenje.

Moj dragi pravi, da sem sadistična do sebe. Da se maltretiram in se kaznujem brez potrebe.
Najtežji del tega je zavedanje, da je to od nekje prišlo.
Ni kar samo od sebe pristalo v moji glavi.
Zagotovo sem imela tovrstno izkušnjo kaznovanja kot majhna punčka, da sem jo tako zelo ponotranjila.

In zanimivo je to, da sem tisto jutro na poti v mesto slišala očeta, kako je grozil svoji 4-5 letni hčerki, da jo bo peljal nazaj k mamici, če ne bo pridna. In deklica je v stiski, ko je ustavil kolo in že obrnil v smer iz katere sta pripeljala s tihim glaskom rekla, da bo pridna.
In mene je stisnilo pri srcu. Čutila sem stisko deklice, da bi očeta kar okoli ušes.

Kljub temu, da mi je bilo tako boleče biti priča, pa sem sama nekaj ur za tem grozila sama sebi.

Pogosto me ženske sprašujejo, zakaj je tako težko poskrbeti najprej zase.
Točno zaradi tega… ker nas je tako zelo strah, da bomo kaznovane.
Da bomo označene za sebične. In pasje. In grde.
Ker smo si vzele čas zase.
Ker poskrbimo zase.
Narobe svet.
Vse je skregano z logiko.
Vendar pri sebi vidim, da je to nekaj, kar se moraš naučiti.
To je nova veščina, ki jo enostavno moraš usvojiti.
Ženska v sebi nima instinkta, da se umakne in napolni. NJen instinkt je, da poskrbi za druge.

Zato je tako zelo pomembno, da se naučiš, da si vzameš svoj čas zase brez občutkov krivde, brez kaznovanja.
In brez čakanja na nekoga, ki ti bo dal dovoljenje.

In ja, tega se še vedno učim.
In ob tem imam krute lekcije, kot je bila moja včerajšnja.

In vem, da so to moje preizkušnje bom šla naprej ali raje nazaj v znano in udobno.
Bom še vedno delala tako, da si bom kupovala svoj čas in si ga zaslužila s tem, da bom oddelala svoje in najprej poskrbela za vse druge, preden bom na vrsti jaz.

Krutosti, ki smo je sposobne, ni konca.
Največji sodnik si vedno sama sebi.
Nihče te ne more raniti bolj, kot si sposobna ti raniti sama sebe.
In s tem se še vedno težko soočam.
In še vedno boli.

Moja zmaga je v tem, da takoj vidim kaj se dogaja.
Da si dovolim potapljanje v izkušnjo in čutenje vsega, kar je prisotno.
Ob tem pa sem priča sama sebi.
Vodim se skozi labirinte v moji notranjosti in na koncu prepoznam, kaj je tisto, kar so notranji sprožilci.
In to praznujem.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
Veščine kako sebe postaviti na prvo mesto so sam temelj druženja Zdaj je čas Zame. Ker verjamem, da ženska, ki sebe postavi na prvo mesto, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti to kdor v resnici si na hlapih energije. Če se pozabiš postaviti na prvo mesto, te to vodi v izgorevanje, te pušča nezadovoljno, neizpolnjeno in vedno znova prazno.
Potrebuješ svoj čas zase, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 30-dnevnem intenzivu Zdaj je Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Darilo Sebi

0 Comments

Se še spomniš, ko sem pred tedni delila zapis o tem, kako je moj moški komentiral fotko, ki sem jo dala za svojo profilno fotko na spletni strani? Zapis je še vedno na voljo na povezavi tukaj
Ja, nisem ga izbrisala, kljub temu, da bi se mi to v tistem trenutku zdela najbolj smiselna stvar, ki naj bi jo naredila.

Taka sem. Še vedno skrivam stvari, ki so ranljive, boleče in mi težko padejo.

Zato sem bila v dvomih tudi ali naj s tem sploh nadaljujem…
Pa bom pogumno zagrizla v tole jabolko, ne glede na to, kako kislo utegne izpasti.

Beseda BOUDOIR v enostavnem prevodu iz francoščine pomeni spalnica, oziroma soba. V preteklosti je bila Boudoir zasebna soba dvornih dam, kjer so se oblačile, se ličile in sanjarile. Gre za star viktorijanski izraz, ki je v sodobnem času postal priljubljen fotografski stil.

Fotografi boudoir fotografijo opisujejo kot ustvarjanje čutnih, zapeljivih in estetskih fotografij, katerih namen je prikazati lepoto ženskega telesa. Vsaka fotografija, naravna ali pozirana, na kateri je ženska delno oblečena ali v spodnjem perilu, sodi v zvrst boudoir fotografije.

In moj namen je bil, da fotografije podarim svojemu dragemu za novo leto.
Roko na srce, v svoji romantični predstavi se mi je to zdela sila dobra ideja.

Potem pa sem ravno takrat, ko sem se ukvarjala s tem ali sem na slikah res stara ali ne naletela na zapis moškega (ki ga v originalu lahko prebereš tukaj) o tem, zakaj podarjanje Boudoir fotografij morda ni najboljša ideja. Toliko o tem, kako deluje Vesolje, življenje in sploh vse.

Estetske fotografije ženskega telesa v mojih očeh vedno poudijo tisto mističnost, eterično lepoto, razkrivajo sijaj, ki ga ima v sebi vsaka ženska. In ker vem, da so moški vizualna bitja, sem bila prepričana, da ga ni boljšega darila za moškega kot je knjiga fotografij, ki vse to ujame.

Vendar mi je pogled Mitcha Boersma razkril obzorje, ki se ga prej nisem zavedala.
Kar samo pritrjuje dejstvu, ki ga pogosto poudarjam, da mora tisto, kar je nevidno, postati vidno, da to lahko sprejmeš.

Zreli moški svojo žensko, ki je mati njegovih otrok, njegova muza, pa tudi kuharica, vidi kot celoto, ki je fotografski papir, ne glede na to, kako sijoč je, ne more predstaviti. Temu je pritrdil tudi moj dragi.

Sijaj, ki ga vidi moški je nekaj, česar se ne da ujeti.
Sijaj v očeh, tiste iskrice, ki oživijo prostor med dvema je nekaj, kar lahko le izkusiš v tistem trenutku, točno tam in takrat. Vse ostalo je zgolj približek.

S tem, ko sta dva skupaj dlje časa požlahtni tudi to, kaj je seksi v očeh moškega.

Kaj torej pravi moški o fotografijah svoje ženske?

“Težko si je predstavljati priložnost ob kateri bi užival v njenih fotografijah. Kdaj točno naj bi si jih ogledal? So namenjene temu, da bi se takrat, ko sem zdoma, spomnil nanjo? Ali naj bi jih nosil v denarnici?  Kot poročenemu moškemu se mi zdi ideja, da imam s seboj na poslovni poti pok delno erotičnih fotografij malce čudna zadeva.”

” Bi naj bile namenjene zmenku? Naj bi si jih pogledala skupaj? Samo ti, jaz in steklenica vina ter pok fotografij. Sliši se romantično. Vendar ti si tam, ob meni! Ti si tista v katero sem noro zaljubljen. Če stojiva na sredi Pariza mi ne ponujaj kartic Eifflovega stolpa in Louvra. Pelji me naokrog.”

” Najini telesi se bosta spremenili (in verjetno boš ti imela boljši izgovor kot jaz). Verjetno je to, da ustvariš zamrznjen trenutek preden tvoje telo spremeni nosečnost največji motivator celega podviga. Vendar kot je Tim Carney modro ugotovil v tej seriji pred menoj, so točno te spremembe tvojega telesa tisto, kar bo povzročilo, da te moški ljubi še bolj, seveda, če resnično ljubi celo tebe in ne le tvoje telo.”

” Možje, ki dobijo v dar tovrstne fotografije bodo morda izzvani, da pokažejo nanje, ko s strani svoje ženske dobijo tisto nostalgično vprašanje; “Kdaj sem bila najlepša?” Vendar moški, ki ljubi svojo ženo – njeno telo, um in dušo – pozna odgovor: Jutri.”

Moj dragi je komentiral samo; Res je.

Kaj me je celotna izkušnja naučila?

Potrdila je dejstvo, da ni modro česarkoli početi zaradi nekoga drugega.
Vse je tukaj Zate.

Pomembno je, da karkoli počneš vedno počneš zaradi Sebe in ne zaradi osebe na drugi strani.
In to utegne biti večji izziv kot si morda misliš.

V praksi sem ugotovila, da ženske pogosto počnemo stvari za druge kot izgovor za to, da se jih sploh lotimo.
Ker če tega ne bi delala za svojega moškega, potem se tega sploh ne bi lotila.

Pogosto je moški izgovor za to, da si podariš izkušnjo, o kateri sanjaš.
Vendar ti zagotavljam, da boš imela od vsega skupaj precej več, če si boš povedala resnico in si boš tovrstno fotografiranje podarila. Sama sebi.
Radikalna iskrenost še vedno zmaga.

Če se odločiš za Boudoir fotografiranje, naj bo to darilo Sebi.
Dovoli si, da resnično si tam, v trenutku.
Da v tem uživaš na polno.
Zase.

Naj bo to tvoj Čas Zate.
Trenutek ujet v fotografiji.
Lepota ovekovečena Zate.

Ker ga ni lepšega darila od spoznanja, da si lepa.
Točno takšna kot si.
Spoznanja, da v sebi nosiš tisto nekaj, kar iščeš zunaj sebe.
In kar morda upaš, da ti bo dal nekdo drug. Tvoj moški. Fotograf.
Tisti pok fotografij, ki jih boš dobila v spomin.

Nihče ti ne more dati tega, kar že imaš.
Vse to je v tebi.

In moja izkušnja?
Samo pritrdila je temu, kar sem v zadnjih letih spoznala o sebi.
Ko skozi fotografije vidim izvorne kvalitete moje Duše, ki jih dnevno tankam in zadnja leta pridno utelešam skozi prakse izžarevanja, tako da jih dobesedno diham, vem, da sem na pravi poti.

Teh 50 fotografij je Zame.
Danes to vem tako gotovo kot sedim tukaj in tole pišem.

To je moje darilo Sebi.

P.S. Komentar mojega dragega na fotke; Všeč so mi.

Toliko o gostobesednosti moških. Hi-hi 🙂

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

O tem, kaj je največja skrivnost ženske, ki jo moški obožuje sem spisala eKnjigo, ki je plod devetletnega strastnega raziskovanja ženstvenosti in predvsem moje nejevere. Več s teboj delim v eKnjigi, pofočkaš se >>>tukaj<<<

Preden zaključimo leto…

1 Comment

Pred nami so zadnji dnevi decembra in preden zaplujemo v novo leto, je ena od praks, ki ti jo močno priporočam, da narediš pregled leta.

Pogosto se v pregledih leta, ki ga zapuščamo, osredotočamo na stvari, ki nam niso uspele.
To ni eden takih pregledov.

Tokrat te vabim, da si v svoj dnevnik zapišeš svoje uspehe, kreacije, ki so obrodile sadove.
Pravzaprav gre za to, da pobereš sadove leta 2017.

To je čas za hvaležnost. Hvaležnost sebi, da si se pripeljala do konca še enega leta. In ob tem ne boš obujala tega, kar bi bilo še potrebno narediti, temveč se boš potrepljala po rami za vse, kar Ti je uspelo.

S to prakso imaš težave, če se ne znaš pohvaliti ali imaš občutek, da samohvala ni primerna. Vendar…

Če se ne pohvališ, v podnapisih sporočaš, da v resnici ne spoštuješ tega kar si ustvarila.

Drugi izziv pri tej praksi je v tem, da se pogosto osredotočaš na zunanji svet in dosežke v zunanjem svetu. Pozabiš pa na to kdo si čisto zares postala. Kdo si kot ženska, v tem trenutku. Pomembno je, da upoštevaš oboje.

Moje povabilo v teh zadnjih dneh je, da pogledaš, kaj vse ti je uspelo, tako v notranjem kot zunanjem svetu in narediš inventuro.

V svoj dnevnik si zapiši svoje sadove leta 2017.
Kaj je bilo izjemno? Kaj ti je leto prineslo? Kaj si izkusila?
Lahko si jih zapišeš po mesecih ali na dva lista, na enega tiste v notranjem svetu in na drugega tiste v zunanjem svetu.

Pohvali se!

Nato poglej kaj je tisto, na kar si najbolj ponosna v letu 2017.
Če gre za dosežek v zunanjem svetu, poglej kaj je tisti notranji občutek, notranja kreacija, ki ga podpira.
In če gre za notranji uspeh, poglej kaj je posledica tega v zunanjem svetu.

S tem zavedanjem se usmeri na leto, ki je pred teboj:

  1. Kaj je tvoja namera za leto, ki prihaja? – Glede na vse, kar si prepoznala, da si v tem letu ustvarila, se zazri vase in poglej, kaj bi srčno želela za leto 2018.
  2. Razjasni si zakaj si to želiš? Kaj ti bo to omogočilo? – Ko prepoznaš, zakaj si želiš to, kaj bo to ustvarilo v tvojem življenju, kako bo to obogatilo tvoje življenje, se povežeš z domišljijo v sebi, s svojo notranjo motivacijo. Ta sočnost in užitek, ki ob tem vznikne, je notranje gorivo, ki to namero napaja.
  3. Kaj boš potrebovala, da ta namera zaživi? – Kaj je navdihnjena akcija, ki jo boš naredila v zvezi s to namero? Bodi konkretna! Običajno ti ta korak razkrije katere talente, sposobnosti je potrebno razviti, zato so navodila lahko npr.; nauči se tujega jezika, govorne ali komunikacijske spretnosti, veščine vodenja, globoko poslušanje.
  4. Katera orodja ali vire, notranje in zunanje, boš potrebovala, da boš svojo namero lahko udejanjila?– Prepoznaš lahko npr; pojdi na seminar, preberi knjigo, pogovori se z mentorjem.

Da stvari resnično izpelješ, je potrebna zavezanost temu, kar želiš udejanjiti. Vedno, ko h kreaciji povabiš silo namere, te bo življenje soočilo z vsem, kar ti stoji na poti. Zato je pomembno, da imaš strukture, orodja in podporo v obliki enakomislečih ljudi, da greš za tem, čemur si se zavezala.

Vprašaj se, kaj je tisto, kar moraš narediti, si dopustiti, kaj moraš spremeniti, da v letu 2018 v polnosti zaživiš Sebe? Kaj potrebuješ, da si dopustiš, da zaživiš svoj polni potencial in postaneš ta Ženska, ki ti je namenjeno Biti?

Deli z menoj v komentarjih na kaj si najbolj ponosna? Kaj je kreacija, notranja ali zunanja, ki te je najbolj premaknila v tej smeri, da si ta Ženska, za katero si se rodila, da postaneš?

Želim Ti srčno, srečno, sijajno in v vseh pogledih izjemno 2018!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Več najdeš na spletni strani www.divine.si

Bodi iskren z menoj…

1 Comment

Poslušam jo, kako drzna in pogumna je danes.
In se ob tem spominjam, kako sva se pred enim letom pogovarjali o tej isti stvari.
Kakšna ogromna razlika.
Danes zaupa vase. Je iskrena s seboj. Ostaja zvesta sebi. Ne glede na okoliščine.
Ki se resnici na ljubo, v enem letu niso kaj dosti spremenile.

Vem, da je potrebovala to leto z razlogom.

V njej vidim sebe.
Ko sem leta 2009 imela težave v svojem partnerskem odnosu, sem si dala eno leto.
Sama s seboj sem sklenila zavezo, da si dam eno leto, da pozdravim samo sebe, svoje ranjenosti, da odkrijem, kaj v resnici boli mene. In če bom po tem, ko si bom lahko povedala resnico in bila resnično iskrena s seboj, še vedno čutila, da sem zaključila in da hočem stran, bom to naredila takrat.

Ker sem vedela, da bi v tistem trenutku pobegnila in bi vse nesla s seboj v nov odnos.
Vedela sem, da potrebujem leto dni, da si bom lahko pogledala stvari od daleč, iz perspektive. Plus, da bom lahko sprejela odgovornost za svoj del.

Ena od stvari, ki jih zagotovo vem je, da lahko prenoviš partnerski odnos, ne glede na to, kako velika je razpoka med partnerjema, če sta oba pripravljena graditi most.

Ko si v partnerskem odnosu, ki ga strese potres in ki poruši povezanost, intimnost, ljubečo naklonjenost, prisotnost, je treba postaviti nov temelj.
Ko ni več tiste topline in žara, zgolj krpanje razpok ne pomaga.
Potrebna je popolna prenova temelja, kar v praksi pomeni, da odnos dobesedno postaviš na novo.

In za to morata biti pripravljan oba partnerja. Vsak na svoji strani.
In običajno mora biti eden voljan začeti.
Vendar moraš začeti pri sebi in ne na drugi strani.

Tako kot pri mostu. Zgradiš lahko samo svojo polovico mostu. Ne moreš graditi tiste polovice, ki ni na tvoji strani. Za tisti del mora poskrbeti druga oseba v odnosu.

Partnerja in njegovega obnašanja ne moreš spremeniti ti. To lahko stori samo on ali ona.
Ne moreš spremeniti partnerjevih potreb. Lahko jih sprejmeš ali pa jih ne.

To na kar imaš vpliv je tvoj odnos do partnerja, do njegovih potreb in obnašanja.

Vse se vedno začne s teboj.

S tvojo odprtostjo in sprejemljivostjo.
Da zmoreš sprejeti stvari, se pomiriti z njimi.
In začne se s tvojimi potrebami. S tvojimi željami. S tvojim odnosom do sebe.

Si zaupaš? Se ceniš? Se spoštuješ? Si zvesta sebi?
Ali to pričakuješ od svojega partnerja? Od zunanjega sveta.

Vse, kar je del tvojega sveta izhaja iz tebe.
Ljubeča prisotnost in prijaznost, cenjenje sebe so tista področja, kjer moraš začeti, ko prenavljaš svoj del temelja.

Ljubezen do sebe je temelj ljubečemu odnosu z ljudmi na drugi strani.
In to je tisto, kar sva delali eno leto.

Danes lahko reče; klinc te gleda.
Če hočeš imeti pet žensk jih lahko mirne duše imaš, ampak med njimi ne bo mene.
Mene ne moreš imeti, če hočeš imeti poleg mene še štiri zraven.

Danes lahko pove, da jo jezi, ker se ženske podrejamo, prilagajamo in ugajamo.
Da je jezna, ker ženska dovoli, da moški hodi po njej in jo šeta naokrog.
Da toliko žensk zboli, ima raka in umre, ker niso iskrene do sebe in s seboj.

Ker ne zaupajo vase.
Ne zaupajo v to, da lahko ustvarijo življenje kot si ga želijo.
Z moškim, ki jo občuduje, ceni, spoštuje in vidi njeno dragocenost.

Zakaj?
Ker jo danes vidi v sebi.

Danes je z menoj podelila, da vidi, kako je bil moški odsev nje.
Ker ni zaupala vase, ker ni bila iskrena s seboj in ker ni bila zvesta sama sebi, je to gledala zunaj sebe.

Leta je upala, da bo on iskren z njo in ji bo povedal resnico. Rotila ga je. Čakala.
Upala, da ji bo povedal to, kar je že vedela v sebi.
Mislila je, da potrebuje potrditev, ki je ni dobila.

Lekcija leta 2017?
Iskrenost s seboj. Radikalna iskrenost do sebe.
In sledenje sebi.
Svojim potrebam, svojim željam, svoji poti ljubezni.

Draga moja, globok poklon.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Stara si.

1 Comment

Veš tisto, ko se ti en verz v pesmi rola vedno znova in znova po glavi?

To se danes dogaja meni.
Ampak ni verz iz pesmi. Daleč od tega.
Izjava je.
In če bi jo slišala od svojih otrok bi še lahko mirno požrla.
Ampak ne. Izjava je tokrat prišla iz ust mojega moškega.

Ki je zadnji na svetu, od katerega bi si želela to slišati.
OK, če sem precizna, mi je rekel, da sem na tej sliki videti starejša kot sem.

Kar bi mogoče kdo vzel kot kompliment.
Ampak prevajalnik na moji strani je to prevedel v izjavo, ki sem jo zapisala v naslovu; Stara si.

In priznam, prizadelo me je.
Zaradi več razlogov.
Eden je ta, da ko se zjutraj zbudim in se pogledam v ogledalo včasih težko obdržim pogled.
Ja leta se mi poznajo.
Vidi se mi, da imam dve najstnici. Moje telo ni več čvrsto in mišičasto. Zaobljeno je.

In moj obraz… na njemu lahko vedno znova berem številne zgodbe neprespanih noči, prejokanih ur, žalosti in strahu. Sledi vsega sranja, ki sem ga v svojem življenju dala skozi.
Vsaka linija, vdolbina in pika so tam zato, ker sem tukaj kjer sem, taka kot sem.

Vse, čisto vse, kar se mi je zgodilo me je oblikovalo.

In ko zrem vase. Golo, brez olepšav sem, ja, drži stara.
Res je, stara sem.

Čeprav mi to težko sede.
In kljub temu, da mi tašča vedno znova pravi, da sem še pri tamladih.

Ampak vseeno si tega nisem želela slišati od njega. In ne za slike, ki so mu namenjene za darilo.

Veš ženske smo res hecna bitja.
Ok, bom govorila zase, res sem hecno bitje.
Zakomplicirana (ravno nekaj dni nazaj sem se pogovarjala s tem delom v sebi), zakompleksana in na trenutke popolnoma prestrašena.

Vsa razlika med menoj danes in pred leti je v tem, da danes vem, da vse kar delam, prvenstveno delam zase.
Pred leti pa bi mi ta opazka obrnila svet na glavo.

Nič ne bi rekla.
Še manj bi si drznila to razgaliti pred širnim svetom.
Ostala bi tiha siva miška. Točno takšna kot sem bila desetletja.
Verjetno bi darilo, ki sem ga pripravila tiho pospravila v predal.
In nikoli ne bi nihče izvedel, kako zelo me je zabolelo, ko sem slišala tiste besede.

Danes vem, kako selektivno poslušam.
In slišim stvari, ki mi služijo v tistem trenutku.

Naučila sem se, da so možgani ženske zvezani tako, da kljub temu, da ji devet ljudi pove nekaj pozitivnega, sliši samo tistega enega, ki je stvar skritiziral.
Zavedam se tudi, da kot kritiko slišim nekaj, kar je bila na moški strani zgolj opazka, kar je lahko v medsebojnem odnosu sila nadležno. In pri meni je. Vedno znova.

Vem tudi, da sem umetnica v samo-kaznovanju.
Ja, še vedno se pribijam na križ, ker nisem popolna.
Moja popolna ženska je vgravirana vame. V vsako mojo celico.
Res je, da sem danes z njo bolj na ti. Kar pa ne zmanjša dejstva, da je še vedno tam. In da je včasih peklensko glasna. Še posebej takrat, ko mi mora povedati, kako zanič sem in da bi stvari morale biti popolne.

Ja, vem.
Včasih tudi v sanjah ne bi dala od sebe stvari, ki ni bila vsaj 144%. Ker to, kar je za mojo Perfekcionistko malo čez 50% mogoče 60% za druge krepko presega 100%.

Danes pa vem tudi, da se ne morem zanesti na nikogar zunaj sebe. Zgolj nase.
Če si kot jaz, potem bi si želela, da bi tvoj partner zaupal vate. Da bi tvoji otroci zaupali vate.
Bolj kot ti zaupaš sama vase.
Taka sem bila tudi sama. Želela sem si, da bi drugi bolj zaupali vame, kot sem sama.

Žal tako pogosto sežeš ven iz sebe po potrditev, dokazuješ, da zmoreš ali pa da se drugi motijo.
In kakor hitro sežeš ven iz sebe, izgubiš svoj temelj. Lovljenje pohvale vodi v samo-sabotažo.
Zanikanje sebe, umik, v sivo malo miš.

Vendar je zunanji svet vedno zgolj odslikava tvoje notranjosti.
In ena stvar, ki sem jo v zadnjih petih letih vzela za svojo je lekcija zaupanja vase.

Zaupanje vase je dnevna izbira. Izbira v vsakem trenutku 24/7.
Terja doslednost in vsakič znova si izzvana. Lahko izbereš, da zaupaš vase ali pač ne.

Terja, da zapustiš cono udobja. Se izpostaviš. Poveš resnico.
In takrat, ko si v dvomiš, je najbolj modro, da v zvezi s tem nekaj ukreneš.
Ker če boš prežvekovala dvom vase, se bo le razraščal in tako se pogosto ujameš v premlevanje in razglabljanje o tem kako bi bilo, če bi bilo.

Ker, če bi ti naredila to in to, na tak način, potem bi bilo pa vse drugače. Je res!?

In ja, včasih bi ostala tiho. Tokrat pa sem v skladu z najinim dogovorom o radikalni iskrenosti vse skupaj izrazila. Kar je bilo ranljivo. In počutila sem se nemočno.
Hkrati pa tako opolnomočeno.

Izrazila sem svojo resnico.
Svoje strahove in bolečino.
In ja, ni popolnih odnosov.
Vsi imamo vsak svoje izzive in težave.
Vsa razlika je v tem, kako jih rešujemo.

Kajti vedno lahko stvari pometeš pod preprogo. Se umakneš.
Ali pa si glasna. Se pritožuješ. Napadaš. Zaropotaš.
Obstaja še tretja možnost, da ignoriraš vse skupaj. Se delaš da se nič ni zgodilo.

To, da si srčna in poveš kaj čutiš.
Da si drzneš izraziti sebe, je tisto pravo.

Zaupanje vase je resnično najbolj seksi stvar na svetu.
O tem, kakšen je bil odgovor mojega dragega pa kdaj drugič, prav

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Težko napolniš skodelico, ki je že polna.

0 Comments

Si gledala film Avatar? Avatar je eden tistih filmov, ki te pusti polnega intuitivnih uvidov, ki se dotaknejo tvoje duše. Pisan domišljijski svet s katerim se zlahka povežeš te očara in srčnost staroselcev z repom je enostavno nepozabna.

Ko Jake želi postati Omaticaya, mu Moat pove: “Drugi ljudje zraka so poskušali, neuspešno. Težko napolniš skodelico, ki je že polna.” Na to se Jake odzove “Moja skodelica je že prazna. Verjemi mi.”

To je izjemno sporočilo življenja. Pomembno je, da znaš izprazniti skodelico prepolno idej, znanja in razumevanja, sodb in pričakovanj zunanjega sveta. Če tega ne narediš, nikoli ne boš zares začutila življenja.

Razlog, zakaj Jake izmojstri duha Na’vi telesa, ko to mnogim pred njim ni uspelo, se skriva v njegovi neobremenjenosti. Njegove ambicije so bile uničene skupaj z tem, ko je izgubil nogi. Brez ambicij, pričakovanj in omejujočih idej, kako bi stvari morale delovati, se lahko odpre za učenja Omaticaye plemena.

Jake, za razliko od ostalih ljudi, ki so se želeli učiti, ne nastopi kot zavojevalec in učitelj, v sojenju drugačnosti, temveč voljan učenja novega načina življenja.

Jake Sully gre v filmu Avatar skozi preporod. Iz človeka z okvarjenim telesom se spreminja v orjaka, polnega moči. V njem sta dve naravi, tista človeškega telesa (stara narava, ki temelji na preživetju, sebičnosti, neodvisnosti in kontroli, t.i. nižja narava) in tista njegovega Navi telesa (nova narava, ki temelji na duhu, veri, ljubezni in upanju t.i. višja narava).

Eno pomembnih spoznanj zame osebno je, kako mi je leto 2017 pokazalo, kje sledim drugim in ne sebi. Koliko tega, čemur sledim odseva pričakovanja drugih in strah pred tem, da bi bila sojena in koliko je resnično mojega?
Posledica tega je reorganizacija mojega dela in podpora vizije mojega dragega.

Ob opazovanju kako ženske danes zapeljuje izgorelost sem imela možnost opazovati tudi izziv s katerim je soočena sodobna ženska, ki želi na planetu narediti spremembo, pozitivno razliko. Pogosto sledi drugim, ter ob tem posluša druge in ne sebe.

Zato takrat, ko je dejansko potrebno narediti akcijo, ko se tvoja vizija začne spuščati skozi tebe in jo moraš poroditi skozi sebe pogosto odnehaš. Z
akaj? Ker moraš izprazniti skodelico starih poznanih stvari in načinov delovanja, pa tega pogosto ne znaš ali ne zmoreš narediti.

Težko je opustiti stvari s katerimi si napolnjena, da bi naredila prostor za novo, če ne veš kako.

Vendar ne moreš stare čutare napolniti s svežim vinom in pričakovati, da bo vino ohranilo svežino in okus. Voljna moraš biti, da opustiš stare načine delovanja, staro miselnost, da bi lahko sprejela in objela novo.

Jake na začetku filma Avatar sicer del Pandore. Raziskuje in uživa v svojem novem telesu, vendar je njegova miselnost še vedno zelo človeška. Skozi čas se vedno bolj povezuje s Pandoro, kar ga vodi v direktni konflikt z ljudmi in miselnostjo, ki jo je včasih imel za svojo. Film se konča s smrtjo njegovega starega jaza in telesa in ponovnim rojstvom novega bitja (Avatar).

To je simbolično proces s katerim se za časa življenja sreča čisto vsak človek.

Od tebe pa je odvisno ali se bojuješ s spremembo, ki jo terja nova vizija, ki se poskuša poroditi skozi tebe v ta svet kot Ti ali jo sprejmeš. Dejstvo je, da moraš zapustiti staro življenje, da bi lahko zaživela v novem. To je kot selitev iz ene hiše v drugo.

Če želiš zaživeti kot uspešna podjetnica, srečna mati ali izpolnjena žena, boš morala prevzeti nove navade in nova učenja. In potrebno bo narediti korake od tukaj kjer si v tem trenutku, tja kamor želiš iti.

Vse pa se začne s praznjenjem posode.

Vsi, ki so bili tukaj pred teboj so pomembno prispevali k temu, kjer se nahajaš danes ti. Pomembno jih je spoštovati. Ni pa jih modro posnemati. Ti moraš postaviti svoj temelj iz katerega ustvarjaš življenje, ki je pristno in edinstveno – tvoje.

Pomembno je, da znaš ostati odprta in sprejemljiva. Brez da je tvoja posoda polna vtisov, idej, zaključkov in starih načinov, kako bi morala ali ne bi smela živeti svojega življenja.

Ravno zaradi tega sem ustvarila druženje Zavestna Kreacija Leta. Leta sem zbirala orodja, načine, kako kreirati leto na sijoče ženstveni način. Usklajeno z notranjo vizijo, z navdihi, ki se porajajo iz neutelešenega dela tvoje Duše.
Brez siljenja, truda, potiskanja, uglašeno z navdihom. Ker akcija je potrebna. Modro pa je, da prihaja navdih zanjo iz tvoje notranjosti. Da bi jo prepoznala, se moraš upočasniti in prisluhniti navznoter.

Skozi 6 druženj spletnega druženja zavestna Kreacija Leta s teboj delim orodja in znanja, kako izprazniš svojo posodo, da jo lahko ponovno napolniš. S svojimi srčnimi željami, uglašeno s silo namere in v soustvarjanju s tvojo Žensko Dušo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Želim ti izjemno kreacijo leta in sijajno 2018!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Ko ti življenje potegne preprogo izpod stopal, imaš izbiro…

, 0 Comments

… boš nadaljevala ali odstopila?

Pisalo se je leto 2013, tik pred koncem leta, ko sem dobila mail odvetnika, da v enem od svojih programov kršim avtorske pravice.
Srce mi je padlo v pete in najraje bi izginila z obličja Zemlje.
Čutila sem ogenj, ki me je razjedal od znotraj. Jezo. Strah, Žalost.
Koktajl čustev me je vrgel iz tira. Popolnoma.

Počutila sem se kot zadnji izmeček na svetu. Kot prvorazredna goljufinja.
In za nameček sem tisti dan dobila kazen za parkiranje na coni za 15 minut.
To je bil dan, ko sem v svojem prostoru na Miklošičevi imela zadnje druženje.

Moj oče mi je vedno govoril, da takrat, ko ima hudič mlade, jih ima polno.

In to se je vedno izkazalo za resnično v mojem življenju.
Vedno, ko sem delala premike, so bili premiki tektonski. Ustvarjali so velike preskoke v mojem življenju.

Za pismo odvetnika se je izkazalo, da je bilo namenjeno ustrahovanju, ki je delovalo.
Potegnila sem se nazaj in se skrila. Spet. Vendar le za nekaj dni.
Pred tem sem bila sposobna svoje epizode skrivanja udejanjati cele mesece ali celo leta.

Enostavno se nisem postavila zase.

Danes, štiri leta kasneje, se zgodovina spet ponavlja. Preizkuša me, če sem vzela lekcijo.
Tokrat je pismo prišlo s sodišča.
In pred dnevi sem imela zadnje druženje v mojem Divine Templju za udeleženke moje DivineFemme akademije.
V nedeljo pa moj dragi odhaja na sever Evrope.

Naključje!?
Zame ne.
Preveč dobro poznam ta čuden humor, ki ga ima Bog ali Življenje ali Vesolje, kakor koli hočete.

Vem pa eno stvar.
Leto 2018 mi bo pokazalo, kje sem. Kajti to bo leto Moči/Sijaja, ki bo izpod preproge potegnilo vse, kar sem si uspela tja skriti. In vem, da bo še bolj pestro od leta 2017.

Vem pa tudi, da imam na voljo orodje, ki ga nameravam zelo zavestno uporabiti – Zavestno Kreacijo Leta. In da bom, tudi, če mi potegnejo preprogo izpod stopal ostala in nadaljevala.

Iz izkušenj namreč vem, da moraš, da bi resnično utelesila svojo zavestno Kreacijo, prevzeti drugačno miselno naravnanost.

In tukaj ne govorim o pozitivnih afirmacijah, ki jih dnevno ponavljaš.

V mislih imam ključno izbiro, ki kreira tvoje življenje.

Si v vojni ali v miru? V sebi! S seboj!?

Ali kreiraš iz strahu? Potem si v vojni s sabo in s svetom.
Kreiraš iz ljubezni? Potem v sebi čutiš mir.
Če kreiraš iz ljubezni, v sebi čutiš umirjenost, notranji mir, pomirjenost s seboj.
In tega se lahko naučiš. Zavestna kreacija iz ljubezni terja prakso.
Dnevno prakso.

Kreacija iz ljubezni, miline in lahkotnosti je mojstrenje. Resno.

To je kot bi želela postati glasbeni virtuoz.
In mnogi so razočarani, da ne uspejo igrati kot glasbeni virtuozi prvič, ko primejo v roke glasbilo zavestne kreacije.
Srečujem ljudi in iskreno, med njimi sem bila tudi sama, ki se občasno spomnijo na svoje glasbilo, postavijo svojo namero, povedo kaj si želijo in potem pustijo vse skupaj.

Sama iskreno menim, da k temu veliko prispeva velika zmeda okoli zakona privlačnosti in tega, da si stvari interpretiraš v tej smeri, da, ko enkrat poveš kaj hočeš, moraš samo še počakati, da ti Vesolje to prinese.
Poznano?

To, kar vedno znova prepoznavam je cikličnost, skozi katero se premikaš v svojem življenju. Zgodovina se ponavlja. Vse pride naokrog. Nič nikamor ne gre, dokler tega zavestno ne preobraziš.

Tvoja notranja pokrajina potrebuje negovanje. Skrb za sanje, ideje, ki rastejo v tebi terja pozornost in navdihnjeno akcijo. Potrebno je puliti plevel, hraniti zemljo, zalivati in s svojim notranjim soncem rastlinam pomagati, da rastejo. Iz semen, ki jih posadiš zrastejo močna drevesa, ki dajejo plodove le, če zanje skrbiš.

Stvari se zgodijo samo, če si budna, če opazuješ kaj se okoli tebe dogaja, če prepoznaš priložnosti, ki pridejo v tvoje življenje in jih zagrabiš, zajahaš ta val in se pelješ z njim.

Pogosto o kreaciji sanj govorimo kot o naročilu, kjer se tvoj avto, ki si ga naročila, kar sam pripelje na dovoz tvoje hiše ali pa ti nekdo podari ključe tvoje sanjske hiše.

Življenje me je naučilo, da je potrebno slediti namigom in priložnostim, ki te pripeljejo točno tja, kamor si želiš iti. Vendar to zahteva zaupanje na tvoji strani, pa tudi samospoštovanje in cenjenje sebe, sledenje sebi in svojim notranjim impulzom.

In to kar je največji izziv, so preizkušnje, ki se zgodijo, da ti vidiš, kje si, v svojem življenju.
Ovire so vedno tam z namenom.
Pokažejo ti, kaj ima potencial, da te na tvoji poti ustavi.
In od tebe je odvisno, za koliko časa.

Če še vedno bereš, zagotovo konec leta ali v začetku leta pišeš svoje želje.
Odpreš svoje srce in pišeš velike zgodbe.

Žal večina kmalu po novem letu pozabi na svoje želje.
Čarovnije je konec. In preplavijo te zgodbe vsakdana.

Pozabiš zalivati svoja semena. Pozabiš negovati in hraniti zemljo. S svojim notranjim soncem sijati na ta semena. Pozabiš na zalivanje teh semen z vodo pozitivne naravnanosti.
Enostavno začneš siliti semena, da naj že enkrat zrastejo.
Z nepotrpežljivostjo jih zbrskaš ven iz zemlje v razočaranju, da še niso skalila.
In namesto z ljubeznijo, svoja semena kreacije zalivaš s strahom.

Pomembno je, da kreiraš zavestno in celo leto skrbiš za svoja semena.
Kajti pomembno je, da skozi vse leto neguješ svoja semena. Mesečno, tedensko, dnevno.

Prezahtevno?

Hja nihče ni rekel, da je zavestna kreacija lahka stvar, pravzaprav jo lahko primerjamo s kmetovanjem.
Veliko potrpežljivosti in nežne skrbi za semena je potrebno, da vzklijejo in začnejo rasti, ter da jih neguješ v njihovi rasti. Potrebno se je nenehno naravnavati na izvorno vibracijo svoje kreacije.

Kaj ti lahko v tem procesu pomaga?

1) Najpomembnejša je zavezanost svoji kreaciji, da se resnično zavežeš temu, da boš naredila vse, kar je potrebno, da bodo tvoje sanje dozorele.
Ko so mi pred letom moji vodniki rekli, da je čas za izobraževanje na področju, ki ga ne maram in sem se mu vedno znova izogibala, so mi razložili, da je to potreben korak na poti moje rasti. Ni mi bilo lahko, upirala sem se in finančni vložek je bil prevelik za moj položaj v tistem trenutku, vendar sem se morala stegniti, kot sama rečem.
Kreacija od tebe pogosto zahteva, da presežeš same sebe in svoje udobje.
Gre za notranji preizkus ali si resnično zavezana temu, kar kreiraš. In zato se nikoli, nikoli ne smeš vdati!

2) Resnično je pomembno, da poznaš svoje srčne želje. Kajti velika je razlika med željami tvojega nižjega jaza, tvoje osebnosti ali ega ter željami, ki prihajajo iz duše, iz tvojega srca.
Tvoje strasti so pogosto tako preplavljajoče za nižji jaz, da jih enostavno daš na stranski tir.
Leto 2018 kliče po tem, da nehaš pisati »varne« želje, znane želje. Sanje so nekaj, kar te presega v vseh pogledih.
Ne veš kako se bodo uresničile in vendar jim slediš s srcem.
Sočne so in vedno znova v sebi najdeš energijo, da jim slediš.

3) Usmeri svojo energijo v eno do največ tri različne stvari. Kajti, če svojo energijo preveč razpršiš, se nobena od tvojih kreacij ne bo prijela in zrasla v veliko drevo!
Vzemi si čas in resnično razmisli, kaj je tista ena stvar, pod okriljem katere se krepijo tudi vse ostale in vso svojo energijo usmeri v eno željo.
Pomembno je, da se zavedaš, da je čiščenje starih stvari in osvobajanje energije ob koncu leta ključno za to, da ustvariš prostor in lahko vso svojo energijo, ki je na voljo, usmeriš v svojo srčno željo.

4) Vsak dan imaš priložnost za novo rast in razcvet! In pomembno je, da se v vsak dan zbudiš z vprašanjem; Kako so lahko stvari še boljše, kot so? Kaj vse je možno? 
Dnevno naravnavanje na tvoje sanje je ključnega pomena za kreacijo. Dnevna praksa je ključna!

5) Redno spremljanje rasti. Skrb za prst. Hranila. Puljenje zeli. Redno zalivanje kreacij je ključnega pomena. Zemlja razkriva ritme in cikle, ki jim je modro slediti. Da seješ ob pravem času in da nato žanješ, kar si posejala.
Pomembno pa je tudi, da ne pozabiš na počitek. Drugače se zlahka znajdeš v situacijah, kjer te zapeljuje izgorelost. Ne pozabi, redna akcija, redna skrb za svoje kreacije je ključna za uspeh!

6) Tisto, kar ljudi pogosto odvrne od srčnih želja, so stare navade, rutine, ki jih zvlečejo v udobje znanega. Pomembno je, da postaneš to, kar želiš biti.
Kreacija se vedno dogaja od znotraj navzven.
Najprej si v sebi to, kar delaš navzven in potem pride nagrada, da imaš to, kar si želiš. Vendar moraš začeti pri temu, da to si, v sebi. Praksa veščin, nenehno naravnavanje na izvorne dušne kvalitete v sebi, to so pomembni ključi za kreacijo v zunanjem svetu.
Vibracijsko ujemanje pomeni, da si že to, kar se nato razvije In pokaže v zunanjem svetu!

Saj vem. Ni ti všeč, da je toliko odvisno od tebe. In vendar je resnica, da ti kreiraš svoje življenje.
Če delaš kar delaš, boš dobila to, kar že imaš.

Zato te letos izzivam — sledi svojemu srcu, naravnaj se na svoj polni potencial, pojdi za tem, kdo si, v resnici in ne odnehaj.

Poveži se z ljudmi, ki te lahko podprejo v tem, da uresničiš svoje sanje, naredi si načrt kreacije, sledi namigom in redno poskrbi za svoj notranji vrt sanj.

Če čutiš ujemanje s tem, o čemer pišem, te vabim, da se mi pridružiš v Kreaciji Leta 2018 na sijoče ženstveni način. Da skupaj naredimo kvantni preskok, tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Več najdeš na spletni povezavi tukaj…

Želim Ti, da si ustvariš sijajno 2018 in da se ti uresniči čisto vse, kar si boš zadala in v teh čarobnih dneh zapisala.
Želim ti izjemno kreacijo!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

«< 21 22 23 24 25 >»