Ti si moj Sonček…

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Ko je bila majhna punčka, so ji vsi rekli sonček. Vedno je bila nasmejana in ne glede na to kaj se je dogajalo okoli nje, je vse sprejemala z nasmehom. Vse okoli sebe je osrečevala in v njeni družbi si se počutil, kot bi hodil po oblakih.

To dekle je zraslo in to, da so vsi okoli nje pričakovali, da jih bo še naprej osrečevala, jo je vedno bolj obremenjevalo.

Vedno bolj se je trudila, da bi dobila potrditev za svojo “pridnost” in lepo obnašanje. Kadarkoli je naredila stvari, ki so druge vznevoljile ali jih razočarale, si je očitala, kaj bi morala in česa ne bi smela narediti.

V šoli se je vse skupaj samo poslabšalo. Prizadevala si je, da bi ustregla drugim. Da bi bili učitelji ponosni nanjo. Trdo je delala in si z dobrimi ocenami prislužila odobravanje in potrditev s strani drugih.

Želela si je, da bi jo imeli ljudje radi. Zato si je prizadevala tudi, da bi ustregla svojim prijateljicam. Potrebovala je dnevno dozo potrditve, občudovanja in priznanja. In tako se je udomačila v to, da je vedno znova naredila stvari za druge, tudi na račun sebe. Da je pomagala, delala stvari namesto drugih, ostajala dlje kot drugi. In na svojem neskončnem seznamu je imela vedno več stvari.

Navada ugajanja in ustrezanja drugim ji je prišla v kri.
Bila je “pridna” punca in ni marala konfliktov. Če se je le dalo se jim je izognila.

Težava je nastala v njenem prvem partnerskem odnosu. Tudi, če ji kaj ni bilo všeč je vseeno pristala, ker se je bala, da bi ostala sama. Pristala je na stvari, ki si jih nikoli ne bi dovolila niti v sanjah, ker se je bala zavrnitve.

Kot odrasla ženska je na velik del sebe enostavno pozabila. Izgubila je stik s seboj, ker si je kupovala pozornost in ljubezen z ugajanjem in ustrezanjem drugim. Njena samopodoba in samozavest sta izpuhteli nekje na poti. In vse skupaj jo je pripeljalo do občutkov ponižanosti, krivde, sramu in zamere.

Zamerila je ljudem, ker niso opazili kaj potrebuje. Za razliko od njih je sama takoj opazila kaj nekdo potrebuje in se ponudila, da stvari naredi zanje, preden je sploh kdo karkoli omenil. In pogosto tudi preden je sama zaznala, kaj se dogaja. Enostavno prehitela je samo sebe.
Tako je ponudila pomoč in usluge drugim, zaradi česar je bila na koncu jezna sama nase. Poskrbela je za vse okoli sebe, na račun sebe.

Bila je prepričana, da bo zamenjava službe to odpravila. In tako je zamenjala najprej eno in nato drugo, vendar se je povsod ponavljalo to, kar jo je najbolj jezilo. Na koncu je bila ona tista pridna deklica za vse.

Preveč časa je posvečala stvarem, ki jih v resnici ni marala početi, kar jo je vedno znova vodilo v to, da nikoli ni ostalo dovolj časa zanjo. Ker je pozabila negovati samo sebe, je imela vedno manj energije, kar je vodilo v izčrpanost, izpraznjenost in nezadovoljstvo, ki se je vedno bolj kazalo tudi navzven.

Če je prej zlahka skrila nezadovoljstvo in bila »sonček« za druge je zdaj to sonce zašlo. In vsi okoli nje, še najbolj pa njen mož so se pritoževali nad tem, da ni več ista oseba.

Počutila se je krivo, vendar ni več znala iz tega začaranega kroga v katerega se je ujela.
Plesala je ples z izgorelostjo.

Veliko žensk s katerimi se srečam mi pove verzijo te zgodbe, ki jo zelo dobro poznam tudi sama. Na trd način sem vzela to lekcijo, da moraš najprej poskrbeti za svoje potrebe in šele iz svoje polnosti lahko deliš svoje darilo z ljudmi in s svetom.

Če si ti prazna, so vsa dejanja in vse, kar deliš z drugimi enako prazna.

Naučila sem se, da ni sebično, če najprej poskrbim zase, ker je to edini način, da lahko iz svoje polnosti in zadovoljstva delim z drugimi.

Naučila sem se, da je ljubezenski odnos s seboj osnova za vse ostale odnose.

Ko si ti utrujena, izčrpana in prazna, ne moreš pomagati nikomur drugemu. Ti moraš najprej držati prostor zase, da bi ga lahko učinkovito držala za druge.

Ob tem je treba vedeti, da je ustežljivost navada, ki je ne moreš kar prekiniti, ko se odločiš, da je dovolj. Ustrežljivka je arhetipska energija v tvoji podzavesti, ki te vedno znova vodi v to, da razprodajaš sebe, svojo energijo, talente in sposobnosti za voljo pozornosti in zunanje potrditve.

Prvi korak na tej poti ven iz mehanizmov ustrežljivosti je samozavedanje.

Prvi korak je vedno, da opaziš kaj se dogaja in da sprejmeš situacijo takšno kot je, da se prenehaš z njo bojevati, se pred njo skrivati ali se delati, da je ni. Ignoranca ti ne služi. Pomembno je, da sprejmeš situacijo takšno kot je. Popolno sprejemanje sebe poznamo tudi kot samospoštovanje.

Šele takrat, ko sprejmeš situacijo, lahko v naslednji situaciji izbereš drugače.

In začne se s tem, da se naučiš reči NE. Kar je za profesionalko v ustrežljivosti pogosto velik izziv. Zame je nedvomno bil. Kajti to, da sem drugemu rekla NE, je bilo povezano z mojim strahom, da bom zapuščena.
Raje sem izbrala, da sem bila nevidna zase in za svoje sposobnosti, kot da bi izgubila povezanost in pozornost s strani druge osebe.

Kot sem rekla je to,, da se tega zavedaš ključnega pomena, da to lahko zavestno spremeniš. In pogosto se moraš potisniti ven iz cone udobja v kateri si ujeta. Zame je bilo to, da sem rekla NE sila neudobno.

Pomagalo mi je spoznanje, da sem vedno, ko sem rekla NE drugim, rekla JA sebi. In to je postal moj opomnik; Ko rečem NE drugim, rečem JA sebi.

Pa tudi opažanje, da se svet ni nehal vrteti. Da ljudje niso kazali s prstom name in se mi posmehovali, če sem rekla NE. To je drugi korak.

Tretji korak je nagovanje sebe. To, da si podariš stvari, v katerih uživaš. Morala sem se opomniti, da ni sebično, da najprej poskrbim zase. Kajti v praksi sem vedno bolj opažala, da sem s tem, ko sem rekla JA sebi postajala vedno bolj prijazna in prijetna. Ko sem delala stvari, ki so polnile mene, sem bila vedno bolj sijoča in magnetično privlačna.

Hkrati pa sem opažala tudi, da to, da poskrbim zase ne pomeni, da mi ni mar za druge. Bolj, ko sem bila dobro razpoložena, bolj sem bila pozorna tudi do drugih. Na zdrav način.

Moja velika lekcija z arhetipom Ustrežljivke je bila, da sem spoznala, kako se razprodajam in kako delčke sebe zamenjam za zunanjo potrditev. Ko sem sprejela njen izziv sem se vedno bolj začela učiti, kako sem lahko prijazna najprej do sebe in nato tudi do drugih. Naučila sem se ceniti sebe. Videti svojo vrednost. Postaviti svojo ceno. Da spoštujem sebe in imam sočutje v prvi vrsti do sebe.

Da znam sebe postaviti na prvo mesto.

Ključ pa je pri celotni stvari zavestna izbira.

Več o Ustrežljivki delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Zavedanje Celote, ki jo nosiš v sebi je ključnega pomena za ustarjanje izpolnjujočega partnerstva in  harmonično življenje. Več delim v spletnem druženju Osebna mandala arhetipov.. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

O pridni punčki sem pisala v prispevku Pridna in nesrečna, ki je na voljo v knjižnici spletnega Svetišča.

Poskrbi najprej Zase

Taja Ljubim Sebe 0 Comments

Bil je eden tistih dni, ko sem bila sama za vse. Medtem, ko sem peljala eno hči na en konec mesta na ples, je druga čakala na drugem koncu mesta v knjižnici. Vedela sem, da moram še v trgovino in dobesedno sem lovila sekunde, da bi se vse izšlo. Res sem si želela na ples zvečer, zato sem napela vse moči, da bi pravočasno opravila vse svoje obveznosti.

Ravno, ko sem s polno vrečko pridrsala do avta, ker je zaradi snega pošteno drselo, me je poklicala, kje sem.
Na poti. Saj bom.
Priganjala sem se celo pot do knjižnice.
In takoj, ko je sedla v avto sem vedela, da nekaj ni v redu.

Ko sem jo vprašala, kaj se dogaja, mi je rekla, da je utrujena in se zaprla v svojo školjko.
Do zdaj sem se že naučila, kako pomembno je, da sem potrpežljiva in da samo držim prostor za to, kar je prisotno brez potrebe, da bi stvari reševala.

Včasih sem poskušala stvarem priti do dna, da me ne bi obremenjevale in podaljševale mojega neskončnega seznama obveznosti. In v svoji želji, da bi stvari rešila takoj, sem marsikatero stvar dobesedno uničila.

Potrebovala sem leta izkušenj, da sem vzela prvo lekcijo uspešnih odnosov, da najprej poskrbim Zame.

Danes vem, da to, da poskrbiš najprej zase, ni sebično.

Naučila sem se, da bom takrat, ko sem na hlapih energije, potiskala, silila, se trudila in iskala motivacijo v zunanjem svetu.

Vendar sem vedela tudi, da ta večer ne bom prišla do svojega plesa. Vedela sem, da me potrebuje. Zato sem globoko vdihnila in izdihnila in šla do čajnika, da si segrejem vodo za čaj.

Potrebovala sem devet intenzivnih let raziskovanja odnosov in razlik med spoloma, da sem dojela, kako pomembno je, da imam na voljo dovolj energije, če želim držati prostor.
V teh letih sem dojela, da moram držati prostor zase, hkrati pa držim tudi prostor za otroke, za moža, za posel in za skupine, ki jih vodim.

Danes vem, da je držanje svojega prostora v prvi vrsti povezano s sočutjem.

To pomeni, da opustiš sojenje, razsojanje in kritiziranje.
Ko si priča situaciji, in si v svojem prostoru, ne poskušaš vplivati na situacijo, jo spreminjati, da bi ustrezala pričakovanjem. Ne poskušaš doseči ciljev ali rezultatov na točno določen način.

Enostavno si s tem kar je.
Kar je samo po sebi izziv.

Držanje prostora je stanje dopuščanja, kjer si v sprejemanju tega, kar se mora zgoditi.
Držanje prostora je temelj vsakega odnosa. Tako odnosa z ljudmi, kot tudi s situacijami, projekti, poslom in stvarmi.

Ker je držanje prostora nekaj, kar je ženski popolnoma naravno in se zgodi spontano, pogosto ne vidiš vrednosti tega, kar počneš.

To, da najprej poskrbiš zase pomeni, da držiš energijsko posodo zase, da najdeš v sebi odgovore, s tem, ko izražaš občutke skozi katere se moraš premakniti.

Pomeni, da si sočutna do sebe. V so-čutenju. Da si prisotna v tem trenutku, zdaj. Da si pozorna. Da si prijazna. Da poskrbiš zase in za svoje potrebe.

Kar od tebe terja, da prisluhneš svojemu telesu, temu, kar se premika v tvoji notranjosti. Da opazuješ svoje občutke, čustva, svoje misli in hrepenenja svoje ženske duše.
Ko držiš prostor, se ne poskušaš pregovoriti ven iz tega, kar čutiš.

Če želiš resnično narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, potem je ena bistvenih veščin to, da se naučiš držati svoj prostor zase.

Tako sva sedeli za jedilno mizo, ob čaju, ko se je začela sestavljati cela slika tega, zakaj se je počutila tako brez energije.

Ugotovili sva, da je zaradi ustrahovanja pobegnila ven iz telesa in kako je to postal njen mehanizem, kjer je zapustila sebe. Zaradi tega ni mogla postaviti svoje energijske posode.

Večer je prinesel potrditev tega, kako ključnega pomena je, da v polnosti sprejmeš sebe, vse dele sebe, brez sojenja, obsojanja in pritoževanja.

Ponovno se je pokazalo, kako pomembno se je spoprijateljiti s svojo notranjo punčko, s svojim notranjim Kritikom in Ustrahovalcem.

Pomembno je, da se naučiš poskrbeti zase s potrpežljivostjo, nego, skrbnostjo, prijaznostjo in sočutjem.
Zelo lahko je reči; ljubi sebe. Težje je to izpeljati v praksi.
Pomemben del ljubezni do sebe je samo-sprejemanje.

Kajti v kolikor ne zmoreš sprejeti Celote Sebe, v resnici ne boš sprejela celote zunaj sebe. Vedno znova boš v boju, begu ali pa v otopelosti.

Z besedami Jacka Kornfielda: “Če tvoje sočutje ne vključuje tebe, je nepopolno.”

Šele, ko si lahko sama sebi priča s sočutjem, si lahko priča za nekoga drugega s srčnostjo, pogumom in močjo.
Ustvariti moraš posodo za težke izkušnje, čustva, travme ali strahove.
In to običajno ni enostavno, vendar je nujno potrebno.

Nekaj nasvetov kako držati prostor zase:

1. Nauči se, kdaj je bolj modro, da odideš. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da opazuješ sebe. Ne moreš služiti drugim takrat, ko si brez energije. Pomembno je, da ne voziš s prazno posodo, da se znaš napolniti, tudi če je navzven videti kot da si odkorakala stran. Včasih moraš zapustiti situacijo v kateri si, da se povežeš s svojim centrom, da vdihneš in izdihneš, greš na sprehod ali plavat ali da preprosto opazuješ sončni zahod. Pomembno je, da znaš obnoviti sebe brez slabe vesti.

2. Dovoli si, da se zjočeš. Včasih nas stvari ganejo in je najbolj modra stvar, da si pustiš, da se zjokaš. Solze zbistrijo pogled. Včasih je ključnega pomena, da si dopustiš, da sprostiš čustveno napetost, ki jo čutiš skozi jok. Dopusti si.

3. Prakticiraj pozornost. Da si pozorna, prisotna, da opazuješ to kar je, brez potrebe, da karkoli spremeniš. Si jezna? Začuti jezo, bodi z njo, poglej kakšno je njeno sporočilo in spusti. Moja praksa v tovrstnih situacijah je tok čustev, da si dovolim, da grem s tokom, začutim, sem s tem kar je, grem skozi proces samoizpraševanja in se pomirim s tem kar je.

4. Dopusti navdihom, da te vodijo. Tvoje srce te nagovarja skozi navdihe in pomembno je, da si dopustiš, da slišiš svoje srce, njegovo šepetanje in da slediš navdihom, ki te vodijo, da odpreš točno določeno knjigo, prestaviš postajo na radiu in slišiš točno določeno pesem, pokličeš določeno osebo.

5. Najdi si načine, da izraziš kar izkušaš. Piši dnevnik, poj, pleši, kuhaj, slikaj, igraj inštrument… karkoli čutiš, da te pomiri in napolni. Skozi kreativno izražanje pogosto najdemo pot v boljše razpoloženje in tako kot je pomembno, da zmoremo držati čutva in izkušnje, ki so neprijetne, je potrebno prakticirati, da držiš svoj prostor takrat, ko si srečna in zadovoljna.
Nasveti so iz članka Drži svoj prostor, ki je na voljo na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Pomembno je, da se zavedaš, da držanje svojega prostora ustvarja notranji občutek varnosti.
In to kdor ti si v resnici si lahko samo, če se naučiš, kako držiti svoj prostor.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako postaviš temelj Ljubezni. Kajti odnosi – pa tudi odsotnost odnosov – so v tvojem življenju ali veter pod tvojimi krili, da lahko letiš ali pa teža, ki te vleče navzdol in ti onemogoča, da zaživiš življenje o katerem sanjaš.
Žal večina med nami ni imela zgleda, poleg tega smo brez modrosti, orodij ali vodstva, kako ustvariti ljubeč odnos s seboj, z ljudmi in s svetom, ki te podprejo, da se razcvetiš. V tem spletnem druženju bom s teboj delila 10 ključev, s pomočjo katerih boš postavila stabilen in konkreten temelj Ljubezni do Sebe, do ljudi in sveta. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Moj Valentin ♥

Taja Ljubim Sebe 2 komentarja

Stala sem na cesti in ob meni je bila Ona.
Vedno je z menoj. Danes to vem.
Smehljala se mi je. In čutila sem toplino, mehkobo, nežnost in milino.

»Ne pozabi moč/milina.«

In potem sem se zbudila.
Vendar se je sporočilo nadaljevalo.

In želim ga podeliti tudi s teboj.
Ker čutim, da je pomembno in ti bo odstrlo nov pogled nase, na življenje in na svet.
»Bodi sama svoj Valentin ♥.«

Po prvem presenečenju in ugibanju, kaj naj to čisto zares pomeni, sem v svoji notranjosti zaslišala:
»Povej mi v čem si res dobra?«

V tem, da se vedno znova, tudi ko me zabriše ob tla in se raztreščim, sestavim skupaj, se poberem in nadaljujem. Vztrajna sem. In zeeeelo vzdržljiva.

Vem, kako pomembna je varnost in podpora. In znam držati prostor zase.
Vedno boljša sem v prepoznavanju kaj je moje in kaj ni moje. Postavljanje meje.
Včasih sem zelo hitro padla na čustveno manipulacijo in ustvarjanje krivde s strani ljudi, ki so svoje nerazrešene stvari projicirali name.
Danes znam reči; Sori draga/i tole ni moje, tole je tvoje. Ti se ukvarjaj s tem.
To je bila moja trda lekcija v tem življenju. Bila sem kanta za smeti. Tolikokrat sem pobrala stvari drugih, ki niso bile moje in jih predelovala skozi svoj sistem. Ampak nič več. Nisem več kanta za smeti.
Naučila sem se ceniti sebe in na to sem res ponosna.

V tem, da vidim zakulisje dogajanja. Da vidim, kaj poteka v ozadju igre.
Da vidim mehanizme zadaj. In danes vem, da je to del arhetipskega pogleda.
To je nekaj kar se lahko naučiš. In praksa dela mojstra, danes to vidim zelo jasno.

V ženstvenosti. Mater sem dobra. Resnično dobra. Moja fatalka je živa. Drzna. Poredna. In vem, da jo še vedno skrivam. Učim se tega, da je varno, da zmorem sama sebi držati ta prostor in da je moj sveti prostor dovolj stabilen, da se lahko pokaže in sem lahko strastna, divja, poželjiva in močna v svoji svetlobi, v svojem sijaju. Ja, svetilnik sem. Tudi to danes enostavno vem.

Suverena sem. Čutim, da je ok, da sem sama svoja. In če ni nikogar, ki bi ga zanimalo, kar imam, da delim, je tudi to ok. Lahko sem sama s seboj. ♥

Radovedna sem. Raziskujem. Potujem. Želim vedeti več, videti več, spoznati več. Želim se širiti. Želim čutiti in izkušati širine in globine.

Vidim lepoto sveta, ljudi, detajlov. Obožujem lepe stvari. Obožujem barve. In vijuge. In čipke. Danes vem, da se čisto v vsaki stvari skriva lepota. In vem, da je moč v lepoti.
Lepota je tista, ki preobraža svet.

Znam se nasmejati od srca. Prešerno. Glasno. Kot da je vse igra. In moja Naia se smeji z menoj in skozi mene. Končno sem osvobodila tisti del v meni, ki se je bal posmeha in zasramovanja in se je zaradi tega držal nazaj. Danes vem, da je bil vsak posmeh, vsako zbadanje povabilo nazaj k meni. In čeprav sem lahko hvaležna tistim, ki so odigrali ta del zame, izbiram, da niso del mojega vsakodnevnega življenja. Ker cenim sebe. In ker vem, da vedno lahko izbiram, da potujem lahkotno in z milino kot vodnico.

Prilagodljivosti. Fleksibilnosti. Ja, sem kameleonka. Zelo hitro se lahko prilagodim. Hitro se učim. In vedno sem nekaj korakov pred drugimi. Pravijo, da sem pionirka. Meni je ljubša spreminjevalka oblik. Shapeshifting je moja strast. In ko potujem po notranji pokrajini sanjskega sveta izzivam tiste, ki mi sledijo. In le redki so, ki se lahko tako hitro premikajo med svetovi in potujejo vštric z menoj.
Zato sem tako zelo hvaležna tistim, ki lahko.

Povezovalka sem. Povezujem svetove. Povezujem ljudi. In globoko verjamem, da skupaj tkemo tkanino življenja. Gre za tkanje tančice, tkanine Vesolja, v katero smo prepleteni vsi.
In ko tkem in spletam svoje življenje, v to tkanino življenja vpletam niti vseh, s katerimi se srečujem.

Čisto vsak, ki sem ga na svoji poti srečala, vsak s katerim sem delila svoj čas in prostor, je pomembno vplival na moje tkanje. In tvoje niti so obogatile mojo tkanino.

Želim ti, da je tvoje tkanje nežno, puhasto in lahkotno kot veter.
Prostrano kot oceani. Naj bo mehko in toplo kot savane. In bogato kot Zemlja.

Dovoli si, da postaneš to, kar si. Postani tkalka svojega življenja.
Naj bo božanskost vtkana v tvoje življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družiš, se srečuješ ali preprosto samo veš, da obstajajo.

Hvala mojim dušnim sestram in bratom, ki tkete z menoj mojo svileno, brokatno, z zlatom prepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki so obogatile mojo tkanino življenja.

In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili….
Moj dragi… zaklad si, ki mi je bil dan in mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

In življenje te dnevno opominja, da je VSE ŽE V TEBI.
Tako kot je vse že v meni.

In na tebi je, da to prepoznaš, ugledaš, si priznaš, da je tvoje, da to objameš in to v polnosti zaživiš.
To seme je že v tebi.

In na tebi je, da se razcvetiš v vsem svojem sijaju.
Vsak dan se mojstriš v tem, da ….
♥ Da živiš.
♥ Da vidiš.
♥ Da slišiš.
♥ Da čutiš.
♥ Da okušaš.
♥ Da siješ.
♥ Da ljubiš.
♥ Da uživaš.
♥ DA SI, KAR SI… božanska!

Nikoli, nikoli ne pozabi, kako dragocena si.
Brezmejno dragocena si.

In danes te izzivam ♥♥♥ bodi sama svoj Valentin. Napiši si v čem si res dobra!
In če si res drzna, to podeli z menoj 🙂

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena