Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Ženska sije!

4 komentarji

Ena najlepših izjav mojega moškega, ki je v meni prebudila radovednost in izjemno zavedanje glede tega, kako pomembna je ženska v življenju moškega je brez dvoma izjava; Siješ!

Ženska s svojim sijem spremeni prostor v katerega vstopi.
Ženska s svojim izžarevanjem razsvetli življenja ljudi s katerimi prihaja v stik.
Izžarevanje ženske je magnetno, je privlačno in skrivnost izžarevanja je v tem, da se tega ne zavedaš, dokler ga imaš in ko ga ni več, razumeš, kaj pogrešaš. To je prepoznavanje številnih moških, ki iščejo, pa sploh ne vedo kaj iščejo, pri ženski.

Ko je ženska odsotna, ko je ni doma, ko potuje, takrat moški, ki je sam, spoznava, da mu nekaj manjka. In vendar ne ve, kaj mu manjka. Svetloba ženske je magnetno privlačna. Je nekaj resnično čarobnega, mističnega, je nekaj, kar smo še same pozabile.

In vendar, če ne veš, da siješ, če ne veš kaj pomeni, da siješ, ti vse, kar sem napisala zgoraj, bolj malo ali čisto nič ne pomeni. In vem, kako je to videti, čutiti in doživljati.

Ko sem bila stara 15 let, sem se zaljubila, mislim da drugič v svojem življenju. Bila sem nesrečno zaljubljena v fanta, ki je bil zaljubljen v mojo prijateljico, znana zgodba…
In ne le to, na mojo veliko nesrečo nisem bila ena tistih privlačnih, samozavestnih deklet, ki so me obkrožale. Bila sem sramežljiva, zadržana in predvsem v svojem nevtralnem energijskem razpoloženju. To, kar me je zadelo kot strela z jasnega na seminarju Umetnosti ženskega izžarevanja, ki sem mu prisostvovala zadnji teden v Kanadi je bilo spoznanje, da sem večino svojega življenja preživela v nevtralni poziciji. In ne samo to,  moj vzorec, za katerega sem dolgo mislila, da je da sem kot ženska nevredna, je bil v resnici, da kot ženska sploh ne obstajam.
Ne obstajam.

Moja nevidnost je dobila čisto nov pomen in razumevanje, ko sem dojela, da pojma nimam kakšen vtis naredim, ko stopim v prostor. Ko sem dojela, da pojma nimam, kako moja energija vpliva na ljudi okoli mene. Ko sem dojela, da se ne zavedam reakcij drugih, ker sem ujeta v svojem vzorcu nevidnosti in v svojih poskusih, da na vse mogoče načine ostajam nevidna. In kot ženska sploh ne obstajam.

Pavza.
Dolga pavza.
Nekaj dnevna pavza.
Počasi sem dojela, kaj sem spoznala in potem me je preplavilo, spomini in kako sem zaprla ta del sebe, da sem dobesedno preživela. In čemu sem se odpovedala, kaj vse sem odrivala od sebe, kako sem se ukalupila. Enostavno nisem obstajala.

In moja zaljubljenost pri petnajstih je imela s tem več, kot sem se zavedala. Prizadetost, razočaranje, nerazumevanje je povzročilo, da sem si zgradila školjko, kalup, podobo, persono, ki sem jo kazala navzven. Bolelo me je, ko sem vedno znova mislila, da sem nepomembna in sama sebi potrjevala dejstvo, da sem nevidna. In ja, poleg tega sem bila tudi vedno znova zapuščena. Tako sem se izmojstrila v tem, da sem ustvarjala situacije, v katerih sem zapuščala samo sebe in bila prepričana, da je nekaj hudo narobe z menoj, ko so me zapuščali ljudje, ki so mi bili zelo pri srcu.

Polna luna in zelo doživete sanje, so mi razjasnile, kaj sem tako globoko potisnila v sebi, kaj sem pozabila, kaj sem se odločila, da ne obstaja. Ranjenosti so prihajale na ogled, da jih objamem in se pomirim z njimi.
In iz ranjenosti se je alkimiziralo zlato.

Ženska sije!
Zadnja leta sem posvetila ženskemu sijanju, raziskovanju in preučevanju. Zdaj vem, kakšen vpliv ima ženska na moškega in vem tudi, kako sveto je to, kar ženska je (svetost sem leta iskala zunaj sebe v templjih, dokler je nisem našla v sebi).

Svetloba ženske je nekaj, kar se brez dvoma lahko naučiš in učila sem se pri najboljših. In vendar tega kdo si, ko stopiš v svojo avtentičnost, v svojo Žensko Dušo, tega ne moreš zaigrati, se naučiti. To Si. Samo Si. In s tem, ko samo Si, si največje darilo za svojega moškega. Potrjeno.

Ni je bolj privlačne stvari in večjega darila za moškega, ki si dovoli, da je Moški z velikim M, kot je Ženska, ki sije.
Ko se te dotakne, ko s svojo svetlobo poboža tvoje srce … je to preprosto čarobno, je nekaj za kar je vredno živeti in umreti. Priznam, zdaj precej bolj razumem številne pesmi in mite. Ja, moški, vem kako je, vidim, spoznavam, iz prve roke, kaj vse je moški pripravljen narediti za svojo Žensko. In to je nekaj, kar me vsakič znova naredi še bolj ponižno, še bolj skromno, še bolj sprejemljivo v zavedanju veličastnosti, ki jo Ženska prinaša s seboj. In v tem, ko si Ženska z velikim Ž je veliko miline, veliko ranljivosti, veliko mehkobe, svetlobe, topline in domačnosti. Ker Ženska resnično ustvari Dom.

To kar lahko z gotovostjo potrdim je, da mi je zdaj resnično jasno, razumem. Danes vem, zakaj je bilo na začetku leta moje glavno vodilo za leto 2014 upravljanje z lastno energijo. Da se zavedaš, da siješ in da znaš upravljati s svojo lastno energijo, s svojim sijanjem, s svojo magnetno privlačnostjo. In zame to niso zgolj lepe besede, floskule, kič. Danes to čutim, izkušam in utelešam.

Danes vem, kaj pomeni, ko ženska sije!

Hvala Rachael Jayne za izjemno popotovanje v zavestno Lepoto.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Dragocenost ženskega kroga

0 Comments

Če si dovoliš v zivljenju, da upočasniš in začutiš svoje srce, kar je želja mnogih žensk s katerimi prihajam v stik, se skupaj z ranljivostjo prebujajo vse tvoje ranjenosti, ki čakajo na to, da jih objameš in se z njimi pomiriš. Danes sedim v dnevni sobi, v krasni hiški v Calgaryju v Kanadi.in to kar sem si dovolila je upočasnitev. Obdaja me krasna narava, zunaj se zaključuje še en krasen sončen dan. Upočasnila sem na minimum in si dovolila razvajanje moje ženske duše v ženskem krogu izjemnih žensk. Vsaka je edinstvena, unikatna, enkratna in vsaka deli z vsako v krogu svoje darilo, svoje izžarevanje. In vsaka mi nastavlja ogledalo v katerem spoznavam sebe in svoje ranjenosti skozi katere mojstrim svojo ranljivost.

Umetnost izžarevanja, sijanja govori o tem, kako pomembno vlogo igrajo v prepoznavanju sebe, svoje edinstvene in unikane ženske esence tvoje sestre. Sistars jih imenujem sama. Sistars so zenske, ki stojijo s tabo in za tabo, ob tebi in te podpirajo v tem, za kar si tukaj, da dosežeš. Držijo te, ko spoznavaš kdo si v resnici. In ko sama spoznavam od blizu bistvo umetnosti izžarevanja zadnjih pet let, ob tem vedno znova ponižno spoznavam in sem vsakič znova presunjena ob dragocenosti ženskih krogov. Bistvo ženskega kroga je v tem, da ti vsaka ženska podari košček skozi odslikavo. In tako delček po delček spoznavaš svojo unikatno ženstveno esenco. Kajti resnica je, da sebe doživiš, izkusiš skozi druge ljudi. dejstvo je, da sebe vidiš v ogledalu drugih. In ženske ti odslikajo delčke tvoje ženske esence. Ženstvenost, tvoja ženstvenost ni uniformirana, je unikatno samo in zgolj tvoja. Nihče ti ne more povedati kaj je tvoja ženstvenost, odkriješ jo, ko si to kar si in si dovoliš, da sprejmeš odslikavo tega.

Pogosto sem sama sebe iskala v drugih, se primerjala z ženskami, si zelela, da bi bila taka kot one. Dojela sem, kako močno sem tekmovala za lepoto, ker sem bila že zelo zgodaj prepricana, da nisem lepa. In tako kot moški tekmujejo drug z drugim kdo je močnejsi, ženske tekmujemo z drugimi ženskami katera je lepša… nezavedno. In največja preizkusnja je vedno, ko mati tekmuje s svojo hčero za lepoto, za pozornost in pogosto v tem boju zmaga enostavno zato, ker je močnejsa in bolj izkušena v tem zenskem svetu dvobojev, ker zna bolje manipulirati z življenjsko energijo, s svojo spolno energijo.

In včasih, ko od strani opazujem tovrstne dvoboje težko verjamem, kaj si delamo, kaj delamo druga drugi. Sestrstvo bo mogoce le, ko bomo ženske dojele, da lepota samo je. Je del vsake ženske in nima nobene veze z make upom, frizuro, nakitom ali obleko. Vse to poudari tvoj sijaj, tvojo lepoto, tvoje izžarevanje, vendar ga ne more ustvariti. Lepota je v vsaki ženski, le odkriti jo mora, v sebi. In se pocutiti dovolj varno v sebi, da ta sijaj pokaže iz sebe.

Kanada je država, ki mi je skozi ta vikend pokazala svoj nežen, ženstven, mil, mehak obraz. Toliko sester na kupu, toliko ljubezni in globine, da sem globoko ganjena. Globine prepoznavanja me nosijo v sveže vode, v nove tokove, v prepoznavanje sebe na način, ki ga še ne poznam. Hvaležna sem za to izkušnjo katere del sem in za intimnost, ki mi je omogočena, da se lahko spuščam in v sebi spoznavam globine povezanosti, ki sem jo sposobna.

Hvala, hvala, hvala ženskemu krogu, ki me drži in pelje na nov nivo, v novo zgodbo mene same.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Navdihnjene akcije

1 Comment

Sedem principov Življenja – Šesti princip – Navdihnjene akcije

Navdih je zame nekaj izjemno dragocenega in ko sem se naučila slediti tem navodilom, ki jih prejemam s strani svoje duše je moje življenje postalo precej bolj lahkotno in tekoče.
In vendar sem imela dve leti izjemnega treninga, preden sem bila voljna, da se spustim z vajeti in se predam temu toku življenja, ki me vedno pelje na pravo mesto ob pravem času, da sem s pravimi ljudmi. In tako se mi pogosto dogaja, da se zbujam zjutraj z navodili kaj in kako. In če sem trmasta in hočem stvari po svoje se običajno ne odvije tako, kot bi si želela.
Duša me je dolgo časa trenirala v tem, da znam prisluhniti sama sebi in zaupati sebi, slediti temu, kar dobim kot navdih ali navodilo.

Prvi korak v tej subtilni govorici naše duše je zavedanje, da se odpremo in prisluhnemo temu tihemu glasku v naši notranjosti. Kajti šele, ko smo pripravljeni temu glasku nameniti svojo pozornost, se krepi in postaja vedno bolj vztrajen in tudi vedno bolj glasen. Čeprav to ni glas, ki bi kričal na nas, kot to zna naš ego/kritik v naši notranjosti. Je pa izjemno odločen in ljubeč glas.

Navdih je nekaj subtilnega, neopisljivega in hkrati pogosto usodnega za vsakega posameznika, zato je izjemno pomembno, da mu znamo slediti.

In ko se odpremo za to prisotnost je naslednji korak ta, da sprejmemo. Kot pri dihanju, je tudi tukaj pomembno, da znamo globoko vdihniti in sprejeti to, kar se razkriva. V navdihu prebiva božanska prisotnost – duh. Ko smo navdihnjeni dobesedni vdihnemo to, kar nam je dano. Lahko bi rekli, da gre za dih božanskega, ki ga vdihnemo vase.
Navdih nas oživi, nas napolni z vero, z življenjem. Dobesedno napolni »pljuča« naše osebnosti z esenco duha.

Navdih te nahrani in neguje tvoj najgloblji, najnežnejši del tvoje Biti. Je kot poljub s strani božanskega, ki te spomni na tvojo izvorno naravo. Je kot žarek, ki poseje v samo srčiko tvoje Biti in povzroči, da se tvoja duša začne razpirati, odpirati tvoj notranji cvet. Navdih vedno nagovori tvoje bistvo, tvoje globoko duhovno jedro Biti.

In vendar je navdih nekaj, kar se krepi, ko to prepoznamo, ko temu damo prostor v svojem življenju, kar pomeni, da to sprejmemo in to negujemo v svojem življenju.
Navdih je dih duha, ki nas oživi in nas prebudi v polno budnost in prisotnost.
In izjemno pomembno je, da se naučimo, kako iti s tokom navdiha.

In navdih od nas vedno terja neko akcijo. Potrebno je slediti navdihu, slediti priložnostim in narediti akcijo. Sama te akcije imenujem navdihnjene akcije. Gre za akcijo, ki sledi navdihu.

Akcija je tista, ki navdih prizemlji, ki nam omogoči, da ga izkusimo v fizični realnosti in dokler si ne dopustimo, da te navdihe resnično začnemo živeti, smo pogosto le v zavedanju in razumevanju navdihov. Drugi pol, ki je še bolj pomemben pa vključuje čutenje in izkušanje teh navdihov v praksi.

Kdor je resnično izkusil navdih skozi navdihnjeno akcijo ve povedati, da ob tem izkuša izjemno globoko občutenje izpolnjenosti.

Navdih je intimno povezan z lepoto, smislom in srečo.
In ko sledimo navdihom in jih udejanjamo, ob tem čutimo blaženost, izpolnjenost, notranje zadovoljstvo, pomiritev s seboj in občutenje zlitosti, popolne povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem.
Navdihnjene akcije v naši notranjosti prebudijo občutenje lepote, dobrote, resnice, svetosti in pomirjenosti s seboj in s svetom. Ko si dopustimo, da nas prežame navdih izgineta tako čas kot prostor. In to kar je ključnega pomena, ko jahamo na tem valu navdiha je, da se ne ustrašimo, ko nas val naplavi na nove notranje obale v naši notranjosti, ki jih še ne poznamo.
To, da sledimo navdihu od nas brez dvoma zahteva veliko poguma.

Pogum je v svoji osnovi povezan s srčnostjo, s tem, da smo voljni slediti svojemu srce. In ko gremo za navdihom, brez dvoma sledimo svojemu srcu. To soočanje z neznanim, v katerega nas pogosto vodijo naši navdihi, je na začetku izjemno neudobno, vendar je ključnega pomena, da se navadimo na to, da je to neudobje naše novo udobje. Da nam je udobno v neudobju. In to ni nekaj, kar pride zlahka, še posebej, če je vaša osebnost trmaste sorte, kot je moja.

V predajanju svojim navdihom namreč izginejo naše tendence, da poskrbimo za svoj »mali jaz«, da zadovoljimo potrebe svojega ega.
Navdih te odpelje s seboj in vse kar pušča za seboj, je eno samo sijanje, užitek zlivanja, predajanja enosti in brezmejnosti. Gre za vrhunsko izkušnjo užitka, radosti in zlitosti v Enost.

In prvi korak k temu ljubezenskemu odnosu s svojo dušo je v tem, a si dopustite in prepoznate, kaj so stvari, ki vas navdihujejo. Vsi imamo področja, kjer smo bolj v stiku s svojim duhom. Za ene je to šport, za druge je glasba, za tretje je slikanje ali pisanje. Poezija ali slikarstvo, umetniško izražanje ni edino področje, kjer so navdihi bolj glasni, čeprav jima včasih radi damo ekskluzivo. Vsak je že doživel to čudežno vznemirjenje, vrtinec radostne izpolnjenosti, ki se je zlival skozenj. In zelo pomembno je, da se spomnite kaj se je dogajalo, kaj ste počeli, kako ste prebudili in dopustili navdihu, da se zlije skozi vas.

Dejstvo je, da vsakega navdihuje kaj drugega; mnoge kuhanje, mene osebno ples, imam prijateljico, ki jo navdihuje jadranje in spet drugo, ki ji je najljubši občutek prostega padanja, ko skozi s padalom.
Pomembno je, da odkrijete kaj navdihuje vas.
Kar je pomembno razumeti je, da navdiha ne morete izsiliti in da pričakovanje, da se bo pojavil na točno določen način enostavno ne deluje.

Navdih je vsakič edinstven, unikaten, vsakič enkraten in nikoli ponovljiv. Pride zgolj in samo enkrat in takrat ga je potrebno ujeti. In tudi, če ga potegnete za rep in ga prizemljite skozi besedo, pesem, sliko, tudi če naredite eno samo potezo, se lahko kadarkoli vrnete nazaj v ta občutek. Potrebno pa ga je zasidrati, narediti to sidro, da se k njemu lahko vrneš.

Zato se takrat, ko vas obišče, hitro obrnite in si pribeležite to, kar prihaja skozi vas, ujemite navdih. Kajti navdih se, čeprav ob istem pojavu, nikoli ne ponovi dvakrat čisto enako. In v tem je njegova lepota.

Vedno znova nas sili v to, da se odpremo, naredimo prostor zanj v svojem življenju, ga sprejmemo in vdihnemo v svojo notranjost, ga negujemo in mu dopustimo, da nas vodi, usmerja, da gremo s tokom življenja. In ko se naučimo potovati v globine s svojimi navdihi smo vedno bolj povezani, vedno bolj v stiku s seboj in s svojo Dušo.

Več o zadnjem principu Življenja pa našem naslednjem druženju, kjer bom z vami delila najpomembnejši princip po katerem hrepenimo čisto vsi in to je povezanost.

Do naslednjič pa bodite Sijajno!

Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si

Udobje neudobja

0 Comments

Poznaš to? Si že slišala? Da je ključno, da neudobje postane tvoje novo udobje?

Ko si dopustiš in resnično stopiš v svojo avtentičnost, da resnično si, to kdo ti si, slej ko prej komu stopiš na žulj.
In so ljudje, ki znajo to svoje neudobje ob tebi povedati na zelo glasen in obtožujoč način; češ, ti si kriva. Ali še bolje v odnosih se pogosto dogaja ta projekcija, ko ženske svoje neudobje z avtentičnostjo svojih moških pogosto sprejemamo s kritiko.

In priznam, kriva sem, kot sem dolga in široka, kar ni malo, ko sešteješ.

Moja šibka točka dolga leta je bila spolnost in moje neudobje z avtentičnostjo, ki mi jo je odslikaval moj dragi. In imela sem res lekcije takšne in drugačne na to temo, da sem dojela bistveno sporočilo, ki se imenuje ODPRTOST.

Odprtost je resnična največja lekcija in izziv ženske.
Kajti, ko si izzvana na področju, ki je tvoja šibka točka in to globoko v sebi veš, se silno rade naredimo za žrtev. In ja, jaz sem zeeeeelo dolgo igrala žrtev, čeprav se moj dragi ni hotel iti te igre z mano, in me je vsakič postavil na hladno s tem, ko mi je zelo direktno in konkretno serviral, kje so moje težave.
Da ne govorim o tem, kako globoko zapuščeno sem se počutila, ko se ni hotel igrati mojih igric.

In tega sem se lotevala na številne načine. Kot otroci smo razvili celo vrsto strategij, kako smo dobili ljubezen in pozornost takrat, ko nam je niso bili voljni dati prostovoljno.
Ne verjamete? Poglejte otroke.

Skozi notranjo avtomatiko smo naučeni, da se s tem, kar nam je neudobno in nam pravzaprav ni všeč najpogosteje borimo. In to pogosto zelo glasno. Zagovarjamo svoja stališča, citiramo statistiko in izkušnje drugih ljudi, upravičujemo in dokazujemo, da oseba na drugi strani vsekakor ne more imeti prav.

Je res, ali je res?
Definitivno kriva, priznam.
Dolgo časa sem se borila. In če to ni vžgalo, sem ubrala drugačno taktiko bežanja, ko sem se skrivala in sem naredila vse kar je bilo v moji moči, da bi pobegnila pred tem, kar me je seveda vztrajno zalezovalo. In potem sem ubrala drugo taktiko in se začela delati, da to ne obstaja, skratka zanikala sem obstoj tega kot noj z glavo v pesku. Iz prve roke močno odsvetujem, ker si narediš s tem, ko daš glavo v pesek brez dvoma več škode kot koristi.
In ko ni vžgalo čisto nič drugega, sem omedlela in se spustila v nezavest. In potem sem bila v nezavednem do naslednje lekcije, ki je še močneje udarila po moji betici (zahvala moji prijateljici, ki je to krasno ubesedila kot prispodobo kladiva, s katerim te tvoja duša vedno znova po glavi in od malega plastičnega, če nisi pri volji poslušati sčasoma prideš do macole ob kateri brez dvoma omedliš, vsaj za nekaj časa).
Je to poznano?

In dokler nisi resnično pripravljena, da se ustaviš in pogledaš od blizu kaj delaš, enostavno ponavljaš te avtomatske mehanizme, ki smo jih skozi vzgojo (beri kaznovanje in nagrajevanje) krasno usvojili v svojem otroštvu.

In da bi to svoje udomačevanje lahko presegli, je potrebno narediti prvi korak, ki se mu reče samozavedanje. Zavedati se je potrebno, kaj pravzaprav počneš. Dokler bežiš stran od sebe ali se boriš s seboj, nisi pri volji pogledati, kje se pravzaprav nahajaš. Da to lahko narediš, se je potrebno ustaviti.
To je prvi korak, da se ustaviš. In opazuješ.
Z besedami anatomije Razcveta Ženske, se je potrebno odpreti.

In ključ je v tem, da kljub vsemu kar se ti dogaja in predvsem ne glede na to, kako neudobno je to, kar se ti dogaja, ostajaš odprta in sprejemljiva.
In bodimo realne, to je včasih … kaj naj rečem … resnično neudobno.

In izziv časa v katerem živimo je v tem, da ti je udobno, ko ti je pravzaprav neudobno, se pravi, da ti je udobno v neudobju.

Kajti, ko si avtentičen, pristen, to kdo ti si v resnici, pogosto čutiš nelagodje tistih, ki tega ne zmorejo sprejeti. In ker si odprta, to čutiš, kot bi se dogajalo tebi. In takrat je izziv, da ostajaš v svoji avtentičnosti, da si to kdo ti si ne glede na to, da s tem tvegaš, da boš zavrnjena. In ko že govorimo o neudobju, to je resnično neudobno (iz prve roke).

Kajti veliko lažje je, in bodimo iskreni, tako smo naučeni iz otroštva, skratka udomačeni smo v to, da takrat, ko nam je neudobno, razprodamo svojo vrednost, svojo avtentičnost, svojo energijo zato, da bi bile sprejete. Poznano?

Ženske vedno znova razprodajamo same sebe, ker ne zmoremo biti v neudobju, ki ga s svojo avtentičnostjo izzovemo pri drugih ljudeh. In tukaj je praksa ključnega pomena. Ne glede na to, da se strinjaš z vsem, kar sem napisala, je izziv v tem, da naslednjič, ko boš v taki situaciji, namesto da se zapreš in skriješ, se narediš čisto majhno sivo miško (to je vloga, ki sem jo izmojstrila do perfekcije) ostajaš odprta.
In ker sem to dolga leta preigravala v sebi vem, kako prekleto neudobno je ostajati v odprtosti in biti to kar si tudi takrat, ko tvoj instinkt, ki izhaja iz naučene vloge ustrežljivke vpije, da se moraš prilagoditi, ustreči, biti “pridna”.

Veš kaj, priznam, izstopila sem iz tega kluba “pridnih” punčk, preveč utesnjujoče je, preveč je pričakovanj in stvari, ki bi jih morala in ki jih ne bi smela.
In ko sem bila v tej fazi osvobajanja sem naletela na svojo Podivjano žensko (senčnim delom Divje Ženske), s katero sem se morala spogledati in jo objeti v sebi, se z njo pomiriti, da sem lahko spoznala njen zlati del.

Moja Divja Ženska se je osvobodila in zdaj je moja Kali včasih tako močna, da se jo sama ustrašim, ko spregovori skozi mene in vendar si toliko zaupam, da ostajam odprta in enostavno dopustim temu toku energije, da steče skozi mene.
Zato draga ženska je ključnega pomena, da ojačaš svojo notranjo posodo, da upravljaš s svojo energijo in da ostajaš odprta na sredi viharja. Brez potrebe po umiku, brez potrebe po skrivanju in iskanju strehe. Da zmoreš biti tam, stati pokončno in na glas povedati, da je tvoja cena taka in da si vredna toliko, da ceniš sebe in svojo energijo, ki jo vložiš v to, kar delaš in če jim kaj ni všeč, naj si najdejo nekoga drugega.

Ker sem unikatna, edinstvena in neponovljiva. Ker tega nihče ne dela na tak način kot to delam jaz in ker zdaj končno cenim svoj čas in svojo energijo, da zmorem stati v neudobju in se počutim čisto udobno, ko v tišini čakam na odgovor z druge strani.

In čisto ok je, če je odgovor ja, kot je enako ok, če je odgovor ne, kajti vse, čisto vse je stvar izbire!

Bodi sijajno!

Taja Albolena

Spoznaj sebe … v celoti!

, , , 0 Comments

Najpomembnejša faza v razcvetu sodobne ženske je oblikovanje individualnosti. Lepota cveta se razkriva popolnoma naravno. Individualnost pa je nekaj, kar moramo ženske ustvariti in okoli tega je napletenih veliko mitov. Da bi lahko ustvarile svojo individualnost, se moramo zavedati moči kreacije, ki počiva v naši notranjosti in sprejeti moramo polno odgovornost za svojo sposobnost kreacije. Zanimivo je, kako se ženske s tem, ko se izogibamo svoji moči kreacije ignoriramo svojo odgovornost, ki prihaja z njo. Individualnost ne pride sama od sebe, ni ti dana in ne more ti biti odvzeta. Individualnost je pot razvoja, je pot ljubezni. Individualnost je dejanje oblikovanja zavestnega zavedanja, ko ponotranjiš esenco vsakega trenutka, ki ga izkušaš, s svetostjo in ljubeznijo. Individualnost je osnova tvojega občutka zase kot tudi strukture tvojega življenja. Individualnost je kot vodnik, so principi po katerih izbiraš in se odločaš v življenju.

Izziv s katerim se srečamo je naša zataknjenost v individualizmu. Individualizem, ki je v sodobnem svetu v ospredju, je sestavljen iz enostranskega razvoja ega, naše samoljubnosti. Gre za ego, ki želi biti nekaj posebnega, drugačnega, unikatnega in je ljubosumen, ko so drugi v ospredju, ter se brani skozi tekmovalnost in avtoritativnost. Ego v tej obliki je šibek in se želi izolirati od drugih, in ne zaupa drugim. Iz tega kreiramo svoja življenja in pogosto ustvarjamo odnose, kjer tekmujemo s partnerji na drugi strani, se branimo pred njimi in se vedno znova zapiramo, da ne bi bile ranjene.

Starodaven rek “Spoznaj sebe”, si pogosto razlagamo kot poziv k temu, da se obrnemo nazaj vase, k sebi in stran od sveta. V svetu polarnosti v katerem živimo se izjemno radi ločujemo od enega dela sebe in preferiramo drugi del del sebe. In tako je v sodobnem svetu duhovnosti izjemno popularno, da se povezujemo s svojim višjim jazom in angeli in če se le da, se je potrebno ločiti od svojega nižjega jaza ali ega. Velika večina bi ta del sebe najraje odrezala, ga pustila nekje, skratka ločujemo se sami od sebe. In pogosto se sploh ne zavedamo kako močno s tem ranimo same sebe, ko se vedno znova poskušamo ločevati od tistih delov sebe, ki nam niso všeč. Ne zavedamo se, da vse vedno delamo same sebi. To kar je bistvo reka “Spoznaj sebe”, je samospoznavanje, kar v resnici pomeni spoznavanje, izkušanje, čutenje Celote, celega sveta, celega sebe.

In bistvo razcveta, bistvo razvoja je, da razvijemo celoto, celega sebe, kar ne pomeni, da katerikoli del sebe zanikamo, izdajamo, ranimo, zapustimo, se ločimo od njega, to pomeni, da objamemo vse dele sebe. In tudi, ko govorimo o egu je ključnega pomena, da znamo razviti zdrav ego, ki je popolnoma vključen v Celoto. To je lepo povedal že Goethe: “Ko človekova zdrava narava deluje kot celota, ko čuti, da živi v svetu kot veličastna, lepa, vredna celota, ko mu ta harmonija prinaša čisto, svobodno radost, potem bi Univerzum, če bi se lahko zavedal samega sebe, zajokal v zmagoslavju doseženega cilja in bi se čudil višinam, ki jih je sposobna in jih je dosegla njegova bit.” Da bi lahko zaživeli kot celota o kateri piše Goethe, je potrebno razviti zdravi ego, namesto da se poskušamo rešiti ega. Tukaj se pogosto razkriva naše nerazumevanje egoizma in ega. Egoizem je osredotočenost nase, samopomembnost. Razlika med egoizmom in zdravim egom je pravzaprav razlika med individualizmom in individualnostjo o kateri sem pisala v začetku članka.

Pri ženski se v tranziciji okoli 30 leta, ko se zgodi čustveno prebujenje običajno zgodi velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju namena. To kar je povezano z individualnostjo in njenim prebujenjem je naš občutek za Jaz, čutenje in namen v življenju. Okoli 30 leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da začutiš sebe, spoznaš sebe in prepoznaš namen svojega življenja. Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi, pa tudi v svoj namen.  Glavni izziv tega obdobja je bilo prepoznavanje razlike med občutki in čustvi, ko sem se mojstrila v upravljanju s svojo lastno energijo. Poleg tega pa sem intenzivno prepoznavala lepoto življenja, vsakega trenutka in se učila, kako samo biti.

V tem času pa sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, da razumemo je, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutimo sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začnemo spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščamo v svojo notranjo temo. V času med 28 -33 letom, ko pri ženski poteka ta intenziven proces, ki pa mu pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko ji lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse svoje dosežke.

Namen duše ob tej življenjski krizi, ko je čutiti, da življenja enostavno ne moreš več živeti na enak način, kot si ga do zdaj je, da nas dobesedno obrne od znotraj navzven. Kriza nas opominja, da je čas, da postaneš zavestna celotnega sveta, namesto da si posameznica, ki se zaveda sveta na osnovi svojih individualnih potreb in želja. Namen našega življenja nima nobene zveze z individualizmom, s samoljubjem in tem kaj bomo dosegli kot posamezniki v svetu. Nobene zveze nima z našo potrebo po tem, da kontroliramo kdo smo. Namen od nas zahteva, da se predamo in opustimo vse, kar mislimo da smo in da bi morali narediti. To dejanje opuščanja postane naša nova navada in ne le enkratno dejanje. Paradoks namena je, da ne gre za razumevanje, temveč za aktivnost. Namen se razkriva skozi naše akcije! In naše akcije so del zunanjega sveta in ne naše notranjosti.

In to lahko potrdim iz prve roke. Pogosto povem, da je delo z ženskami nekaj, kar je izbralo mene in ne jaz tega dela. To je moj namen, ki ga razumsko nikoli ne bi izbrala. In vendar se je v moji tranziciji v 30tih letih skristaliziralo to, da me je duša soočila s tem, kar moja osebnost tudi slučajno ne bi izbrala. V procesu oblikovanja lastne individualnosti se mi je razkrilo kdo sem, kaj čutim in kaj je moj namen. In moj namen je da sem Luminari, da z zgledom vodim ženske, kako živeti svoje življenje na sijoče ženstven način. Na začetku sem brcala in se upirala, z leti sem se zmehčala in stopila v svojo vlogo, v svoj namen.

Namen pripada duši, je nekaj, kar nas pritegne, kar pogosto čutimo kot hrepenenje, kot nekaj pomembnega, ne za nas osebno, temveč za svet. Namen se razcveta v naši notranjosti in je potreba, ki jo čutimo, da v življenju naredimo nekaj pomembnega, nekaj s čimer prispevamo k dobrobiti sveta in človeštva. Da bi lahko svoj namen resnično dali v akcijo, moramo imeti razvit občutek Jaza, svojo individualnost, kajti brez te kreativne in občutene dimenzije individualnosti namena ne moremo začutiti kot pozitivno kvaliteto našega izkušanja sveta. Namesto tega se podamo na lov za namenom in zaradi pomanjkanja tega občutka za jaz, živimo v iluziji, da je namen neka neznana, misteriozna informacija, ki nam jo lahko dajo vedeževalci, astrologi ali psihoterapevti. Namen ni informacija, je impulz, ki te potegne tja, kamor se moraš premakniti. Izziv je v tem, da ga prepoznaš in mu slediš s polnim samozaupanjem. Namen lahko občutiš, in zahteva svoj organ, s katerim ga prepoznaš in to je srce. Srce je organ preko katerega občutimo namen.

In iz glave v srce se lahko premaknemo samo skozi občutenje telesa, skozi svoj notranji center. Za ženske velja, da se iz glave v srce lahko premaknemo le skozi maternico. Potrebno je začutiti lepoto in pomen svoje maternice, biti v maternici, da bi lahko skozi ta povečan občutek Jaza, svoje individualnosti začutila svoj namen.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Namen življenja je, da se prebudite!

9 komentarjev

Trenutno je večina žensk na svetu kot Trnuljčica v svojem globokem spanju.
Ženske hibernirajo in čakajo na rešitelja, princa na belem konju.
Ženske namreč rade čakamo na popolnega moškega, ki nas bo razumel in nam bo dal točno to, kar v tem trenutku potrebujemo, čeprav še same ne vemo, kaj to je. Ampak, če je on »pravi«, če je moja duša dvojčica, potem bo vedel, kaj mu je narediti.

Mit romantične ljubezni je iluzija.
Je čustveno programiranje, ki nam preda to iluzijo rešitelja, ki nas bo rešil.
Vedno, ko iščemo nekoga, ki nas bo rešil, odgovornost za svoje življenje predamo v roke nekomu drugemu. In s tem avtomatsko zanikamo sebe, verjamemo, da smo žrtev okoliščin, ljudi ali stvari.

Če od blizu pogledate zgodbe, ki imajo v središču mit romantične ljubezni, je povsod zgodba oblikovana okoli moškega, ki reši glavno junakinjo. Resnica je, da smo naučeni, kakšna čustva naj pričakujemo in jih poskušamo v svojem življenju poustvariti.
In ker ženske pogosto same ne vemo, kaj bi pravzaprav rade, svojo moč predajamo ljudem in okoliščinam zunaj sebe in čakamo.

In ob tem celotno Vesolje čaka na navodila.
Vse stoji.
Kot bi na daljincu pritisnile tipko Pavza.
Čakamo.

Skozi svoje delo z ženskami sem prepoznala, da ženske med 28. in 33. letom doživimo čustveno prebujenje, ki pa ga pogosto uspešno spregledamo.
Čakamo, da se bo zgodil nek čudež in nas bo nekdo odrešil.
Čeprav nas v praksi vse počaka in nam duša nato vsakih nekaj let potrka na naša notranja vrata.

Če ne prej je med 40. in 42. letom tisti čas, ko se je treba spogledati s tem, kar smo pri 33. spregledale.

Čustveno prebujenje se zgodi na izjemno zanimiv način, kajti ženske se v tem času dobesedno prebudimo iz iluzije. In ženske mi pogosto povedo, da se to zgodi nekako takole; Neko jutro sem se zbudila in tudi približno mi ni bilo jasno kdo je oseba v postelji z menoj in kdo so vsi ti majhni ljudje v sosednjem prostoru. Kot bi velik in pomemben del svojega življenja prespala. In v resnici ga prespiš, s tem, ko odgovornost in svojo moč daješ v roke ljudem okoli sebe.

Namen vsega mojega dela z ženskami je, da ustvarim varen prostor v katerem se ženska lahko prebudi iz svojih zgodb, pravljic in mitov. Prebudi iz svojega čakanja, da se bodo stvari zgodile same od sebe, iz čakanja na nekoga, ki jo bo odrešil.

Da bi začutila izpolnjenost v življenju, mora ženska izkusiti izpolnjenost sebe kot ženske.
Dejstvo je, da ženska enostavno ne more doseči izpolnjenosti v svojem življenju, če ne začuti izpolnjenosti svoje ženstvenosti oziroma pri moških svoje moškosti.
Odnos do svoje ženstvenosti je potrebno pozdraviti, da bi se lahko premaknila v svojo polno izpolnjenost.

Ko sem v zadnjih letih raziskovala več na to temo, sem dojela, kako pomembno se je pomiriti v sebi s svojim nasprotnim polom. Ženska se mora pomiriti s svojim moškim delom v sebi in moški se mora pomiriti s svojim ženskim delom.
In zato je Bog izumil odnose. Šalo na stran. Brez dvoma drži dejstvo, da so odnosi izjemno pomemben del našega življenja. Vesolje si prizadeva za to, da stvari združi v celoto.

Ne glede na to, kako močno hrepenimo po združenosti in celoti v sebi, drži tudi dejstvo, da se enako močno upiramo in pravzaprav bežimo iz čustvene povezanosti, ki jo od nas zahteva partnerstvo. Povezanost je naša sposobnost, da ustvarimo avtentična in vredna osebna partnerstva. Povezanost je pravzaprav esenca človeške izkušnje, pa naj gre za povezanost s seboj ali z drugimi ljudmi.

In če želimo resnično spoznati pomen povezanosti v svojih partnerstvih, moramo biti pripravljene na ranljivost, na sposobnost, da se odpremo življenju. Pomembno je, da razumemo empatijo, svojo ranljivost, občutke krivde in sramu, če želimo resnično ustvariti pristno povezanost v osebnih odnosih.

Odprtost je ključna lastnost ženske esence, ki se vedno odpira v razcvetu. Ranljivost je odprtost. Odprtost je naša sposobnost, da delimo celega sebe, tako lepe kot tudi tiste manj lepe dele sebe. In zato je empatija ključnega pomena, da zmoreš sprejeti in se pomiriti tako z lepimi deli sebe, kot tudi s tistimi deli, ki se jih sramuješ, za katere imaš občutek, da te smešijo, da so neumni in pravzaprav čisto nemogoči. Če poskušamo te dele sebe skriti ustvarjamo ločenost od delov sebe in s tem avtomatsko tudi v svojih osebnih odnosih.

Pozabile smo, da je povezanost tista, ki daje pomen našemu življenju.
In v prvi fazi se je potrebno povezati s seboj. Potrebno je prebuditi to življenjsko silo, ki je že v tebi, ki te vodi skozi življenje. Moč, da narediš vse potrebne korake, je že v tebi.
Vse kar je potrebno je, da izbereš, se odločiš in narediš korak.

To kar je izjemno pomembno, ko govorimo o tem, da živimo svoje sanje je, da moramo postati ta oseba, ki že živi svoje sanje. Oseba, ki je že v vibracijskem ujemanju s tem, kar si želiš izkusiti v svojem življenju. Rada rečem, da moraš postati kraljica, če želiš na drugi strani v svojem življenju imeti kralja. Prebuditi se moraš v to osebo, ki ti si. Biti moraš ta oseba, da v svoje življenje pritegneš okoliščine, dogodke, ki ti to potrdijo. Dokler si žrtev okoliščin, kreiraš to kar si.

In ta premik iz žrtve, ki čaka na svojega rešitelja, v osebo, ki živi svoje sanje običajno ni udoben. Tudi približno ni udoben, tudi od daleč ne. Preobrazba je vedno neudobna. Konec koncev se mora gosenica, da se preobrazi v metulja v vmesni fazi spremeniti v kozmično juho. In ob tem ena oblika življenja umre, da bi se lahko rodila druga oblika življenja. In v resnici umiramo, ko presegamo svoje stare dele, da naredimo prostor za to, da se lahko premaknemo v nove dele sebe. In tega se bojimo. Bojimo se te spremembe, zato se pogosto ne odločimo zanjo.

Vendar se spremembe izogibamo zaradi tega, ker se ne zavedamo, da smo v resnici spremenjeni zdaj. Zdaj smo ven iz resnice, ven iz integritete, ven iz avtentičnosti, svoje pristnosti tega kdo v resnici smo. Zaradi udomačenosti v vloge, ki smo jih v otroštvu prevzeli, smo kot školjke z nešteto plastmi biserovine, ki se je leta nalagala v naš notranjosti in otrdela našo školjko.

Pozabile smo svojo resnično, izvorno naravo in če želimo v svojem življenju izkusiti izpolnjenost, to celoto po kateri hrepenimo, bomo morale odložiti svoje lupine.

Ko se prebudimo, se zavemo, da smo čustvena bitja. Zavemo se svojih potreb in svojih želja. Nekje globoko v sebi začutimo živost in željo po tem, da bi sledili svojim sanjam. Vedno imamo na izbiro, da se vrnemo v otopelost, da se zavlečemo nazaj v svojo školjko v upanju, da nas bo varovala pred nevihtami življenja. Vendar je dejstvo, da ta školjka nisi Ti.

Da bi školjko lahko odložila, jo je potrebno razgraditi, jo prepoznati, se soočiti z naloženimi plastmi. Ne moreš je zanikati ali enostavno zapustiti in upati, da se boš lahko na tak način vrnila v celoto svoje Biti. Življenje te sooči s tem, da je potrebno školjko v prvi fazi prepoznati, si priznati, da jo imaš in da je tvoja, da bi jo lahko skozi negovanje sebe in sprejemanje sebe, skozi spoštovanje, samozavedanje, cenjenje sebe in samozaupanje preobrazila skozi duhovno alkimijo, kjer se svinec osebnosti preobraža v zlato duše.

In tega običajno ne zmoremo sami. Preveč neudobno je. Preveč nevarno je. In zato iščemo mentorje, zato iščemo zavetje ženskih krogov, kjer imamo na drugi strani ženske, ki nas vidijo, slišijo in čutijo, take kot smo. Ki nas spodbujajo, da odlagamo in preobražamo te svoje plasti biserovine v svoji notranjosti. Kajti, če si tega ne damo, nas okolica zelo hitro potegne v stare zgodbe.

To je kot pri zdravljenem alkoholiku, ki mora ustvariti novo okolje, ko se vrne z odvajanja. Ključno je kdo ga obdaja, s kom se druži, kakšno je okolje v katerega se vrne. Če ni dovolj ojačan v sebi, če še ne zaupa dovolj sebi, potem ga bo vrnitev k svojim »pivskim« prijateljem stala njegove treznosti, kajti okolica ga bo potegnila nazaj v stare tirnice.

Pomembno je imeti v svojem življenju ljudi, skupino, ki te podpira, ki te spodbuja, da ojačaš svoje samozavedanje, samospoštovanje, samovrednotenje in samozaupanje. Kajti le tako, ko si vedno bolj to kdor ti si v resnici, s tem, ko se vrneš v svoje staro okolje in srečaš svoje »pivske« prijatelje Ti postaneš navdih njim, da spremenijo svoje življenje. Ti postaneš njihov svetilnik in s tem pomagaš drugim, da se vrnejo nazaj k sebi.

Zato je čas, da se prebudiš – zdaj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Razcvet Ženske drugo dejanje

, 2 komentarja

V zapisu, ki sem ga poimenovala prvo dejanje, sem delila tri korake v procesu preobrazbe, ki ga zahteva Razcvet, in danes bom zaključila še z dvema. Prvi korak je zavedanje, drugi korak je izbira, tretji korak je dnevna uglasitev na izbiro, ki jo povezujemo tudi s spremembo. Pravijo, da je sprememba edina stalnica v vesolju. In večina se nas sprememb boji. Bojimo se dejstva, da bo morda naša nova želja zahtevala od nas spremembo ali premik, ki ga nočemo narediti. In tako velika večina ljudi v svojem življenju vozi svoj avto z zategnjeno ročno.

Četrti korak je povezan s tem, da se prilagodimo spremembi in ta korak od nas zahteva tako spoštovanje življenja oziroma samega sebe kot vrednotenje, cenjenje samega sebe. In to je zopet en velik izziv v življneju ljudi. Prilagoditev spremembi običajno potegne za sabo številne premike, ki jih ne maramo, selitve, razhode, odločitve ki sledijo tistemu prvemu dejanju spremembe, ki nas je zadelo. Prilagoditev spremembi pomeni pogosto, da je potrebno zamenjati svojo garderobo, se izobraziti na področju, ki smo se mu upirali, pomeni, da delamo navdihnjene akcije, ki izražajo naše neomajno zaupanje v smer, v katero se premikamo. Ne pozabi; Nič se ne dogaja Tebi, vse se dogaja Zate! Še vedno nismo tam, še vedno smo v procesu, da postanemo oseba, ki živi to “sanjsko” življenje, ki smo izbrali.

V mojem osebnem življenju to pogosto pomeni, da mi Duša da navodilo, da naj grem na seminar, za katerega je potrebno zbrati precej več, kot zaračunam sama. V tujini se številke vrtijo v 1000-ih in izberem, da grem za navdihom, čeprav ne vem od kje bo prišel denar. Izziv je brez dvoma, da se moram stegniti v neznano. Zavedam se namreč, vedno bolj, da če hočem postati ženska, za katero sem izbrala da postanem, potem je nujno, da sledim navdihom, ne glede na to, kako strašljivi in neudobni so. In ena ključnih kvalitet,ki jih moramo razviti je samozaupanje. Vedno znova slišim Manco Košir, mojo trinajsto gostjo v Razcvetu Ženske, ki je z menoj delila modrost; “Veš,” je rekla, “večina ljudi danes čaka, da bodo zagledali boljšo priložnost in potem bodo spakirali in šli tja, kjer je boljše kot tukaj, kjer so. Vendar življenje ne deluje na tak način. Žal ne. Najprej moraš zapustiti stopnico, ki ti je znana in stopiti v neznano. In iz teme nezananega se dvigne stopnica, na katero stopiš. Potrebno je zaupati, da je zate vedno poskrbljeno.”

Še vedno se zelo živo spomnim trenutka, ko sem sedela v svoji dnevni sobi na tleh in ugotavljala, da sem tako globoko izgubila stik s seboj, da nisem več vedela kdo sploh sem. Bila sem na robu svojega Čustvenega prebujenja, ki me je vodilo v preobrazbo, na katero nisem bila pripravljena. In vendar je okoli 30-tega leta večina žensk soočena  s tem, kako živi po načelih drugih ljudi, kako je “udomačena” v ideje družbe. Udomačijo nas starši, družba, šola, okolica in ko ti ne veš, kdo si in kaj ti potrebuješ, kaj si ti želiš, Vesolje čaka. Če ni navodil je vse na ON-HOLD, vse čaka kakšna bodo navodila. Prva izbira je vedno; Ja hočem živeti in potem se začne. Ko ti spoznaš svojo vrednost, jo vidijo tudi drugi in so pripravljeni finančno izmenjati za to, kar je vredno za njih. Ampak vse se začne s prostitutko in soočanjem s tem, kje razprodajaš sebe. Kje si v ugajanju, ustrezanju, zadovoljevanju potreb drugih. Izpolnjenost, ki jo čutiš v sebi pride iz izpolnjenosti sebe kot ženske, če si ženska in za moške skozi izpolnjenost njegove moškosti.

In ko se vedno znova uglašujemo na to, kdo želimo postati, sčasoma to postanemo. To je proces rasti. Rast je peti korak. In vsi vemo, rast se ne zgodi čez noč. Rast je proces, ki pravzaprav traja vse življenje. Sama pravim, da se v Razcvetu odpiraš vedno bolj in bolj. In ko zrasteš na to novo stopnico je čas, da ponovno stopiš v neznano. Cikel Razcveta se nadaljuje naprej, nikoli mu ni konca.

Ko zadnje čase vedno glasneje slišim, kako bi morali svoje storitve dajati zastonj, ob tem razmišljam, kako zanimivo je dejstvo, da je na voljo brezplačna serija Razcvet Ženske, v kateri ženske delimo res veliko modrosti in ob tem, ko tako velikodušno delimo svoj čas in energijo… zastonj, se ljudje v isti sapi pritožujejo, da to ni dovolj. To me nekako spomni na tisto, da če nekomu daš prst potem hoče celo roko. Kar sem spoznala v svojem delu je, da ljudje le redko cenijo to kar jim je podarjeno. Kadar dobimo stvari brezplačno, nismo finančno ničesar vložili in zato ne čutimo vrednosti tega, kar nam je bilo podarjeno. Ko se osredotočamo na zunanji svet, na materialno, pogosto ne spoštujemo tega, kar nam je bilo dano, če to ni otipljivo (predmet, denar) in zato tega tudi ne sprejmemo.

In tukaj sem spet pri žrtvi o kateri sem govorila zadnjič. Največji fenomen žrtve je, da je mnenja, da je upravičena do stvari…brezplačno. Pomanjkanja spoštovanja, predvsem samospoštovanja, do sebe, do svojih darov, do svojih talentov je pogosto razlog, da ljudje ne naredijo potrebnega koraka v tem Razcvetu. In kaj je samospoštovanje? Sprejemanje sebe in drugih, takih kot so, brez potrebe po tem, da bi sebe ali druge spreminjali. To je spoštovanje.

Pa ti? Kaj ti izbiraš Zase?

Kje se ti ustaviš v tem procesu? Vedno znova? In znova?

Pomembno je, da prepoznaš, kje se nahajaš, kajti to je edino mesto, kjer lahko izbereš drugače in narediš premik. Zato začni kjer si in se premakni v svoj Razcvet!

Bodi v razcvetu!

Taja Albolena

Razcvet Ženske prvo dejanje…

, 0 Comments

Vse od kar smo pričele aktivno soustvarjati video serijo Razcvet Ženske dnevno poslušam s strani žensk o izzivih s katerimi se soočajo v svojem življenju. In številne se ne zavedajo, da je obilica izzivov pravzaprav posledica njihove izbire, da stopijo v svoj Razcvet.

Ne vem od kje izhaja zelo romantična predstava večine ljudi, ki se ukvarjajo z duhovnimi temami (in ja med njimi sem bila dolgo časa tudi sama), da bi morala biti preobrazba prijetna. Konec koncev gosenica umre, se raztopi v kozmično juho iz katere nastane metulj in to umiranje gosenice je brez dvoma neudobno. In vendar večina ljudi, ki se odločijo in izberejo, da se podajo na pot Razcveta pričakuje, da bi se najmanj moralo razpreti nebo in dol bi moralo pasti vse, kar so si zaželeli, in to takoj. Ni res?

Večina nas ignorira osnovne zakone po katerih deluje Vesolje. Pravzaprav smo v svojem življenju tako trdno prepričani v to, da nam pripada to, kar smo izbrali, da hočemo diktirati Vesolju na kakšen način nam naj to prinese. Zagotovo poznate zablodo številnih privžencev “Skrivnosti”, ki vneto meditirajo in čakajo, da se bodo vreče denarja pojavile na njihovem pragu. Seveda bi jih moralo Vesolje dostaviti na dom.

Pogosto me osupne moja lastna ignoranca ob tem dejstvu, da vse to vem, ko pride do odločilnih trenutkov pa pogosto padem na izpitu in bom v nadaljevanju razložila kaj se dogaja pa tudi kako si lahko pomagamo. Najprej pa naj osvetlim zelo pomemben proces, ki se dogaja v vaši notranjosti ob vsaki želji, ki vznikne iz vašega srca. Prvi korak je vedno povezan z zavedanjem tega kaj si pravzaprav želimo. In že ob tem prvem koraku imamo številne ženske težave, ker si enostavno nismo voljne priznati, kaj si srčno želimo, ampak namesto tega raje poizvedujemo pri drugih, kaj si oni želijo in potem poskušamo ustreči, se prilagoditi ali pa kar ponotranjimo njihovo željo. In ko se zavemo, kaj si želimo, vedno nastopi drugi korak.

Drugi korak je povezan z izbiranjem. In seveda ne razlagam čisto nič novega, za vse tiste, ki se sprašujete kam to vodi. In vendar je v povezavi z izbiro ključnega pomena to, da smo zavezani svoji izbiri. Kajti vse prepogosto srečujem ljudi, ki ali se ne morejo odločiti in večino časa v svojem življenju preživijo v sivi coni med odločitvami, medtem ko njihovo dragoceno življenje teče mimo, ali pa se odločijo in že v naslednjem trenutku podvomijo v svojo izbiro in se iz nje potegnejo nazaj na “varno”. Zakaj na “varno”? Ker je premik iz udobja znanega v neznano vedno neudoben. In ena od pomembnih veščin, ki jih morate kot bitja v Razcvetu sprejeti je, da neudobje postane vaše novo udobje. Ko si na poti rasti, razcveta, širjenja, si vedno v neudobju. In vendar še vedno poslušam dnevno, kako mi ljudje razlagajo, samo še tole bo mimo, potem bo pa ok. Samo še tole prediham in potem bo vse po starem. Nikoli ne bo po starem. Enostavno ni možno. Ne gre. In prej, ko se boste v tem svetu v katerem živimo danes pomirili s tem dejstvom, da je neudobje del vsakdana in sprejeli, da neudobje postane vaše novo udobje, lažje vam bo.

In potem smo mnenja, da zdaj, ko smo se pa odločili, da uau, zdaj pa naj Vesolje končno že prinese to, kar smo naročili; novo partnerstvo, novo službo, več denarja,… In veselo v pričakovanju komaj čakamo, kaj se bo zgodilo. In veste, kaj se zgodi? Izgubite službo, ki jo imate, partnerstvo, ki ga imate razpade, zadnji denar plačate za nujno popravilo avta. Vesolje nam po pravilu začne servirati izzive.

In ker se večina ljudi ne zaveda tega, da je to naslednji korak v našem procesu preobrazbe se na tej stopnji začnejo pritoževati, kritizirati, soditi in splavijo svoje komaj začete projekte. Zakaj? Večina ljudi še vedno ne razume, da ne gre za to, kaj ti imaš ampak za to kdo ti si, ko to imaš v svojem življenju. In da bi postal “novi” jaz, je treba odložiti balast vsega kar trenutno nisi. Z drugimi besedami, vse kar ti je na poti, da bi resnično postal človek, ki to novo življenje živi, je potrebno sprejeti in objeti v sebi, se s tem pomiriti in Biti.

Še vedno pa se večina ljudi tega “čiščenja” ustraši in ne vidijo blagoslova v preobleki, ki pride v obliki težav, izzivov, razpada, bolečine. Še vedno trdim, da je kriza v kateri smo pravzaprav preoblečen blagoslov. In tisti, ki se bodo zmogli spogledati s svojimi “zmaji” v svojem življenju, jih objeti, predvsem pa v prvi vrsti stopiti direktno skozi, bodo zmagovalci.

Zakaj? Zato ker je to, s čimer nas ta kriza sooča naša žrtev. In ljudje obožujemo žrtev. Ljudje naravnost obožujejo vse izgovore, ki si jih povedo zakaj jim nekaj ni dano, omogočeno in zakaj ne morejo. In tukaj nastopi ignoranca o kateri sem govorila malo višje. Ko vstopimo v svojo vloge žrtve, smo prepričani, da se nam dogaja krivica. Vedno je po pravilu kriv nekdo zunaj nas. Vedno imamo v svojem življenju avtoriteto, ki nas nadzoruje, kajti le tako lahko lahko igramo svojo žrtev. In če ste mnenja, da ste se s svojo žrtvijo pomirili, pomislite še enkrat, kajti zagotovo vas čaka za naslednjim vogalom.

Žrtev je mnenja, da so vsi okoli nje krivi, da se stvari v njenem življenju odvijajo tako, kot se. In vsi drugi bi se morali spremeniti, da bi potem ona bila ok. Nadvse popularno je svojo moč dajati ljudem in okoliščinam, tudi stvarem npr. denarju, da nad nami izvaja nadzor in nas terorizira. In to je tako subtilno del našega življenja, da se tega sploh ne zavedamo. Ni brez razloga navodilo, da ne sodi drugega, kajti s tem mu daješ svojo energijo in sebe postaviš v vlogo žrtve, ki se ti to dogaja.

Verjetno eden izmed težjih korakov v mojem vsakodnevnem življenju je soočenje s seboj v tem, kako pogosto svojo moč dam drugim in se naredim žrtev. In osnova vseh programov DivineFemme je ravno učenje, kako postati Zvezda, kako biti v svojem notranjem centru. Da je ključno, da si ti središče svojega vesolja in da se zavedaš, da ti izbiraš in da se ti potem uglašuješ s svojo izbiro.

In kaj je tista ena stvar, ki vam lahko takrat, ko ste v svojem notranjem procesu čiščenja pomaga in kar sem v svojem življenju prepoznala kot najpomembnejšo stvar je, da se v svojem življenju obdate z ljudmi, ki vam bodo v tem obdobju spremembe pokazali pot, ker so jo sami že prehodili in vedo, v čem ste in kaj so potrebni koraki. To sem spoznala pred 5 leti, ko sem sama šla čez razpad svojega življenja in mi vsa pamet, ki sem si jo nabrala v vseh letih prej ni čisto nič koristila. Rada povem, da je bila Caroline Myss takrat moja mentorica in da brez njenih nasvetov in usmeritev verjetno danes ne bi bila tukaj kjer sem. Kajti če ne poiščemo pomoči takrat, ko smo v svojem procesu “čiščenja”, se vedno znova umaknemo, pobegnemo ven iz vsega tega in smo ponovno na začetku. Ni vprašanje tega, ali bomo ponovno soočeni s to izbiro, ker brez dvoma bomo, vprašanje je le kdaj bomo šli še en krog. In če vedno znova bežite iz svojih izzivov, ker se bojite vsega, kar vam je na poti, da resnično postanete oseba, ki živi vaše “sanjsko” življenje, nikoli ne pridete vanj. Ker se temu koraku soočanja z vsem, kar vam stoji na poti ne morete izogniti. Tudi če poskušate mimo tega izziva po levi ali desni, zgoraj ali spodaj. Edina pot vodi direktno skozi. Vprašanje je, če si upate na to popotovanje Vase? Premorete dovolj srčnosti, ljubezni do sebe, da se soočite sami s seboj in objemete vse dele samega Sebe?

In od takrat imam v svojem življenju številne mentorje, ki me vodijo in usmerjajo takrat, ko stopim na kakšno bombo resnice v svojem življenju in ne vem kam naprej. Resnica je, da sami ne moremo preseči te stopnje. Zakaj ne? Ker nimamo izkušnje, kako je videti na drugi strani, ko si čez. Če dovoliš nekomu, ki je prehodil to pot, da ti pokaže kako priti čez, je potovanje precej lažje, čeprav je še vedno precej drugačno od zgornjega mita, da bi vse moralo biti lahkotno in da bi nam moralo biti dano.

Nič se ne dogaja Tebi, vse se dogaja Zate! Kakšen blagoslov so vsi izzivi na naši poti običajno vidimo šele čez nekaj časa, ko “boga pogledamo v hrbet” in vidimo kaj nam je bilo podarjeno. Čisto vsak izziv te približa novemu Jazu, osebi, ki živi to, kar je tvoja srčna želaj. In če hočeš postati ta oseba, Biti to, se je potrebno soočiti z vsem, kar ti je na poti, da to postaneš.

In ker vem, kako težko je potovati sam, sem pripravila druženja za ženske, kjer se s svojimi izzivi soočimo skupaj.  Druga drugi odslikamo, delimo druga z drugo in se podpiramo v preobrazbah, ki smo jim priča. Najnovejše druženje je za ženske, ki so prepričane, da vse zmorejo same in s tem od sebe odrivajo to, po čemer najbolj hrepenijo Intimno partnerstvo, čustveno povezanost, dušni stik in harmoničen partnerski odnos. Več tukaj…

O ja, nismo še končali, o naslednjih korakih več v naslednjem prispevku.

Bodi v cvetju!

Taja Albolena

3-2-1 Akcija … naj bo navdihnjena od znotraj :)

1 Comment

Samo jaz in nihče drug kot jaz, se lahko zavežem temu, da živim svoje življenje iz mesta uživanja, zadovoljstva, izpolnjnosti ali pa na drugi strani iz mesta pomanjkanja, nezadovoljstva in strahu.

To je izbira vsakega posameznika.

In ključno je, da si uglašena s seboj, s svojim izvornim, avtentičnim jazom, ko se zavezuješ. Kajti če izbire ne izhajajo iz tega avtentičnega mesta v tvoji notranjosti, potem v svojem življenju ustvarjaš zmedo, kaos in negativne izkušnje, ki tizgolj sporočajo, da ustvarjaš dvojnost, dvojna merila, da nisi v skladu s seboj.

Življenje se vedno odzove na to, kar izžarevaš iz sebe. Na to, na kar se uglašuješ.

In če iz sebe siješ strah in zmedo, je ujemanje na strani življenja zmeda in kaos, ki ju prejmeš v obliki ljudi, dogodkov, situacij v svojem vsakodnevnem življenju.
Vse se odziva nate. Uglašuje se na to, kar je v tebi.
Na to, kar je tvoja notranja izbira.

Ena od stvari, ki je v zadnjem letu ključnega pomena, je prevzemanje odgovornosti za lastno kreacijo.
Ti kreiraš svoje življenje!

Resnično. Preberi še enkrat! Ti kreiraš svoje življenje!
Nihče ti nič ne dela, vse ustvariš skozi svojo izbiro. Pika.

Kar je vsak dan znova velik izziv.

Ko se stvari lomijo, ko imaš nad seboj avtoriteto, ki te preizkuša, ko si soočeni z izzivi kot je pomanjkanja denarja, ločitev, izguba službe je najlažja stvar, da s prstom pokažeš na nekaj ali nekoga zunaj sebe.
To ti dela nekdo drug.
Nekdo pač mora biti kriv.
Je res, ali je res?

In ko pride do denarja, je izjemno pomembno zavedanje, da je za veliko večino ljudi, denar najmočnejši učitelj. Zakaj? Ker od tebe terja pristnost in avtentičnost.

Ko si v družbi denarja spoznaš, da se odziva na to, čemu se ti zavezuješ, kaj ti izbiraš in predvsem kdo ti si!

Kdo si Ti? Kaj verjameš o sebi?
Si nemočna, šibka?
Vloga žrtve in občutek da si žrtev okoliščin in predvsem žrtev denarja je ena najmočnejših identifikacij, ki jih je potrebno prepoznati v svojem življenju.

In ne glede na to, kako dobro ti gre, se vedno znova znajdeš v situacijah, ko je v tebi še kakšna motnja, ki ustvarja kaos in neuglašenost na tok denarja.

Moja izkušnja okoli denarja je taka, da je zakon privlačnosti sicer zelo resničen; dejstvo je, da to kar izžarevaš iz sebe dobiš nazaj.

In vendar je v sodobnem svetu izjemno posplošen in zelo poenostavljen. Pogosto se ljudje ne zavedajo dejstva, da je res, da zakon privlačnosti k tebi prinaša priložnosti.
Vendar so te priložnosti pogosto skrite ali preoblečene v izzive in skrite blagoslove.

Moja dnevna praksa je zavedanje dejstva, da so potrebne akcije na tvoji strani, ko gre za priložnosti, kajti ne le da jih prepoznaš, jih vidiš in jim pokimaš, potrebna je akcija na tvoji strani, da narediš nekaj, kar je v skladu z navdihom, ki se je pojavil.

Jaz tovrstne akcije imenujem “Navdihnjene Akcije”. Brez nič ni nič.

In če bi pred leti, ko sem dobila navdih za Razcvet Ženske sedela na kavču in čakala, da se bodo stvari pač zgodile same od sebe, bi verjetno še danes sedela na tem istem kavču.

Morala sem dvigniti svojo rit in poklicati prijateljico. Ja, tvegala sem, da bom zavrnjena, zasmehovana, označena z vsemi izjavami, ki predstavljajo moje najhujše strahove. In vendar sem morala narediti akcijo.

Kot je lepo rekla moja prijateljica; To terja pogum.
Ja, brez dvoma, veliko mero poguma, vedno znova in znova.

Samostojna pot nikoli ni lahka, kajti zahteva nenehno učenje, izpopolnjevanje in predvsem soočanje s seboj in z vsem, kar nosiš v sebi. Eden največjih izzivov s katerim prideš v stik kot ženska, v svojem vsakdanu, je brez dvoma strah pred izpostavljanjem. Huhu, povej mi kaj, česar ne vem, iz tega strahu sem diplomirala…

Ko sem bila sama že nekaj časa na samostojni poti, sem hotela najti nekoga, ki bi me promoviral, ker je bil to tisti del, ki ga nisem marala.
Najlepše je delati to, kar rad delaš in imeti nekoga, da te promovira, je bila moja filozofija, pa sem se opekla, kajti dejstvo je, da nihče drug ne ve, kakšna so Darila, ki sem jih točno jaz prinesla na ta svet.
Moja naloga je, da jih odkrijem in da najdem ljudi, ki točno ta Darila iščejo.

Všeč mi je prispodoba, ki pravi; če si predstavljaš to življenje kot velik samopostrežni bife z raznoliko hrano, ti prispevaš na ta bife svojo jed. In če je ti nisi voljna dati na bife, iz kakršnega koli razloga že, bodo ljudje, ki čakajo na točno to jed, lačni.

Pogosto menimo, da, če tega ne bom naredila jaz, potem bo pa kdo drug.
Ujeti smo v primerjanju in tekmovalnosti.

Vendar je resnica ta, da nihče ne more na bife življenja dati jedi, ki je tvoja. Samo ti poznaš recept, samo ti jo lahko pripraviš in prispevaš jo lahko samo Ti.

In če ti nočeš prispevati, če si prepričana, da ne moreš zaradi raznoraznih izgovorov, ki si jih poveš in so na koncu samo iluzija, pesek v oči, tega ne more namesto tebe narediti NIHČE.
Cel svet čaka nate. Na tvojo jed, na tvoj prispevek, na tvoje Darilo.
Boš pustila ljudi stradati ali boš našla Pot?

To je izbira vsake Ženske, ki želi narediti pozitivno spremembo v življenju ljudi in na svetu.

In izziv s katerim se soočiš na tej poti je, da to pogosto pomeni, da se moraš stegniti tja, kamor ne gre zlahka. Stegniti finančno, stegniti časovno, stegniti v odnosih in ta fleksibilnost skupaj z zaupanjem je nujna, če hočeš na ta bife življenja postaviti svojo jed.

Manca Košir je v prvi seriji pogovorov v Razcvetu Ženske z menoj delila modrost; “Veš,” je rekla, “večina ljudi danes čaka, da bodo zagledali boljšo priložnost in potem bodo spakirali in šli tja, kjer je boljše kot tukaj, kjer so. Vendar življenje ne deluje na tak način. Žal ne. Najprej moraš zapustiti stopnico, ki ti je znana in stopiti v neznano. In iz teme nezananega se dvigne stopnica, na katero stopiš. Potrebno je zaupati, da je zate vedno poskrbljeno.”

In potem je v naslednjih minutah opisala svoje zgodbe, dnevne čudeže, ki se ji dogajajo, ko jasno pove kaj želi.

Njena zgodba je ena od 44, ki jih najdeš v brezplačni video seriji Razcvet Ženske, če se pofočkaš na povezavi >>>tukaj<<<
 

Rada rečem, da je prvi korak prepoznavanje. Da jasno veš, kaj potrebuješ. Da vesolju poveš, kaj želiš in potem slediš navdihu z akcijami, skratka, da delaš navdihnjene akcije.

In to je brezčasna modrost; Ko dobiš navdih mu sledi z akcijo!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Za tango sta potrebna dva

, 1 Comment

Ja, se že čuti, da se dogajajo spremembe na nebu, ki vedno bolj vplivajo na ljudi na Zemlji. Ne glede na to, da je astrologija veda, ki je ne obvladam, pa vsak mesec bolj opažam, kako ljudi “vrže” kakšen sprehod planetov na nebu. In zdaj že kakšen teden poslušam o ločevanju in nasilju v družinah in kako ljudem meče pokrovke v zrak in imajo vsega dovolj.

Približuje se prehod Marsa v skrivnostnega in globokega Škorpijona in ko gre ogenj v vodo … huh ja no, vse kar lahko rečem je, da se pošteno kadi. Poznavalci napovedujejo, da bo mars s seboj prinesel končne odločitve številnih, da se ločijo, da odidejo iz odnosov in situacij, ki jim ne služijo in jih bremenijo. To je čas globoke preobrazbe, ki nas sili v soočanje s seboj in s svojimi sencami.

In zakaj pišem o tem kaj se dogaja na nebu? Ker sem prejela nekaj vprašanj v povezavi s krajo energije in navezanostjo na stvari v našem življenju. V tem času, polnem izzivov namreč iz vaše notranje sence na površje prihajajo notranji “demoni”, vaše nepredelane stvari. In pomembno je, da veste, kaj vas čaka za vogalom. Kajti tisto, pred čemer bežite, vas vedno lovi.

In senca nam je vedno za petami. Ne moremo se je rešiti, jo odrezati, lahko jo poskušamo zanikati, vendar vsakič, ko svojo glavo damo ven iz peska ugotovimo, da je še vedno z nami. Edini način, kako se s senco lahko spoprimemo je, da se obrnemo k njej in jo sprejmemo. Seveda je to precej lažje reči kot narediti, vendar resnično, nimamo druge opcije. To kar smo kot duša izbrali, da bomo doživeli, bomo doživeli, lahko sicer gremo še en krog, vendar bo izkušnja naslednjič še večji izziv za soočenje.

Leta 1998 sem bila prvič noseča in takrat sem dojela, da se enostavno ne morem več slepiti, kako jaz “delam na sebi”, ker bom stvari, ki jih ne bom razrešila sama, predala naslednji generaciji.

To me je vodilo kot bojevnico na pohod in namesto bežanja pred svojimi sencami sem izbrala njihovo zalezovanje. Čisto v šamanskem slogu sem začela slediti sama sebi in svojim sencam in v letih do danes, sem se pomirila s številnimi med njimi. Ti deli mene niso nikamor šli, nisem jih odrezala, nisem se jih “rešila”, z njimi sem se spogledala v sebi in se pomirila z njimi, jih sprejela in objela v sebi. In verjemite, da je bilo soočenje s številnimi vse prej kot šala.

Podobno privlači podobno, to čemur namenjate svojo pozornost je del vaše izkušnje. Če imate v sebi nerazčiščene stvari, ki so skrite v vaši senci in sodite, obsojate ljudi, da so taki in taki, pravzaprav sodite sami sebe v tem delu, na katerega kažete s svojim prstom. V odnosih pogosto poslušam; moj mož je tak in tak in dela to in to, ne posluša me, ignorira me. In ko vprašam, kje je ženska do sebe takšna oziroma do koga je ona takšna, se pogosto brani, da ona pa že ni takšna. Senca. Vse tisto, česar ne vidite je neosvetljeno v vaši notranjosti oziroma je v senci. In dokler tega ne vidiš v sebi, so v tvojem življenju ljudje, ki ti kažejo točno te skrite dele tebe. Sooči se z njimi in sprejmi sebe.

In kraja energije? Nihče vam ne more nič vzeti, vse jim daste sami. Ko se razburjate, jih sodite, kritizirate jim namenjate svojo pozornost, tja teče vaša energija in to hranite. Ravno pred nekaj dnevi sem se zalotila, kako se še vedno pritožujem nad svojim bivšim, ki ga že 20 let nisem videla. In sem se kar na sredi stavka ustavila in dojela, da mu še vedno namenjam pozornost in pošiljam energijo točno s tem, ko se pritožujem, da kako me je zapustil. In sem se hitro ujela v nerazrešeni stvari, ki jo je bilo potrebno zaključiti v meni in se pomiriti z njo. Kajti v umetnosti upravljanja s svojo lastno energijo, se mi zdi pomembno, da zavestno izbiram, komu namenjam svojo pozornost in s tem energijo. Upravljanje z lastno energijo je nekaj kar učim ženske, kajti iz izkušenj vidim, da kljub temu, da smo mojstrice energijske ravni pogosto pojma nimamo kdo pije in kdo plača, da ne govorim o tem, kako grdo delamo z energijo v svojem življenju, kot svinja z biseri.

Za tango sta potrebna dva in tudi za odnos sta potrebna dva. Za krajo energije sta vedno potrebna dva eden igra žrtev, drugi pa vampirja, ki mu pije kri. Če nehate igrati žrtev, tudi vampirja ne boste več potrebovali, ker ne more plesati sam, bo našel drugo žrtev. In ne, ne morete ga spremeniti, dokler ne dojame, kaj počne, se ne bo spremenil. Spremenite lahko le sebe s tem, ko se sprejmete točno taki, kot ste.

Rešitev je vedno v tem, da v odnosih, ki vam predstavljajo izzive pogledate kakšno vlogo igrate. Kako vam služi, da ste v tem odnosu in igrate svojo vlogo? Kaj vas to uči? Kaj imate od tega? Ko to ugotovite in se s tem pomirite, tovrstni odnosi enostavno niso več potrebni.

Izziv je v iskrenosti s seboj. Da se ne slepite, da vi pa nimate težav in so za vse krivi drugi. Spomnite se, za tango sta potrebna dva in prevzemite odgovornost za svoj del. Nihče ni rekle da je enostavno ali lahko in je vse prej kot udobno, vendar nujno potrebno, če se želite osvoboditi in resnično zaživeti.

V DivineFemme Akademiji učim ženske o tem, kako postaviti svoje osebne meje in poskrbeti najprej zase, kajti to je tisto, kar je za žensko ključnega pomena, da ustvari živlejnje kot si ga želi na sijoče ženstven način. O energijski krogli in upravljanju s svojo lastno energijo veliko govorim, ker je skrb za svoj osebni prostor ena od pomembnih veščin, kajti vse se začne s tem, da naredimo prostor za nove stvari v našem življenju in jih sprejmemo.

Potrebno je počistiti staro, da naredimo prostor, da novo lahko vstopi.

Čas je, da zaživite svobodno! In to je vaša vsakodnevna izbira.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

«< 42 43 44 45 46 >»