Arhetipi

Razprodaja

, 0 Comments

Zagotovo se lahko spomniš izkušnje, kjer si bila v pogovoru s prijateljem, partnerjem, ali stranko, ko si imela v mislih nekaj v tem stilu; “V resnici se ne strinjam s tem, kar praviš, ampak ne bom komentirala. Je bolj varno, če sem tiho.”

V tem trenutku bi lahko naštela številne situacije, kjer sem razprodala svoje vrednote za voljo prijateljstva, potrditve, usluge ali ker sem se preveč bala, da bi izgubila spoštovanje na drugi strani.

Vendar sem bila s tem, ko sem razprodala sebe in svoje vrednote, nezvesta sebi. Kar se mi je vedno maščevalo.

V tistem trenutku, ko izbereš, da ne boš spregovorila in ubesedila resnice, vstopiš v svet prostitutke.

Dovolila sem si verbalno zlorabo in zasmehovanje, ker me je bilo preveč strah, da bi me to, če bi se postavila po robu stalo moje službe. Spet prostitutka na delu.

Ali pa situacije, ko veš, da ljudje ne ravnajo prav in pogledaš vstran. Ko veš, da nekdo goljufa, vendar izbereš, da ne boš nič rekla. Denar je dober, zato si raje tiho. In to se tako pogosto dogaja ravno v poslovnem svetu.

Opravljaš delo, ki ga ne maraš, vendar vztrajaš, ker je denar dober, ker imaš posojilo, ki ga moraš odplačati, otroke, za katere moraš poskrbeti in počitnice, ki jih nujno potrebuješ, da vsaj malo prideš k sebi.

Ali pa si v zakonu ali v odnosu, kjer veš, da izgubljaš sebe, vendar vztrajaš.

Vedno, ko si voljna razprodati svoje vrednote, svojo Dušo in Duha za pozornost, ljubezen ali denar si v energiji prostitutke.

Zase lahko rečem, da sem bila v močnem sojenju žensk, ki se prostituirajo za denar. Dokler mi Caroline, moja mentorica, ni predstavila arhetipa prostitutke. Z menoj je podelila, da je ženska, ki se odkrito prodaja za denar pravzaprav še najbolj iskrena in zvesta sebi.

In da nas je veliko, ki smo hinavski. Sodimo navzven, v sebi pa se prostituiramo. Pustimo, da nas kontrolirajo, z nami manipulirajo in nas vedno znova kupijo s poceni forami.

Prostitutka se vedno pokaže, ko se odločiš, da ostaneš v odnosu; partnerskem, poslovnem ali prijateljskem, ki ni dober zate. Ki je morda celo toksičen. Ki zastruplja tvoj notranji svet zgolj zato, ker se ti izplača. Za voljo preživetja.

Strah, da ti ne bi uspelo, da bi izgubila dobrine, ki jih imaš ti vedno znova preprečuje, da bi bila resnično zvesta sama sebi, svojim prepričanjem in vrednotam. In to te vedno drago stane.

Prostitutka je tisti del v tvoji notranjosti, ki vedno znova preizkuša tvojo vero vase. Ko ti res verjameš vase, te ni mogoče kupiti.

Definicija prostitutke v slovarju poleg tiste, ki jo vsi poznamo, pravi tudi, da je prostitutka tista/i, ki svoje sposobnosti, talente ali ime proda za namen, ki tega ni vreden. 

Tovrstna razprodaja vedno ustvarja energijski manjko v notranjosti, kar te stane zadovoljstva, izpolnjenosti v življenju in ljudi pogosto pripelje v težave z zdravjem.

Nezvestoba sebi se vedno iz notranjosti preslika v zunanji svet, kar pogosto vodi v zunanjo nezvestobo.

Pogosto poslušam zgodbe, ki gredo nekako takole… ko sva se spoznala, sem imela občutek, da nekaj ni tako kot bi moralo biti, vendar je bilo predobro, da bi priložnost izpustila. Prilagodila sem se, pustila službo, se z njim preselila. Ustvarila sva družino, kupila hišo. In potem sem lepega dne ugotovila, da me je prevaral.

To, česar velika večina žensk ne vidi je, kako so ves čas varale samo sebe. Nezvestoba sebi vedno boli. In bes mnogih žensk se izrazi skozi; “Veš čemu sem se odpovedala zavoljo tebe!?” Tovrstna prevara je boleča, ker te opomni na notranjo prevaro, ki se je dogajala ves čas. Prevzemanje odgovornosti zase je zato prvi korak in je vedno ključnega pomena.

Vedno, ko se pregovoriš ven iz tega, kar je zate pomembno in vredno, delaš kupčijo s hudičem. Ko delaš za nekoga, ki ga preziraš samo zaradi tega, ker je plača dobra, delaš kupčijo s hudičem. Ko sprejmeš denar s strani sorodnika, ki te kritizira in ponižuje, gre za tovrstno kupčijo. Ko sprejmeš povišico v službi, ki te stane prostega časa ali časa z družino, sklepaš kupčijo, ki te bo drago stala na dolgi rok.

In pomembno je, da nekaj razumeš. Hudič ni tvoj šef, sorodnik, partner ali prijatelj, ki si mu ustregla. Hudič je tvoj notranji strah, da ne boš preživela, ki te nagovori, da se razprodaš.

Iluzija varnosti, ki jo imaš je zgolj iluzija. Status, denar, imetje, vse to ti je lahko odvzeto v trenutku. Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš svojo notranjo vrednost.

Zlati del tega arhetipa ve, da je resnična vrednost že v tebi in da je ne moreš najti v zunanjem svetu. Ne glede na to kaj narediš, se ne moreš odkupiti. Resnična vrednost se skriva v tem kdo ti si in ne v tem kar delaš. Vendar je tvoje delo, da to prepoznaš, začutiš, utelesiš in zaživiš tukaj in zdaj.

Dragulj je že v tebi. Na tebi je, da prepoznaš njegovo vrednost, dragocenost in izjemnost.

Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S.: V tebi so štirje preživetveni arhetipi, ki te držijo ujete v preživetvenih mehanizmih; otrok, ki išče varnost v nadomestnem staršu, žrtev, ki išče moč zunaj sebe, prostitutka, ki išče vrednost zunaj sebe in saboter, ki išče zaupanje tam zunaj. Predstavim jih v spletnem programu Objemi Sebe. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Kdo vodi tvoje življenje?

, 0 Comments

Nisem vredna življenja.
Sebična sem ker hočem živeti.
Jaz sem napaka.
Ne bi smela živeti

In čutim, kako se skrčim, pomanjšam, izginem, enostavno ne obstajam več.
Raje sprejemam po kapljicah – malo po malo – to je zame dovolj.

Ker če velikodušno sprejmem, sem slaba.
Sem grabežljiva. Sem sebična.
In nočem biti sebična.
Nočem, da mi očitajo, da sem razvajena.
In to boli, tako faking boli.

To sem zapisala pred letom dni, ko sem bila v isti bolečini, ko sem se že milijontič valjala v isti zgodbi, pa še vedno nisem prišla na konec z njo.

Nisem si upala pogledati direktno noter, ker je bilo tako zelo boleče.
Pogledati kam? V svojo notranjo temo…

Potrebovala sem tenstanje, to, da sem sedela s seboj in s svojo bolečino.
Ker bolečina je lahko tisti motor, ki te potisne v premik, v spremembo, v to, da dvigneš rit in stopiš direktno noter.

Znani psihiater in psihoanalitik C. G. Jung je vsebine, potisnjene iz polja človekovega zavedanja, poimenoval senca.

Senca so vsi tisti deli vas, ki se ne skladajo s predstavo, ki jo imaš o sebi.
Najbolj fascinantna stvar pa je, da tvoja senca skriva bistvo tega, kar si.

Tvoja senca je rodovitna prst v katero zaseješ semena svojih potencialov.
In ta prst v sebi skriva vse, kar je umrlo.

Leta sem se trudila, da bi živela zgolj pozitivni pol v svojem življenju. Trudila sem se biti pozitivna. Vendar me je vedno znova povozilo na polno, ko se je oglasil ta isti glas, ki me je vodil v iste, stare zgodbe.

Delala sem na temu, da se ga rešim, rezala vezi, ga ignorirala, se ločevala od njega, dokler nisem dojela, da je del mene.
In da je najbolj modra stvar, ki jo lahko naredim, da ga sprejmem, ga objamem v sebi, ga vzljubim in dam v srce.

Toliko se govori o ljubezni do sebe, hkrati pa biješ vojno v svoji notranjosti, ko se bojuješ, bežiš ali se delaš, da velik del v tvoji notranjosti sploh ne obstaja.

Ti si ustvarila zemljevid svojega življenja na podlagi izkušenj iz tvojega otroštva.
In vedno znova poustvarjaš ene in iste izkušnje na podlagi tega zemljevida.

Senca se spočne, ko se iz veličastne enosti zavesti, iz katere vsi izhajamo, začne osamosvajati ”jaz”. To je del vsakega človeka, brez izjeme. Tisto, kar se ne vključuje v razvijajoči se ego ideal – v tvoj idealizirani občutek jaza, ki ga krepita tvoja družina, tvoje pleme, družba in kultura – postane senca.

Upiranje senci je oblika treniranja tvoje mišice pozitivnosti. S tem, ko nočeš biti neumna, pohlepna, sebična, zlobna, v sebi aktiviraš in razvijaš kvalitete, ki jih želiš živeti – vedoželjnost, radodarnost, prijaznost, ljubeznivost.

Tvoji senčni deli so tvoji zavezniki v tvoji evoluciji, v tvojem procesu razcveta.
In pomembno je, da jih prepoznaš kot svoje zaveznike.

V prvem delu življenja, tam nekje do 28 leta lahko svoje sence uporabljaš kot gorivo, ki te potiska naprej. S tem, ko dokazuješ, da zmoreš, da si dobra, odlična, ko dosežeš vse, kar si zadaš.

Vendar pride čas, ko gorivo, ki ti je bilo na voljo za tvojo rast, da ti pomaga v prehodu na naslednji nivo v tvojem življenju enostavno ni več na voljo.

To je tista faza, ko stari mehanizmi ne delujejo več. Ko stvari postanejo boleče. Ko te to, da se siliš v stvari bremeni, čutiš utrujenost, izčrpanost, preplavljenost. Goriva ni več.

In tudi, če si uspešna po vseh zunanjih standardih čutiš, da ti nekaj pomembnega manjka.
Nimaš korenin, ni temelja.
In vsak najmanjši veter te zamaje.

To je znak, da je v tvojem življenju nastopil nov cikel, ki potrebuje nove veščine.
In ena pomembnih veščin je delo s svojo notranjo senco.

Dejstvo je, da se vse življenje poraja iz notranje teme.
Notranja tema je maternica kreacije iz katere se poraja čisto vse.

In namen tvoje sence je, da te uči, vodi in ti podari blagoslov vseh področij, ki jih moraš raziskati in jih izpostaviti – vseh skritih delov v tvoji notranjosti.

Čeprav so te vsebine potisnjene globoko v nezavednem, si preko projekcije poskušajo izboriti svojo pot nazaj v tvoje zavedanje. Zato v svoje življenje pritegneš ljudi, na katere projiciraš svojo senco.
Ti deli tebe skušajo priti na svetlo in pogosto jih spodbudijo negativne lastnosti, ki te močno vznemirjajo pri drugih ljudeh.

Senca vsebuje vse, kar skušaš prikriti ali zanikati.
Vsebuje tiste temne lastnosti za katere meniš, da niso sprejemljive za družino, prijatelje in kar je najpomembnejše, zate.

Temno stran si potlačila globoko v svojo zavest, jo skrila pred seboj in drugimi.

Vendar iz tega skrivnega kraja prihaja preprosto sporočilo: Z menoj je nekaj narobe. Nisem takšna, kot bi morala biti. Ni me mogoče ljubiti. Ne zaslužim si. Nisem vredna.

In običajno gremo s tem delom v boj ali pa bežimo pred njim. To so preživetveni mehanizmi; boj, beg, zanikanje.

Namesto, da bi senco poskušala prikriti, je pomembno, da jo razkriješ, jo objameš in si prilastiš vse tiste stvari, ki se jih najbolj bojiš in so ti najbolj boleče.

Senca razkriva tisti del tvoje osebnosti, ki uniči tvoja razmerja, ti ubija duha, in ti preprečuje, da bi v polnosti zaživela svoj polni potencial in uresničila svoje sanje.

Bi rada bila vidna? Spremenila svet? Naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu?

Potem je potrebno pogledati v svojo notranjo temo, se spustiti vanjo in jo vzljubiti.

Dejstvo je, da je vse del božanskega tako senca kot luč. Moraš se potopiti v svojo temo, da bi lahko zasijala tvoja luč. In vse, kar skrivaš v sebi moraš prepoznati in potrditi v sebi.

Tako sem ponovno sedela s svojo sebično grabežljivko, ki bi se skrila in ki naredila vse kar je v njeni moči, da ji kdo ne bi očital, kako razvajena in sebična je. Ker ni bilo varno sprejeti je šla v golo preživetje, na minimum. In to je bilo tisto, kar sem morala sprejeti.

Vodila me je nazaj, v maternico, ko sem bila zarodek v 5 mesecu in sem prvič doživela kako je, ko nisi velikodušno sprejeta. Kako se počutiš, ko vzameš sama sebi, da ne bi bila uničena.
In dojela sem, kako zelo ta del potrebuje mojo pozornost, sprejemanje in ljubezen.

In tega nihče ni mogel narediti namesto mene.
Naučiti sem se morala biti z njo.

In to lahko naučim tudi tebe.
Kako sedeti s seboj in skozi proces duhovne alkimije alkimizirati svojo senco in razkriti zlato, ki se skriva v senci.

Več o senci delim v programu Objemi Sebe, kjer se srečamo z izvornimi ranami notranjega otroka in preživetvenimi mehanizmi tvojega Jaza. Več najdeš >>>tukaj<<<

Objemi Sebe. Vzljubi sebe. Zaživi kot Ti!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S. O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.

Z izpostavljenostjo “tvegam življenje”.

, 0 Comments

Vem, da nisem edina. Ne prva in ne zadnja, ki čuti podobno.
Zato sem se odločila, da na to temo podelim še malo več.

Dobila sem povratno informacijo s strani ženske, ki je gledala moj video (najdeš ga tukaj >>>) in je z menoj podelila, kako si ne upa podati na svojo samostojno poslovno pot, ker jo je tako zelo strah, da se bo morala izpostaviti.
Ker zanjo to, da se izpostavi, pomeni, da tvega svoje življenje.
Ganila me je.
Dotaknila se tistega dela v moji notranjosti, ki točne ve, za kaj gre.

To, da vsakič, ko se izpostaviš, tvegaš svoje življenje, namreč zelo, zelo intimno poznam.
In ne, to ni stvar zgolj introvertiranosti.

Vem, kako uničujoča je »dobronamerna« kritika, ki me je večkrat na moji poti ustavila in povzročila, da sem pobegnila vase, se potegnila nazaj, se pomanjšala in šla v hibernacijo.
Za tedne, mesece, leta.

In ko sem o tem govorila s prijateljicami, ki tega mehanizma nevidnosti v sebi nimajo tako zelo izraženega, so me gledale, kot bi bila malce čez les. Saj vendar ne more biti tako grozno.
Vendar je.

Ko gledam ženske, ki z veliko lahkoto govorijo o svojih težkih preizkušnjah javno, jih občudujem, ker je bilo to zame ena najtežjih stvari, ki sem jih naredila, da sem začela deliti sebe.
Golo. Brutalno iskreno.

Kajti tudi zame velja, da z izpostavljenostjo tvegam življenje. Vsakič.

In eden zadnjih velikih izzivov je brez dvoma odločitev, da se pridružim Moderni Marcareting Akademiji Lenje Faraguna (njeno spletna stran najdeš tukaj>>>). Za akademijo sem se odločila, ker se že leta poigravam z idejo, da grem na tuji trg. Vendar si tega nisem upala narediti. Zdaj vem, da je zadaj ta isti mehanizem nevidnosti. Vendar sem zdaj, s soustvarjanjem njene knjige The Naked Brand, zarolala to sneženo kepo in bomo videli, kam me bo odpeljala.

Razlika je v tem, da sem danes precej bolj na Ti z mojim notranjim otrokom, z mojim nevidnim otrokom, ki se je vedno znova skrival, ki me je vedno znova in me še vedno sili v to, da bi pobegnila, se skrila in šla v hibernacijo, zgolj zato, da bi preživela.

V hibernaciji sem namreč preživela svojo mladost. In velik del mojega odraslega življenja.
Enostavno si nisem upala iti za tem, kar sem čutila globoko v svoji notranjosti, da je moje, moje.

In k temu brez dvoma močno prispevajo starši, ki skozi udomačevanje v prvih 14 letih otrokovega življenja skozi vzorce vedenja zasadijo seme »nisem dovolj« v svojega otroka.

In težava je v tem, ker skozi odraščanje svojega zunanjega starša ponotranjimo in tako nadaljujemo z udomačevanjem kar same v sebi.

Tako imam v sebi na eni strani nevidnega otroka, ki čuti, da je nepomemben, neviden in ki vedno znova pobegne v fantazijski svet, ker je realnost tako zelo kruta. Vedno, ko nevidnega otroka ne vidijo in ga ne potrdijo, se počuti izdano. In tako se krepi sveta ranjenost izdaje, ki jo sama krepim s tem, ko ne vidim sebe.

Pogovarjala sem se s svojo hčerko, ki sem ji svojo ranjenost nevidnosti zelo uspešno predala naprej. Razlagala sem ji o tem, kako je 100% za perfekcioniste zgolj “normalno”. In kako je dobro opravljeno za perfekcioniste tam okoli 150%. Kar ima za posledico, da se določenih nalog raje sploh ne lotimo, saj obstaja nevarnost, da je ne bomo dovolj dobro opravili.
Ves čas je kimala.

Dejstvo je, da imamo perfekcionisti izjemno visoke standarde in merila.
Lastna pričakovanja, ki jih ne moremo izpolniti, nas vodijo v razočaranje in frustracijo. Nemoč ob celotni situaciji pa frustracijo zgolj povečuje. In v življenju perfekcionista ni prostora za napake. Napake so za perfekcionista izjemno stresne. Napaka je dokaz, da nisem dovolj.

Napaka predstavlja poraz. Predvidevanje, da lahko v neki dejavnosti naredim vrsto nepredvidljivih napak pa ima za posledico to, da se popolnoma ustavim, zaradi česar se izogibam novostim, kjer bi lahko šlo karkoli narobe. Zaradi tega se pogosto izogibam novostim kot je bilo npr. snemanje FB live videa, da ne bi naredila česa narobe in potem tega ne bi znala sama popraviti.

Pravijo, da perfekcionist živi v prepričanju, da se je vsaki napaki možno vnaprej izogniti.
To česar ne želi je, da bi ga karkoli presenetilo. Ne imeti kontrole nad odzivom ob izpostavljenosti je še dodatni dejavnik “tveganja življenja”. Poskuša se pripraviti na vse možne scenarije, da oceni, ali je dovolj močan, da se bo lahko ubranil, če bi slučajno šlo karkoli narobe. V kolikor oceni, da se napakam ne bo mogoče izogniti, se stvari raje ne loti.

Vsaka napaka namreč pomeni popoln poraz, kar v praksi pomeni vsesplošen poraz na celi črti, ne samo majhen poraz. In kot čistokrvna perfekcionistka lahko pritrdim temu, da pogosto zaradi ene napake doživljam svoje celotno življenje kot napako.

Priznati si lastno nepopolnost je eden največjih izzivov, s katerim te sooća tvoja perfekcionistka. Izziv mame, ki je perfekcionistka, je v tem, da skriva občutke sama pred seboj. To kar čuti, je zanjo nevidno. In te občutke na drugi strani pogosto izražajo otroci, ki so preveč živahni, preveč glasni, preveč xyz.

Preigrava se polarnost nisem dovolj na eni strani in sem preveč na drugi.

Frustrirana mati je brez dvoma v sožitju z nevidnim otrokom, ki se trudi povzročati kar najmanj težav s svojo prisotnostjo. Trudi se biti neviden, majhen in neopažen.

Verjetno zdaj vidiš, kako pomembno je, da postaneš mama sama sebi in svojemu nevidnemu otroku. Da ti vidiš sama sebe, potolažiš sama sebe, si znaš podariti to, kar potrebuješ, si nameniš pozornost in ljubezen. Da ti prepoznaš, da si dovolj.

Pogosto se nam v življenju zgodi, da se neuspehi zvrstijo kot po tekočem traku z namenom, da se ustavimo in pogledamo s širše perspektive. Kajti neuspeh na enem področju lahko pomeni, da nam življenje pripravlja nekaj dosti boljšega na drugem področju in nas mora v trenutni smeri zaustaviti z močnim neuspehom.

Tipičen primer v zvezi s tem lahko vidimo v življenju svetovno znane pisateljice J.K. Rowling, avtorice knjig o Harryu Potterju. Sama o svojih napakah pravi naslednje:
“Napake olupijo tisto, kar je nebistveno. Bila sem osvobojena, ker so se vsi moji največji strahovi uresničili. In še vedno sem bila živa. In še vedno sem imela hčer, ki sem jo oboževala. In imela sem tudi star pisalni stroj in veliko idejo. In ta ideja je postala trden temelj, na katerem sem ponovno zgradila svoje življenje… Napake v preteklosti so me pripeljale do občutka notranje varnosti – tega občutka prej nisem mogla pridobiti skozi opravljanje izpitov. Napake so me naučile stvari, ki se jih ne bi mogla naučiti na noben drug način. Odkrila sem, da imam močno voljo in dosti več discipliniranosti, kot sem to o sebi prej mislila. Spoznala sem tudi, da imam prijatelje, katerih vrednost je večja od vrednosti rubinov… Spoznanje, da se iz neuspehov dvigneš modrejši in močnejši, pomeni, da si vedno na varnem in vedno preskrbljen v svoji sposobnosti preživetja. Nikoli zares ne spoznaš samega sebe ali moči svojih odnosov z drugimi, dokler oboje ni preizkušeno preko neuspehov.”

Ključ je nedvomno v tem, da spoznaš sebe, objameš sebe in izbereš v sebi, da se izraziš skozi zlati del tega aspekta, ki ima na eni strani Nevidnega otroka in na drugi strani za mamo Perfekcionistko.

Danes vem, da je ta mehanizem nevidnosti nekaj, kar mi je pomagalo preživeti.
Vendar vem tudi, da v življenju prideš do točke, ko te to, kar ti je prej služilo in ti je pomagalo, da si preživela, začne ovirati. Pomembno je, da te mehanizme spoznaš v sebi, jih objameš, da bi lahko zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da si. In to je tisto, kar počnemo v spletnem druženju Objemi Sebe. Več najdeš na povezavi tukaj >>>

Skozi svoje delo z ženskami v zadnjih 20 letih, sem prepoznala 5 izvornih načrtov Ženske Duše. Tvoj izvorni načrt Ženske Duše (DivineFemme Blueprint) je kot portal, skozi katerega vstopaš v svojo notranjost, da ponovno vstopiš v stik s svojo naravno esenco, se povežeš z žensko, za katero si se rodila, da si in zaživiš svoj polni potencial tvoje Ženske Duše. Razkriva tvoj jezik ljubezni, tvoj intuitivni jezik, tvoj erotični jezik, pa tudi tvoje boleče točke, da bi izkusila premike v svojem ljubezenskem ali poslovnem življenju.

In ta zlati del ženske, ki v senci skriva na eni strani nevidnost in na drugi perfekcionizem je Magična, čarobna Ženska, MagicalFemme. Več o njej in ostalih 4 izvornih načrtih si lahko prebereš v brezplačnem zapisu 5 izvornih načrtov Ženske Duše. Zagotoviš si ga s prijavo na spletni povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

Na temni strani življenja…

, 0 Comments

Tisti trenutek, ko sem dojela, da gre za medsebojni dušni dogovor, da midve odigrava igro čustvene manipulacije z namenom, da se on spomni, kdo je in kaj je njegovo učenje, sem se spomnila na knjigo Mala Duša in sonce, v kateri je Neal Donald Walsch zapisal: »V trenutku, ko te bom našla in ti storila tisto strašno,« je odgovorila prijazna duša, »ko ti bom storila tisto najstrašnejše, kar si lahko predstavljaš,…torej v tem trenutku…«

»In,« je rekla mala duša, »in…«
Prijazna duša je postala še tišja. »…spomni se na to, kdo v resnici sem.«
»O, prav gotovo bom,« je zaklicala mala duša, »obljubljam ti! Vedno se te bom spominjala kot te vidim v tem trenutku tukaj!«

»Dobro,« je rekla prijazna duša, »veš, tako se bom pretvarjala, da bom sama pozabila. In če me ti ne boš spomnila, kdo v resnici sem, se sama ne bom spomnila zelo dolgo časa. Če pozabim, kdo sem, se lahko zgodi, da boš tudi ti pozabila, kdo si in obe bi bili izgubljeni. Potem bi potrebovali drugo dušo, ki bi prišla v najini življenji in naju spomnila, kdo v resnici sva.«

»Ne, ne bova,« je še enkrat obljubila mala duša, »vedno se te bom spominjala! In zelo ti bom hvaležna za tako veliko darilo za priložnost, da lahko izkusim sebe kot kar resnično sem »

Vendar se on ni spomnil našega medsebojnega dogovora. Pozabil je nanj. V njegovih očeh sem bila jaz napadalec, ona na drugi strani pa žrtev. On se je čutil poklicanega, da jo reši s tem, da napade mene.

Bila sem osupla, kajti vmes sem že dojela za kaj gre, se ji opravičila in podelila z njo svoja dognanja. In ko je prihrumel na sceno, se je vsulo iz njega… bes, sovraštvo in vse najhujše, kar si lahko predstavljaš. Bila sem malo-da-ne izmeček, ker si kaj takega pač ne bi smela dovoliti.
Takrat me je zadelo, da je lekcija namenjena njemu in da sva obe odigrali to igro zanj.

Kajti življenje se vedno dogaja ZaTe in ne Tebi.
In včasih imamo dogovor na dušni ravni, da si odigramo igre, da bi dojeli učenja, ki se skrivajo zadaj.

Vendar se tukaj zgodba ni zaključila.

Ker je vse zgolj energija, če z njo ne znamo upravljati, lahko naredimo veliko škode.
In tega se velika večina ljudi ne zaveda.

Ko te nekdo napade, imaš vedno tri izbire, lahko napadeš nazaj, zbežiš ali zmrzneš, se delaš kot da se nič ni zgodilo, si kot noj z glav v pesku. Pravzaprav je na voljo še en odziv, ko omedliš, ki je ravno tako del zamrznitve.

Redkokdo izbere zavestno pot, ki presega preživetvene mehanizme, ko izbereš, da ne odreagiraš, temveč se odzoveš, po navadi po temeljitem premisleku. Sama, če se le da, ubiram to pot, ki pa je najtežja.

Tokrat sem bila soočena z odkritim napadom, ki je bil kratke sape, ker je na sredi ugotovil, da je stvar že rešena, ker sva se midve že pogovorili. Tisto, kar je sledilo pa je bil nevidni del, ki je pogosto spregledan, ker se o njemu ne govori.

Čez kakšno uro me je začela boleti glava in slabost se je razlezla čez celo telo. Hkrati s tem me je bolela še moja desna rama, kar tako »iz zraka«. Vse skupaj je bilo vedno bolj neznosno. Naslednji dan in pol sem preležala, ker nisem mogla ne sedeti, ne stati.

Po dveh dneh agonije, pa me je po pogovoru o dogodku, zadelo kot strela z jasnega, da sem doživela psihični napad.
In da je bolečina v lopatici, posledica bodala, ki je bil na energijski ravni še vedno zapičen v moje energijsko polje.
Posledica strupenega sovraštva je bilo tudi to, da je moje energijsko polje implodiralo in se sesedlo samo vase.
Bila sem osupla.

Leta se mi ni zgodilo, da bi me kdo tako globoko ranil, čeprav sem, roko na srce, doživela kar nekaj takih močnih energijskih ali psihičnih napadov s strani ljudi, za katere bi dala roko v ogenj.

Dojela sem, da sem mu dovolila, da mi pride do živega, ker sem mu pustila vstop v svoje energijsko polje.
In pogosto je tako, da nas na energijski ravni najbolj ranijo ravno tisti, ki so nam najbližje.
Ker jim zaupamo, ker se jim odpremo.

To, kar me je osupnilo je bila reakcija mojega celotnega sistema. Ker je bila moja energijska krogla poškodovana, sem zaradi travme pobegnila iz telesa – seveda se tega nisem zavedala. Zadnji del moje energijske krogle je bil tako poškodovan, da je bilo videti kot bi eksplodiral, energija na nivoju ledvic pa je odtekala kot slap.

Sledil je pogovor s prijateljico, po katerem sem odstranila bodalo. Z njeno pomočjo sem se lahko utelesila in si pogledala, kaj se mi dogaja. Temu je sledilo še celjenje mojega energijskega telesa.

Zakaj sploh pišem o tem?
Ženske učim, kako negovati svojo maternico in svojo svetlobno kroglo. Vendar takrat, ko je tvoje telo pod vplivom travme, v šoku zaradi dogodkov, ki so te pretresli na katerikoli ravni, čustveni, mentalni, energijski ali fizični, zapustimo telo. Ženske smo izmojstrile to, da zapustimo svoje telo in se preselimo na mentalno raven, kjer vse vemo in nam je vse jasno, vendar smo v otopelosti in ne čutimo bolečine, ki jo čuti telo.

Zaradi dolgoletne prakse utelešanja sem čutila nelagodje in slabost in vse simptome, vendar v resnici nisem mogla v maternico. Nisem je čutila. Bilo je, kot, da bi bila tam prazna luknja. To, da me je moja prijateljica vodila in je s svojo pozornostjo usmerjala energijo, mi je pomagalo, da sem začutila svojo medenico in stopala, da sem začutila, kaj se je zgodil na zadnji strani mojega energijskega telesa.

Vse to mi je pomagalo, da sem prepoznala, kaj se je zgodilo, si priznala stvari in se lotila tega, kar je bilo potrebno narediti, da sem se sestavila skupaj.
To mi je vzelo cele tri dni in noči.

Ob tem sem dojela celo vrsto stvari:
1. Vsi imamo dušne dogovore z ljudmi v naši okolici. Imamo dušne dogovore s svojimi najdražjimi. Ko se odigrajo, je pomembno, da se zavedamo tega, kaj se je zgodilo in predvsem, da se ne kaznujemo zaradi tega, kar se je zgodilo. Glede na okoliščine dogodka sem bila sama mnenja, da je bilo vse zaman, ker oseba ni dojela, kaj se je zgodilo, pa me je prijateljica potolažila, da temu ni tako – svoj del dogovora sem izpolnila. Če oseba na drugi strani ni dojela, kaj se je zgodilo zanjo, si bo situacijo ponovila z nekom drugim.

2. Odziv na situacijo je odvisen zgolj in samo od tebe. Lahko bi napadla nazaj ali šla v žrtev in verjemi, kasneje sem v treh dneh imela svoje žute minute s svojo žrtvijo, vendar sem se v situaciji odzvala mirno in preudarno. Povedala sem kaj sem dojela in se opravičila. Moje osebno mnenje je tako, da je ravno zaradi tega, ker on ni imel ventila, da bi se lahko znesel nad mano v živo, priletelo bodalo za mano. In če ne bi bila v dani situaciji jaz tako čustveno vpletena, bi verjetno tudi ta energijski napad prepoznala.

3. Pomembno je, da vzameš svojo lekcijo v dani situaciji; moja je bila povezana z nevidnostjo. Običajno sem se v takih situacijah, ko me je kdo napadel umaknila in nisem pokazala svoje bolečine in ranjenosti. V tem primeru sem jo. In prosila sem za pomoč, ker enostavno nisem mogla funkcionirati.

4. Ključnega pomena je, da poznaš svojo energijsko anatomijo in si znaš pomagati. Kajti če ti ne veš, kaj se ti dogaja, si lahko tedne in tedne v bolečini, dokler tvoje biofotonsko polje ne uspe stvari zakrpati do te mere, da lahko funkcioniraš. Če ti veš, da si energijsko bitje svetlobe in da je na tebi, da aktiviraš svoje sposobnosti samozdravljenja, lahko stvari zelo hitro poustvariš. Potrebuješ mir, čas zase in veščine zdravljenja s svetlobo.

Da bi si lahko pomagala, se moraš zavedati, imeti razumevanje, si dovoliti, da čutiš in izkušaš stvari. Vse štiri ravni so pomembne.
Ni dovolj, da o tem zgolj teoretiziraš in se zavedaš stvari, kar dandanes v poplavi informacij radi naredimo.

Telo je res čudežno in z našo pomočjo se lahko ekstremno hitro pozdravi, obnovi in revitalizira.
Svetloba, ki jo izžarevajo tvoje celice, zdravi telo in ga obnavlja.
Če znaš upravljati s svojo svetlobo, se vse dogaja toliko hitreje. Temeljna je praksa.

In včasih potrebujemo težke, boleče in travmatične izkušnje, da dojamemo, da ugledamo, da resnično lahko nevidno postane vidno. Zase vem, da je bila to še ena od lekcij moje nevidnosti in brezmejno sem hvaležna vsem vpletenim za izkušnjo in lekcijo.

Več o nevidnem otroku in ostalih preživetvenih arhetipih, tudi žrtvi pa delim v mentorskem programu Objemi Sebe, ki je na voljo.

Zgodba Mala Duša in Sonce – Neale Donald Walsch je na voljo v obliki knjige, ki jo je izdala založba Primus.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je. Da s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

Ko si sama sebi največja ovira, na poti k sebi…

, 0 Comments

»Vsak trenutek, ko ne delaš tistega, kar veš, da bi moral, kradeš svojemu prihodnjemu jazu.« Rory Vaden

Eno najbolj presenetljivih spoznanj je brez dvoma ugotovitev, da si sama sebi največja ovira na poti k sebi. Velika večina žensk s katerimi prihajam v stik mi reče: »Taja, vse to bi že naredila, če bi samo vedela, kako!?«
Vendar to ni resnica. Resnica je, da vsi vemo kako in kaj.

Ključno vprašanje je torej, zakaj tega ne naredimo, zakaj ne sledimo svojim srčnim željam?

Resnica je, da ne gre za pomanjkanje informacij, vsi imamo informacije na voljo. Sploh dandanes ne moremo reči, da ne vemo, Stric Google nam je vedno na dosegu roke.
Resnica je, da nas ne ovirajo drugi ljudje. Pa tudi težavnost izziva ali okoliščine nas v resnici ne ustavijo na poti k sebi.

Če se ne poglobimo v to, kar se nam dogaja, se pogosto zdi, da nam stvari enostavno niso namenjene ali da čas še ni dozorel za to, da bi resnično zaživele svoje želje. Pogosto ženske stvari interpretirajo kot nesrečen splet okoliščin, ali da imamo res smolo, da enostavno nimamo sreče. V resnici pa same sebe sabotiramo.

Kako pogosto si zastaviš nove načrte in na koncu sama sebi stojiš na poti in zaradi strahov spodkopavaš svoje optimistične načrte? Ali pa začneš nov odnos in ga uničiš, ker si začneš zamišljati boleč izid? Ali pa začneš poslovno sodelovanje z nekom in se znajdeš v igri moči, ki bi jo lahko mirno rešila, vendar se znajdeš v istem destruktivnem vzorcu, ker te je strah osebe na drugi strani?

Pogosto zganjamo teror nad lastnim življenjem, si mečemo polena pod noge ali pa hočemo stvari doseči na silo, tako da dobesedno posiljujemo same sebe in se sploh ne zavedamo, kaj si počnemo.

In da je mera polna, se stvari ne bodo spremenile, dokler ne bomo voljne, da se soočimo same s seboj.

Najpogosteje se s saboterjem srečujemo v situacijah, ko se naše življenje obrne na bolje, ko nam stvari začnejo uspevati in se kar naenkrat znajdemo v notranji stiski, ker nas je strah, da bi se nam zdaj zgodilo nekaj slabega, ker nam tako dobro gre. Vendar namen notranjega arhetipa saboterja ni, da te sabotira, temveč, da te poduči kako prepoznati načine, kako se spodkopavaš in zavračaš priložnosti.

Pri večini ljudi se samosabotaža kaže v odlašanju in zavračanju priložnosti.
Največkrat točno vemo, kaj bi bilo potrebno narediti, pa tega enostavno ne naredimo. Odlašanje je simptom samosabotaže. In eden od presenetljivih načinov, kako pogosto sabotiramo sebe, da se ne premaknemo tja, kamor si želimo je to, da zbolimo. Vse prepogosto ustvarimo fizične simptome kot način, da ustavimo sebe na poti in s tem zavrnemo priložnost, ki nam je ponujena. Enostavno nam na pot pride »nepričakovana« ovira, ki nas odvrne od tega, kar si želimo narediti. Poznano?

V resnici ne gre za »nesrečne« okoliščine, kot jih rade opišemo, temveč za samosabotažo. Če globoko v sebi verjameš, da, če boš naredila to, kar veš, da moraš narediti, da boš nekaj izgubila, potem se v skladu s svojimi podzavestnimi mehanizmi odločiš zato, da ne bi izgubila tega, kar ti je ljubo.

Skozi otroštvo smo vzgajani skozi nagrajevanje in kaznovanje, to je mehanizem, ki nas udomači v procese odzivanja, ki so nam domači, poznani in udobni. Zato pogosto raje izbiramo v skladu s poznanim, kot da bi se podajali v neznano. In ravno v tem procesu nam saboter vedno prav pride, saj sabotiramo nepoznano in ostajamo v udobju znanega, tudi, če ni optimalno.

Ravno zaradi tega, ker te v procesu prehoda iz princese v kraljico ne motivira strah, ker je udobno tam kjer si, se pogosto ne premakneš, dokler bolečina okoliščin v katerih si ne preseže bolečine udobja v katerem si.
Šele takrat narediš premik.

In ženske gredo v samosabotaži včasih do največjih možnih ekstremov, tudi do tega, da dopustijo zlorabo, da same sebe poškodujejo, maltretirajo leta in leta, če ne desetletja, si vzamejo srečo, ne spijo in zatirajo svojo kreativnost.

Strah pred neznanim, strah pred tem, kdo bi bila, če bi se zavezala temu kdo jaz sem žensko pogosto drži ujeto na mestu. V sebi vemo, kaj bi bilo modro narediti, pa enostavno sabotiramo priložnosti, ki v naše življenje vstopajo s tem namenom, da se premaknemo. In vse to usmerjajo psihološki procesi v tvoji notranjosti.

Tako upamo, da se bo nekaj zgodilo in nas osvobodilo, da se bomo končno rešile službe, situacije ali osebe, ki nas duši in maltretira, ob tem pa pozabljamo, da je zunanji svet vedno zgolj odsev notranjega in da v praksi pravzaprav sabotiramo sebe in priložnosti za napredek.

Zakaj se ne premaknemo?
Največji izziv brez dvoma leži v globokih čustvenih ranah iz našega otroštva. Ko te je nekdo zavrnil in si imela občutek izdaje, zavrnitve, zlorabe, zapuščenosti, ločenosti, si doživela travmatično izkušnjo ali ranjenost. Posledica tega je bila globoka notranja rana, za katero se morda zdi, da nima nobene zveze s tvojim sedanjim življenjem. Vendar je resnica drugačna.

Morda se ti zdi, da je preteklost za tabo in da nima čisto nobene povezave s tvojo sedanjostjo, vendar je vsaka rana, ki ni bila pozdravljena še vedno del tvoje notranjosti. Morda se zdi, da je zakrpana, v resnici pa si čez njo samo nalepila obliž v upanju, da se bo vse pozdravilo samo od sebe. Taka rana se je morda stran od tvojega pogleda, skrita pod vsem, kar si naložila čez njo, zagnojila.
Dokler ne odpreš svoje rane in očistiš vse smrdeče gnojnice življenja, boš svoje srčne želje zelo težko dosegla.

Verjemi, da sem poskušala v svojem življenju z voljo in z disciplino doseči zastavljene cilje, vendar na koncu enostavno nisem znala praznovati in uživati v tem, kar sem dosegla. Gnojnica podzavestne bolečine me je desetletja ovirala pri tem, da bi živela srečno življenje. In Caroline Myss je bila tista, ki me je leta 2009 vodila v mojo gnojnico življenja, kjer sem se soočila z vsemi ranami, ki sem jih pustila v svoji notranjosti vse od pubertete naprej gniti. Štirje preživetveni arhetipi, s katerimi me je seznanila so me vodili v moje lastne globine in tako sem zelo intimno spoznala tudi svojega saboterja.

Pogosto mi ženske rečejo zakaj se je treba soočiti z vsem tem?
Zato ker je tvoje. Ker je del tebe. Ljudje se sabotiramo na ključnih področjih našega življenja. Nekateri ostajajo v partnerstvu, kjer so zavrnjeni ali zlorabljeni – vedno znova in znova, ob vedno enakem partnerju, ne glede na to koliko zvez zamenjajo. Ali pa imajo vedno znova težave z zdravjem. Se pozdravijo in jih kmalu pesti podobna težava. Spet drugi nikoli ne napredujejo v karieri, čeprav imajo za to izpolnjene čisto vse pogoje. Potem imamo take, ki nikoli ne splavajo na »zeleno« vejo in upravljajo s svojimi financami, ne glede na to, koliko zaslužijo.

Dejstvo je, da če sabotiraš sebe na kateremkoli področju svojega življenja skozi odlašanje ali izgovarjanje, ne dosegaš tega, kar si želiš. In ena tistih stvari, ki je pri saboterju bistvenega pomena je iskrenost. Iskrena moraš biti sama s seboj, si povedati resnico, da vidiš, ali si že nekaj časa nekaj želiš, pa kar odlašaš s tem in tega ne realiziraš. Pogosto za to krivimo druge, vendar, če zmoremo resnično globoko pogledati vase, lahko vidimo, da v ključnih trenutkih zbolimo, najdemo izgovor, morda zboli kdo od bližnjih, ali se stvari kar naenkrat spremenijo in imamo občutek, da enostavno ne moremo biti tako »sebične«, da bi v takih okoliščinah poskrbele zase. Vse to je le nekaj simptomov, da sabotiramo sebe.

Konec koncev je edini način, da spremeniš svoje zunanje okoliščine to, da spremeniš svojo notranjost. In za to je potrebno nenehno soočanje s seboj. Vse, kar si želiš, je dosegljivo, vprašanje je le, ali dopustiš, da te tvoje notranje ovire, ki jih preslikavaš v zunanji svet ustavijo, ali se znaš ustaviti, pogledati v svojo notranjost in prepoznati, da si največja ovira pravzaprav sama sebi.

To, kar je pomagalo meni, je bilo soočenje z mojim saboterjem, kajti saboter je varuh tvoje izbire. Saboter je ogledalo, ki odseva tvoje strahove pred tem, da bi prevzela odgovornost zase in za tisto, kar ustvarjaš!

To kar je učenje saboterja je samozaupanje.
Če pa si pripravljena, da se soočiš s svojimi ovirami na poti, te vabim na 12 tedensko druženje.Več o spletnem druženju najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Mama je ena sama…

, 1 Comment

prva radost je mama,
prvi spev nina-nana,
prva beseda: mama!
… piše Tone Pavček v svojem slavospevu materi.

In ne glede na to, kako pomembna je, se pogosto ne zavedamo, da predstavlja sam temelj našega odnosa s Sabo.
Mama je tista, ki te nauči, kako ljubiti Sebe, Celoto Sebe.

Za nami je materinski dan in to je dan, ko številne ženske, ki se ne vidijo kot mame, ker nimajo otrok, čutijo, kot bi jih življenje prikrajšalo za to izkušnjo. Ob tem se ne zavedamo, da ima čisto vsaka ženska ta aspekt mame v sebi, ne glede na to, ali je fizično mama otroku ali pa je mama projektu, kreaciji, ki jo je porodila skozi svojo izkušnjo v življenju.

Mama simbolično predstavlja plodnost, rast in prenovo. Ona je tista, ki pozna misterije rojstva in ponovnega porajanja. Je brezmejen vir kreacije, ki poganja kolo življenja. Brez mame in njene sposobnosti rojevanja, je življenja konec.

Ko se povežemo z arhetipom mame v sebi, dvignemo svojo vibracijo in se povežemo s kreacijo. Moja pot do moje notranje Ženske je bila polna čeri, mučiteljev vseh sort in predvsem samozanikanja. Ko sem se spogledala s svojimi arhetipi mi je postalo precej bolj jasno zakaj so stvari potekale kot so. Zanikala sem mamo, zatrla Hetairo, se bojevala z Amazonko in modra ženska je sedela na bojišču in čakala, da se spametujem.

Mati je tista, ki pozna moč brezpogojne ljubezni. Je temna svetloba, izvor čistega potenciala iz katerega se vse poraja in se vanj vrača. Ko smo se na druženju v četrtek z ženskami spuščale v izvorno kozmično maternico, smo se spuščale v sam izvor Biti. In to je potencial Velike noči, ki nam je na voljo. Prenova, porajanje, stik s samim virom kreacije.

Moja pot vase, moja pot k Ženski, se je začela z materjo. Arhetipom, ki poskrbi zate, ti da podporo in je kot mati Marija Jezusu tisti arhetip, ki je tam, ko moramo žrtvovati vse kar poznamo, da preobrazimo svojo notranjost v nekaj novega (in to je mimogrede notranje križanje). Mati nas prime za roko in nas pelje skozi iniciacijo. In če se s svojo notranjo mamo nismo pomirile in je objele v sebi, se tudi s svojo zunanjo mamo ne moremo pomiriti.

Ko sem si dovolila biti mama Sebi, poskrbeti zase in se podpirati, pa ne le v umu, kar tako rade počnemo, sem to začela živeti v svojem vsakdanjem življenju.

Vsi smo (vsaj mentalno) svojim mamam odpustili, vsaj tako večina trdi in vendar se mnogi z njo borijo in ji ne dovolijo, da opravi tisto, kar arhetipsko opravlja – poskrbi zate. In tako se pogosto znajdemo v njeni senčni strani, ko se postanemo predpražnik za druge, se žrtvujemo za družino in za otroke, ko namesto tega, da bi poskrbele za druge, opravljamo žrtvovanje. In vendar to ni vloga matere.

Iz lastnih izkušenj vem, kako je videti upiranje notranji mami. Del popotovanja je soočenje s svojo senco, kjer se je potrebno spogledati s svojo senčno platjo. Pri meni je v nekem trenutku že tako očitno tolkla v oči, da mi je mož rekel, da naj neham igrati mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke in vsem daje močan občutek krivde; češ, čemu vse se moram odpovedati, ubogi jaz… Takrat sem se prvič zbudila, kot bi me kdo polil z lavorjem hladne vode, vedela sem, da ima prav …jaz razsvetljeno bitje (no v svoji samopomembnosti, sem kdaj mislila, da sem že tam, LOL) pa že nisem taka…

In sem se zbudila iz iluzije, se objela in postala bolj ponižna in prijazna do svojih najdražjih, pa ne z računico in pričakovanjem, ampak preprosto, ker si to zaslužim jaz, da se negujem, da se imam rada, si dam, kar potrebujem in z večjim užitkom poskrbim za druge. Pa saj prej sem tudi. Pri dveh pubertetnicah pač nisem mogla živeti v utvari, da bo stvari kdo naredil namesto mene. In vendar sem stvari pogosto počela z uporom in notranjim nerganjem.

Po soočenju z notranjimi sencami arhetipa mame pa se mi je prvič zgodilo, da sem hišo pospravila z užitkom, da sem resnično uživala v vsaki stvari, ki sem jo dvignila, prebrisala, pri sesanju in čiščenju. Ko sem se takole opazovala od daleč, kar se mi zadnje čase pogosto dogaja, sem razmišljala o tem, da verjetno nisem pri zdravi pameti, da sem totalno zabluzila in je z mano definitivno konec. Nato pa sem se potopila v občutke in doživljanje izkušnje in ugotovila, da resnično uživam.

In nato je prišla lekcija intimnosti, ki jih je več vrst in tako sem dojela, da sem tisti resnično moj,moj ženski arhetip popolnoma zatrla in si ga nisem dovolila živeti niti v svetli niti v senčni plati. No v pasivni obliki je pogosto udarila ven prostitutka, ko sem svoje talente, sposobnosti in kvalitete zamenjala za tiste trenutke blaženosti, ko imaš občutek, da te ima nekdo rad in te neguje. In vendar to ni trajalo, ker sem bila v sporu s svojo notranjo materjo in nisem znala poskrbei sama zase brez občutkov krivde, vedno sem morala najprej nekaj narediti, da sem si kupila tisti občutek sprejetosti.

Znano?

In seveda Amazonka, moja bojevnica, se je borila za pravice vseh … samo nase sem pozabila. In kot je poznano v današnji družbi je tudi moja pustolovka izkoristila vsako priložnost, da bi bila sprejeta v moškem svetu. Najprej sem dokazovala, da sem dovolj, svojemu očetu in nato vsem ostalim moškim v svojem življenju. Ko sem se spogledala z njo iz oči v oči, sem dojela, da moj moški po vsej verjetnosti ne želi imeti v postelji še enega moškega ali moškinje, če sem korektna. Dojela sem, da intimnosti ne bom ustvarila z nenehnim bojevanjem in dokazovanjem, da zmorem, da sem dovolj dobra in da obvladam. Hja no, kaj naj rečem težka lekcija.

In na koncu še moja modra ženska, ki je potrpežljivo čakala, da se spametujem in preko vseh bojišč, ki jih je modro opazovala od daleč, toliko utrudim, da ji bom pripravljena prisluhniti. Da se neham pritoževati, kritizirati in soditi in da dojamem, da sem sama tista, ki kreira. In da izbiram JAZ.

Ženska … prebujena, objeta, spravljena sama s seboj, je božanska Ženska. Ženska z velikim Ž.

Popotovanje vase ni enkratni dogodek, je popotovanje dolgo celo življenje. Gre za tkanje tančice, tkanine vesolja v katero smo prepleteni vsi mi. In ko spletam in tkem svoje življenje, v tkanino vpletam niti vseh, s katerimi se srečujem. Vsak od vas, ki ste me poznali in se z mano družili ali pa me poznate in se z mano družite sedaj, je pomembno vplival na moje tkanje in vaše niti so obogatile mojo tkanino.

Želim Ti, da je tvoje tkanje življenja nežno in puhasto, lahkotno kot veter in prostrano kot oceani. Naj bo toplo kot savane in bogato kot zemlja. Dovoli si, da postaneš to kar si, tkalka svojega življenja. Naj bo božanskost vtkana v tvoje življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družiš, se srečuješ ali preprosto samo veš, da obstajajo.

Hvala vsem mojim dušnim sestram, ki tkejo z mamo mojo svileno, brokatno, z zlatom plepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki jih tkete v tkanino mojega življenja. In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili … hvala Matjaž … zaklad si, ki mi je bil dan in ki mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

Nikoli, nikoli ne pozabi kako dragocena Si. Brezmejno dragocena Si. Čisto vsaka je.
In vedi, da svet nikoli ne bi bil to kar je, brez Tebe. In to je resnica.

Blagoslovljene praznike.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša edinstveni kreativni izraz svoje Ženske duše, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

Seks v mestu

, 1 Comment

Poznaš kultno nadaljevanko Seks v mestu? Ali pa morda film?
Zadnjič je ena od udeleženk ženskega kroga, kjer sem predstavila štiri zaveznice, ki jih imamo v svoji notranjosti, navdušeno izjavila; To je pa kot bi imela v sebi čisto svoje štiri prijateljice iz Seksa v mestu.

Štirje glavni karakterji omenjene serije, predstavljajo štiri različne arhetipe ženskosti. Charlotte je idealistična, konservativna, romantična ženska in v njenem življenju se vse vrti okoli zakona, materinstva in urejanja Doma. Samantha je glamurozna, uspešna, neodvisna, zelo sposobna predstavnica za stike z javnostmi in verjame v seks brez obveznosti. Miranda je uspešna odvetnica, pametna, jasna, direktna, in nikoli ne okoliši. Carrie pa je očarljiva kolumnistka in pogosto pripovedovalka zgodbe. Predstavlja naše notranje dialoge, včasih za in drugič spet proti.

Arhetipi so naši vzorci obnašanja. Pomagajo nam, da se naš dušni dogovor lahko udejanji v zemeljski realnosti. Arhetipi v sebi nosijo naše talente, veščine, sposobnosti, potenciale, ki jih moramo prepoznati in utelesiti skozi svoje življenje tukaj in zdaj. Ključ je v tem, da jih izkušamo!

Izraz “arhetip” izhaja iz antične Grčije. Osnova besede je archein, ki pomeni “original”; in typos, ki pomeni “vzorec, model”. Pomen je torej “originalni vzorec” iz katerega izhajajo podobne osebe, predmeti ali koncepti. Lahko bi rekli, da gre za univerzalne vzorce moči, ki jih v življenju uporabljamo, da organiziramo svoje misli in čustva, kot tudi lečo, skozi ktero ocenimo vsako osebo, ki jo srečamo.

Arhetip je vzorec obnašanja, ki je vtkan v tkanino naše družbe. Ko vzorec ponavljamo, postane predloga iz katerega se ohranja. Eden takih starodavnih arhetipov je arhetip matere. Tako globoko je del naše družbe, da njeno obnašanje uporabljamo v reku; ne bodi materinska. Ko ti nekdo reče, da si materinska, vsi vemo, kaj to pomeni. Lahko naštejemo pozitivne in negativne karakteristike matere. In če bi naredili raziskavo, bi dobili precej podobne odgovore glede tega, kaj mati predstavlja, brez da bi nam kdo podrobno razložil kdo mati je. Vsi poznamo arhetip mame. Arhetipi nam pomagajo videti in razumeti svet in ljudi okoli sebe.

Pogosto namreč osebo, ki jo spoznamo, ocenimo; Ona je pa taka princeska. Ali pa; tole je pa izvedel kot pravi heroj.

Arhetipi vznikajo iz kolektivne duše in jih preigravamo skozi individualno dušo. Njihove mistične drame se preigravajo v našem vsakodnevnem življenju. In vsak posameznik v sebi nosi štiri osnovne arhetipe, ki se pri ženski kažejo skozi mamo, junakinjo, ljubimko in modro žensko. Pri moškem pa skozi očeta, junaka, ljubimca in modreca.

So semena, ki so vsajena v naši notranjosti in od našega poznavanja teh delov same sebe je odvisno, kako uspešno se izražamo skozi te različne aspekte svoje Ženske duše. Vsaka ženska ima v sebi vse štiri. Vendar arhetip stopi v ospredje in se ti razkrije, ko zavestno stopiš v odnos s tem delom v sebi. Dokler je ta del zate neviden, je kot da ne obstaja.

Vsak arhetip nosi v sebi edinstvene sile, ki ti omogočijo, da lahko bolj v polnosti postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno biti. Tvoji individualni arhetipi se odslikavajo v tvojih željah, namenih in v tvojem dušnem namenu.

Da bi resnično utelesila svoj polni potencial svoje Ženske Duše, je modro spoznati svoje štiri notranje zaveznice.

V svojem raziskovanju teh štirih arhetipskih vzorcev sem jih poimenovala kot Gaea, ki predstavlja arhetip matere, Hetaira predstavlja ljubimko, Amazonka predstavlja junakinjo in Sofija tvojo modro žensko.

Pomembno je, da veš, kako sama sebi držati prostor, v katerem se počutiš dovolj varno, da se sprostiš in odpreš izkušnji, s katero si soočena. To je izkušnja s katero te sooči tvoj arhetip Gaea. Mati je tista, ki poskrbi zate. Mati te nauči, kako poskrbeti zase.

Ko se odpreš izkušnji, je pomembno, da si jo voljna sprejeti. Amazonka je tista, ki ti pomaga, da pogumno in drzno stopaš po svoji poti in spoštuješ sebe, takšno kot si, tam kjer si. Je arhetip, ki ti pomaga, da jasno in konkretno izraziš svoje želje in potrebe, se postaviš zase in dosežeš to, kar si želiš.

Negovanje sebe je za sodobno žensko pogosto največji izziv, ker negovanje običajno enačimo s crkljanjem, razvajanjem, ko si nekaj podarimo, ker smo si zaslužile. Hetaira je tisti aspekt v tebi, ki ti razkrije vse dimenzije ljubezni do sebe. Ljubljenje z življenjem je dnevna aktivnost, ki ti pomaga, da uživaš v svojem življenju, v vsakem trenutku, brez čakanja na tiste poseben priložnosti, ko si zaslužiš in upravičiš to, da praznuješ svoje življenje.

Sofija pa je četrta notranja zaveznica, ki te spomni, da vso modrost nosiš v sebi. Sofija te spomni, da je resnica tista, ki osvobaja. In svoboda vedno izhaja iz nenavezanosti, iz tvoje sposobnosti, da se prepustiš toku življenja in praznuješ življenje v njegovi polnosti.

Vsako od štirih zaveznic podrobno predstavim v spletnem druženju Prebujena Ženska, ki je namenjeno razkrivanju poti v radost, užitek, praznovanje in izpolnjenost, po katerih ženske pogosto hrepenimo. Vendar se ne zavedamo, da gre za dušne kvalitete, ki jih ne moreš najti v zunanjem svetu.

Popotovanje po tvoji notranji čustveni pokrajini razkriva tvoje notranje zaveznice, ki ti potem, ko jih povežeš v tvoj edinstven Dragulj razkrijejo izvorno esenco tvoje Ženske Duše.

Vabljena na popotovanje Vase, Prebujena Ženska,. Več najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si

Zapuščam te…

, 2 komentarja

Vsaka ženska je kdaj izkusila situacijo v kateri je zaslišala te strašljive besede…. Zapuščam te.

In vendar se pogosto ne zavedamo, kako pogosto te besede uporabimo v sebi, do sebe.
Zapuščamo same sebe.

Vsakič, ko ignoriraš svoje občutke, svoje potrebe, zapuščaš samo sebe. Ja, boleče je, čutim. Čutim svojo lastno bolečino ob tem, kolikokrat sem zapustila samo sebe. Tolikokrat sem čutila empatijo do drugih in poskušala izpolniti njihove potrebe, brez zavedanja, da sem ob tem pogosto pozabila na svoje. Skrbela sem za druge v upanju, da bom dobila njihovo potrditev, da sem dobra. Dovolj dobra, da se bo našel kdo, ki bo voljan poskrbeti zame.

Kolikokrat sem vpila sama v sebi in klicala Boga in angele, nekoga, da naj poskrbi zame. Prigovarjala sem si, da je zame poskrbljeno in hkrati globoko v sebi vedela, da si lažem. Počutila sem se nemočno v upanju, da se me bo nekdo usmilil.

Ja, ignorirala sem samo sebe na celi črti. Bila sem voljna razprodati sebe, dati vse, kar sem imela, da bi me nekdo imel rad. In ob tem nisem prepoznavala, da s tem sama sebi pravzaprav vedno znova sporočam, da ne ljubim sama sebe. Ne, nisem videla svoje vrednosti. Upala sem, da jo bodo videli drugi in da mi bodo potrdili mojo vrednost.

Upala sem, da bodo drugi prepoznali moje potrebe. Da bo moj dragi videl, kaj potrebujem in da bo prebral moje misli, da mi bo dal to, po čemer sem hrepenela. Mislila sem, da je njegova ljubezen do mene odraz tega kako poskrbi zame.

Prihajala sem iz službe, utrujena, izčrpana, izgorela in stopila skozi vrata, ter v trenutku od nekje potegnila energijo, da sem začela pospravljati urejati stvari, da bi si zaslužila ljubezen in pozornost.

Ko sem s svojim moškim delila svoje spoznanje, da si moram stvari zaslužiti, me sploh ni razumel. Govoril mi je, da stvari zaslužiš in ne da si jih zaslužiš, da imam v svoji glavi vse pobrkljano.
In ja, res je bilo tako. Prav je imel. Vse sem imela pobrkljano.

Po desetletjih tavanja v temi, sem nato dojela, da vedno, ko skrbim za druge in ob tem ignoriram samo sebe, moj notranji otrok čuti zapuščenost. Leta sem verjela, da me ljudje zapuščajo v zunanjem svetu, da sem žrtev okoliščin. Potem sem morala sprejeti dejstvo, da vse to počnem sama sebi.
Občutek zapuščenosti je bil moj notranji občutek.

Mislila sem, da so za moj občutek zapuščenosti krivi drugi, ker mi niso posvečali pozornosti, ker mi niso dajali ljubezni in potrditve. Potem sem spoznala, da občutek zapuščenosti ustvarjam sama, ker ignoriram samo sebe.

In sprejeti to dejstvo, se pomiriti sama s seboj ni bilo lahko.

Grizla bi, naredila bi vse mogoče, kupila bi si pot ven iz tega, če bi lahko. Vendar me je življenje vedno znova soočilo z nespornim dejstvom… ignoriram samo sebe.
Ne vidim sebe. Ne čutim sebe. Ne poskrbim zase.

Kako nenavadno je takole v nekaj stavkih strniti učenja desetih let. Ja, deset let je, kar sem s svojim notranjim otrokom začela komunicirati, kar sem jo ugledala v sebi. Vendar kljub temu, da sem svojo malo punčko v sebi prepoznala, še dolgo časa nisem hotela slišati tega, kar mi je govorila. Nisem hotela čutiti tega, kar je čutila.

Potem sem morala sprejeti, da sem zapustila samo sebe in da občasno to še vedno počnem.
Le, da me zdaj moja punčka spomni… glasna je, da ji prisluhnem.

Vendar še vedno boli.
Še vedno je surovo in kruto.
Še vedno čutim surovo ranljivost, ko se soočam z dejstvom, da zapuščam sebe. Še vedno.

Za odnos gre. Odnos s sabo. Odnos, ki ga razvijamo. Odnos, ki nas celi in zdravi.
In tega nihče ne more narediti namesto mene, namesto tebe, namesto kogarkoli.
Sebe vedno neseš s sabo, kamorkoli greš. Ne moreš pobegniti pred sabo.

Zato je morda najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš, da sprejmeš sebe, točno tako kot si.

Ja, naporno je. Intenzivni dnevi so.
Vendar sem na koncu dneva vedno sama s sabo.
Pomirjena ali razburjena.

Nezadovoljna ali izpolnjena.
Izbira je na koncu vedno zgolj in samo moja.

Pa ti? Kako gre tebi?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da dvignejo svoj nivo samozavesti in zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si

Ženske, ki kradejo moške…

, 0 Comments

V mojem prejšnjem življenju (beri pred letom 2009) sem bila prepričana, da so ženske, ki kradejo drugim ženskam moške, zlobne. Moja definicija žensk, ki kradejo moške je bila usmerjena predvsem na ljubice in prostitutke. Priznam, prezirala sem jih in resnica je, da sem se počutila ogroženo.

“Kaj če se bo to zgodilo meni?” sem se prestrašeno spraševala in naredila vse kar sem vedela in znala, da bi to preprečila.

Potem je prišlo grenko spoznanje, da ni ničesar zunaj mene, kar ne bi bilo tudi v moji notranjosti. In s tem tudi soočenje z arhetipom prostitutke v sebi, ter sprejemanje ljubice kot enega od mojih notranjih aspektov. Ne, ni mi bilo všeč, čisto nič, vendar me je presunilo spoznanje, kako in kje varam samo sebe. Varanje ni nujno nekaj, kar se dogaja zgolj v zunanjem svetu. Za uspešno preigravanje arhetipskih vlog se lahko odigrava tudi v tvoji notranjosti.

In tako sem bila nekega večera soočena z vprašanjem; Kje varam samo sebe?
Ne, ni se bilo lahko spogledati s seboj in si priznati, da ne živim življenja kot si ga želim, da pravzaprav sploh ne poznam svojih potreb in da sama sebe vlečem za nos.

Prebujenje ni bil sprehod, soočiti sem se morala s kar nekaj težkimi temami. In ena od njih je bila tudi varanje. Nisem razumela, kako je lahko ženska z moškim kljub temu, da ima ženo in kako ne čuti tega, kako močno posega v tkanino odnosa, ki ga ima moški s svojo ženo.

Ženska čuti. In ženska ve, ko druga ženska poseže v eterično polje moškega, s katerim je. Moški ne vedo, da ženska čuti energije in pozna njegovo čustveno pokrajino veliko bolj od njega, zato vedno mislijo, da jo bodo odnesli brez posledic, če bodo le dovolj pazljivi. Vendar ženska brez dvoma ve, kaj se dogaja. Vprašanje je le, ali si to tudi dopusti videti in si to prizna. Pogosto si ne, ker je bolečina izdaje enostavno prevelika. Ko si izdana, se v notranjosti prebudi izvorna bolečina nevidnosti, da nisi videna, ugledana, da nekdo ne vidi tvoje vrednosti, tega kdo v resnici si. Pa ne le to. Najbolj boleče pri celi stvari je, ker ti sama ne vidiš sebe, ker ti varaš sebe, ker ti sebi ne poveš resnice in izdajaš samo sebe.

Moški so izjemno zanimiva bitja, kar potrjuje tudi zapis kolumne, ki me je danes navdihnila k zapisu in si jo lahko preberete tukaj… Rad imam obe; ženo in ljubico. V svojem raziskovanju moške narave lahko temu le pritrdim. Na žalost drži, da se moški zelo hitro dolgočasi. Res je, moški si želi raznolikosti. In ja, moški vedno misli, da je dovolj pameten, da ga žena ne bo dobila.

Verjetno eno najbolj presunljivih spoznanj, ki sem jih dojela, ko sem se izobraževala s svojo prvo mentorico na področju ženstvenosti, je bilo, da si moški želi izkusiti več žensk. Tega sem se bala in to mi je skoraj vzelo vso voljo, da bi sploh še nadaljevala s seminarjem. Vendar je sledilo enako presunljivo dejstvo, to, česar nisem vedela in česar ne ve velika večina žensk, kar je velika skrivnost kurtizan, da v resnici nisi le “ena” ženska.

Moški si želi razburljivosti v svojem življenju. In ja, življenje moškega je dolgočasno. Vendar je ženska tista, ki v življenje moškega vnese razburljivost, raznolikost, živost in vitalnost. Moški radi rečejo, da je ženska tista zaradi katere je življenje vredno in zaradi katere je vedno znova boljši moški.

Ključno vprašanje tukaj je brez dvoma; Katera ženska je tista, zaradi katere je boljši moški, žena ali ljubica?

Žena pogosto zapade v rutino vsakdana. Žena ima pogosto vse karakteristike arhetipa mame. Mama je zelo skrbna, mirna, trdna, stabilna in ustvarja občutek domačnosti, stabilnosti v življenju moškega. Vendar, če ženska večino svojega časa preživlja zgolj v eni arhetipski vlogi in s svojo življenjsko energijo oživlja zgolj ta del svoje bogate notranje čustvene pokrajine, hitro postane dolgočasna. Postane nekaj nepogrešljivega, miren pristan za moškega, ki mu nudi občutek varnosti, družinskosti, vendar si želi več.

In to je tisto, česar se velika večina sodobnih žensk na smrt boji, da ne bodo dovolj.

Ključna skrivnost ženske narave je ravno v njeni raznolikosti in na to ženske vse prerade pozabljamo. Tako hitro se udomačimo v eni vlogi, da pozabimo na svojo raznolikost, ki jo čisto vsaka nosi v svoji notranjosti. Dejstvo je, da je vse v tebi… ženska esenca je v svojem izvoru narava, je življenje, je vitalnost, je raznolikost. In da bi lahko to resnično zaživela, moraš spoznati tudi druge dele sebe, ki so del tvoje notranje čustvene pokrajine.

Ena tistih, ki se je bojimo kot hudič križa, je brez dvoma ljubica. Ljubica je v svoji arhetipski naravi iskriva, je živa, je razburljiva, je igriva, je nevarna in ja, dobro pozna globine, v katere vodi svojega moškega.. In točno ta ljubica je v tebi, je del tebe. Le da smo jo ženske pogosto zaradi sodb in obsodb družbe potisnile nekam v globine nezavednega v svoji notranjosti.

Ko sem se leta 2009 spoznavala s svojo ljubico, sem sprva sramežljivo stopala na njen teritorij, kmalu pa sem spoznala kakšno moč in kakšno vrednost ta arhetip nosi s seboj.

Da ne govorim o tem, kako ta arhetip pozna pokrajino spolnosti in danes rada rečem, da v resnici ne potrebuješ nobenih tehnik, tantre ali kamasutre, da bi zadovoljila svojega moškega in osrečila sebe. Vse kar je potrebno je stik s tem delom v sebi, ki enostavno ve kaj in kako. Ve, kam bo zapeljala igro v tistem trenutku in tako pogosto preseneča mene, da ne govorim o vznemirjenju, ki ga doživlja moj moški, ki rad reče, da si sploh ni predstavljal, da je spolnost lahko tako noro dobra in vznemirljiva. Spoznala sem, da je spolnost, z besedami Davida Deide, najhitrejša pot do Boga. In ja, ta del, ljubica, je v meni ravno tako, kot je v čisto vsaki ženski na planetu.

Ključ je v odnosu, odnosu s svojo ljubico.

In raznolikosti nikoli ni konca, kajti divja ženska je tista, ki v odnos vnese divjost in nepredvidljivost. Včasih je svečenica tista, ki s svojo prisotnostjo pomirja. In v teh trenutkih je tišina, globina dotika, masaže, nekaj tako posvečenega, da enostavno ni potrebno čisto nič drugega. In muza je tista, ki moškega navdihne, ga opogumlja, ga spodbuja, da se poda v neznane vode. In zdravilka je tista, ki s svojim dotikom zdravi, znižuje stres, neguje.

Bistveno vprašanje na tem mestu se glasi; Jih poznaš?

Poznaš različne dele sebe? Jih znaš zavestno izbirati glede na to, kaj je v danem trenutku aktualno? Ali se raje držiš znane rutine in tako pogosto zapadeš v dolgočasno in enolično življenje?

Eno pomembnih spoznanj zame osebno je povezano z dejstvom, da moški v svojih genih še vedno nosi lovca. Lovec lovi in osvaja trofeje. In rada rečem, da ženska nikoli ne bi smela pristati v vitrini z osvojenimi trofejami. Edini način, ki ga poznam in ki ga delim z ženskami v svoji skupnosti je, da odkriješ svojo notranjo raznolikost, svojo bogato čustveno pokrajino, ki razkriva ženske arhetipe, ki jih lahko s svojo energijo zavestno oživljaš. Na tak način v sebi prebudiš živost, raznolikost, vitalnost. Razumevanje in poznavanje tvoje barvitosti, cele mavrice tvojega izraza pa bo pripomoglo tudi k temu, da nikoli ne boš čisto zares osvojena. Vedno boš lahko s svojim moškim delila drugačen odtenek, drugačno zgodbo, kar bo obogatilo in razgibalo vajin odnos.

Če te zanima več, se mi pridruži na štiri mesece dolgem popotovanju vase, ki sem ga poimenovala Odstiranje tančic Prebujene Ženske. Več si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Tukaj pa najdeš enega od starejših zapisov, ki govori o tem, zakaj je tako pomembno, da postaneš najsrečnejša ženska na svetu….

In če se vrnem na začetek, k ženskam, ki kradejo moške. V zadnjih letih sem imela priložnost spoznati številne ljubice in to kar me je globoko ganilo, je bilo spoznanje, kako pogosto sprejmejo to vlogo v upanju, da bo moški na koncu videl njeno vrednost in izbral samo njo. Kako pogosto so njena notranja hrepenenja in potrebe tiste, ki jo vodijo v to, da se je za ljubezen pripravljena odpovedati vsemu in živeti življenje v senci žene. Enim to odgovarja, za druge je vir bolečine. Dejstvo pa je, da je vedno ravno nepoznavanje sebe, svojih potreb in svojih manjkajočih delčkov tisto, ki nas v življenju vodi v izbire, za katere smo bile prepričani, da jih nikoli ne bomo izbrale, da jih izkusimo.

Danes vem, da je moja potreba, da je moj moški samo moj, ker je celostnost in celovitost predaje zgolj njemu tisto, kar osrečuje mene. Vsaka mora poznati svoje potrebe, kajti le tako lahko pristno izbira to, kar je njena dušna izbira. In kot pravijo; sto ljudi, sto čudi, zato je raznolikost mnenj na tem področju stvar presoje vsakega posameznika.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Deset drznih povabil moškega…

, 1 Comment

Ko sem pripravljala program Koda:Ženska sem naletela na zapis moškega, ki me je navdušil. In ko sem ga poslala v branje svojemu moškemu, je komentiral samo, da se strinja z napisanim. Ker gre za moški pogled na žensko sem se odločila, da zapis prevedem.

Rada rečem, da so moški kot lovci in da mora biti ženska zvita, da ne postane trofeja v njegovi vitrini. Kako? Tako, da resnično spozna sebe in svoj potencial kot ženska. Samo, ko resnično veš, kaj vse ti je na voljo v tvoji notranjosti lahko postaneš drzna ljubimka in sijoča diva, mehka muza in nežna skrbnica.
Barry Selby pravi: »Če naj bom Bog, potrebujem žensko, ki bo kot Boginja.«

Si pripravljena biti Boginja?

Barry na svojem blogu piše: »Navdihnil in izzval me je provokativen zapis na blogu z naslovom Klic Sveti možatosti: 10 drznih povabil božanske ženske .

Kot coach za odnose, ki se predstavlja kot “Svetovalec za strast” in ki že leta preučuje dinamiko v odnosih, je v meni zanimanje zbudil članek, ki je izzval tudi moj občutek za fer igro. Če ženske kličejo moške, da se soočijo s svojim božanskim potencialom, potem kot moški kličem vas ženske, da se srečate s svojim.

V duhu dialoga, ki je dvosmeren je tukaj moje povabilo ženskam; 10 drznih povabil, ki utegnejo spodbuditi tvoje žensko srce k akciji ali besu. Tu je moj izziv!

1. Brez strahu. Živi svoje srčno hrepenenje in bodi avtentična ter svobodna v svoji ženstvenosti. Mi moški smo pripravljeni, da se razkriješ, pokažeš točno taka kot resnično si. Opusti svojo sramežljivost in bodi drzna, čudovita in sijajna v svojem polnem izrazu Boginje. Stresi tla s svojo hojo – brez opravičevanja.

2. Vrnite nam poslovne obleke. Predolgo se preveč žensk v poslovnem okolju obnaša kot moški in tekmujejo kot moški. To je vzniknilo iz boja za ženske pravice nazaj v šestdesetih prejšnjega stoletja, ko so ženske razglasile svoje mesto v svetu, zažigale nedrčke in prevzele vloge, ki so jih prej imeli moški. Na žalost je nihalo zanihalo predaleč – te osvobojene ženske niso le izbrale, da zažigajo nedrčke, odstranile so ličila, ostrigle lase, odstranile nakit in oblekle poslovno obleko, da bi bile sprejete v poslovni svet. Ženske so se odrekle svoji personi gospodinje in zarjovele. Vendar so ob tem zanikale svojo Boginjo, svoje izvorno srce ženstvenosti. Že zdavnaj je čas, da boginja pokaže svoj obraz in svojo božansko sočnost v poslovnem svetu. Morda je to edina stvar, ki ga bo rešila

3. Ponosno nosi svojo boginjskost. Ti si Boginja. Kako to vidi moški? Boginja je avtentična, močna, visoko zaželena in raje se je boj, če vanjo dvomiš, jo prevaraš ali jo ignoriraš. V svojem temelju hrepeni po božanski možatosti, da se z njo sreča na enakovrednih tleh in bo obglavila moškega, če jo bo razočaral. Tako kot moški meč Resnice, je tvoje žensko srce sočutja in miline močna resnica, ki zareže skozi iluzijo in pretvarjanje okoli tebe.

Iz tega mesta to, kako se oblačiš, kako se predstaviš, kako se nosiš, postane naravno in pretočno. Brez naše poslovne obleke imaš veliko možnosti, kako pokažeš svoje srce, svoje darove in svojo sočnost nam, svetu in druga drugi. V tebi je izjemna moč – spolna, duhovna, fizična in čustvena. Vse to lahko izžarevaš iz sebe, avtentično in naravno. Naredi to zase. Naredi to za svoje sestre. Naredi to za vse nas.

4. Mi ne govorimo jezika boginje. Večina moških ni bila poučena o tem kakšen je jezik ženske. Kot je John Gray opisal v knjigi Moški so z Marsa, Ženske z Venere, smo resnično različna bitja. Potrebovali bi antropologe za partnerstva, da bi prevedli jezik in poskušali razumeti drugi spol. Pridite nam nasproti, na polovico poti v komunikaciji. Prepoznaj, da ko rečeš, da si v redu, moški ne vemo katerega od 300+ verzij imaš v mislih. Boginje med seboj komunicirate skoraj telepatsko, v niansah, enozložnicah ali celo z obrazno mimiko, kar prenese dovolj informacij, da bi z njimi lahko napolnil dnevnik za cel mesec. In mi moški tega sploh ne ujamemo. In ne hecam se. Moški jemljemo stvari dobesedno.

5. Podpri me in navdihuj. Včasih je bojevanje dobrega boja in strastno sledenje svoji misiji preplavljajoče celo za nas, bojevnike. Tvoj dotik, tvoje opogumljanje, to, da verjameš vame me navdihne, da sem najboljše kar sem lahko. Tvoj dotik se dotakne mojega srca na način, ki me navdihne, da ljubim kar delam in nadaljujem.

6. Nisem tvoj očka. Verjetno imaš nerešene stvari s svojim očetom. Jaz nisem tvoj očka. Bodiva si na jasnem. Sprejmi to kar je tvoj oče naredil ali ni naredil. Ko svojo zgodovino z njim projiciraš name, zmanjšaš mojo sposobnost, da sem s teboj z odprtim srcem.

7. Dovoli, da te začutim. Če resnično želiš, da tvoj moški živi sveto možatost, svojo resnico, ne zadržuj svojih čustev in občutkov. Vem, da me tvoja nevihta ne bo uničila. Morda me bo prestrašila. Če moški pobegne, je to verjetno najboljši pokazatelj, da moški ni v svoji sveti možatosti. To, da zadržuješ svojo resnico, da si prijetna ali se prilagajaš glede na odziv moškega, te drži na distanci. Izrazi se, v polnosti. To te bo pripeljalo bliže k meni.

8. Bodi v ekstazi. Moški smo enostavna bitja, linearni v razmišljanju in akciji. To je tako naša moč kot krepost. Ko te vodimo v ljubezen in ekstazo, dopusti. Bodi prisotna. Bodi popolnoma potopljena in sprejemljiva za našo strast. Ne razmišljaj o barvi stropa ali o lakiranju svojih nohtov. Bodi voljna sodelovati. To delamo zate!

9. Spomni me, naj te ne popravljam. Moški smo izjemno talentirani v reševanju problemov. Ko podeliš svoja čustva, svoje vznemirjenje z nami, je naravni, instinktivni odziv, da poskušamo najti rešitev, kar je v 99% to, česar nočeš. Instinkt popravljanja potepta naše prepoznavanje, da potrebuješ ventil. Spomni me, da bom lahko odložil svojo škatlo z orodjem za trenutek in preprosto držal prostor, da se osvobodiš. Tako oba zmagava.

10. Zasij v javnosti. Ti si krasna, sijajna, ti si magična, ti si sočnost življenja – in vse prepogosto to deliš samo v svojem krogu z drugimi boginjami, na druženjih ali z ogledalom. Čakam te, da si avtentična v vseh aspektih svojega življenja, še posebej v javnosti. Svet potrebuje, hrepeni in je žejen boginje, da razkrije svoje darove in svoje bogastvo. Naša prihodnost kliče avtentično in božansko ženstvenost. Ti si zdravilo, ki ga svet potrebuje, zdravilo, ki ga potrebujemo moški. Bodi darežljiva s svojo svetlobo.

Rotim te, ženska, opusti svojo majhnost, opusti sodbe in vloge, ki si jih vzela nase. Osvobodi se, da si to kar si, tvoj avtentični božanski Jaz.

Zato si Ti (in jaz) tukaj!”

Moški pravijo JA, res je tako. In strinjam se z vsem zapisanim. Vem, da ženska mora postati boginja in spoznati sebe. To je pot, po kateri hodim vsak dan v spoznavanju svoje Boginje.

In če si drzneš stopiti v svojo, odstreti vse tančice, se potopiti vase, te vabim na magično popotovanje vase Koda:Ženska. Več najdeš na >>>>povezavi tukaj<<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

koda

1 2 3 4