Partnerstvo

par7

Moški ne ve, kaj ženska potrebuje, če mu tega ne pokaže ali pove.

Izziv je v tem, ker pogosto tudi ženska ne ve.

Moj Valentin me je peljal na senzualno popotovanje, kjer sem odkrivala dele sebe, ki jih še ne poznam. Bilo je magično. Kljub vsemu lepemu, pa je tisti del mene, ki ne more iz svoje kože, razmišljal o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Ko sem poskušala razložiti moj izziv (še vedno pozabim, da moški ne ve, kaj početi z izzivi in je fenomenalen v reševanju težav), enostavno nisem znala ubesediti tega, kar bi potrebovala. In bolj, ko sem se trudila, bolj sem vse zapletla, zakomplicirala do te mere, da na koncu sploh nisem vedela, kje sem začela.

Težava je bila v tem, da sem v očeh mojega dragega uničila vse tisto, kar sva doživela.
Kot bi slon prišel v trgovino s kristalom. Z ritjo sem podrla vse, kar sem prej ustvarila.

Ob tem sem dojela, kakšen izziv imam s tem, da ne povem resnice.
Ženske pogosto poskušamo moške zaščititi pred resnico.
Vse prepogosto stvari zavijamo v celofan.
Nismo jasne in ne znamo ubesediti tega kar potrebujemo.

Pogosto si ne upamo povedati resnice in jo skrijemo.
Naredimo se šibke, nemočne v upanju, da nas bo moški nekako rešil.
To česar ne vemo je, da moški ne mara iste osebe reševati več kot enkrat. Mogoče dvakrat. Tretjič v identični situaciji ne bo niti poskušal, ker na to gleda kot na potrato energije.

Brez dvoma ni rešitev v tem, da se skrivamo. Pomembno je, da ženska pozna svojo moč in da zna rokovati s svojo močjo, da jo zna uporabljati modro, z integriteto. Naučiti se moramo upravljati s svojo močjo. To je tisto, kar je za moškega seksi. Ženska, ki je samozavestna v svoji moči je brezmejno privlačna.

V sijaju ženske leži njena moč.
Ženske žal skrijemo svojo svetlobo, pogosto same pred seboj. Potisnemo jo v globine nezavednega v upanju, da z njo ne bomo vzburjale moških okoli sebe.

Ob tem pozabimo, da je esenca ženske življenje, vitalnost, živost, ki vzburi praznino in zavest, ki jo predstavlja esenca moškega. Ženske ne prevzamemo odgovornosti za to, kdo smo in kaj s svojo prisotnostjo naredimo.

Če pogledamo simbol jina in janga, je v jinu vedno tudi jang in v jangu vedno tudi jin.
Ženska ima v sebi moški del, ki ga v psihologiji poznamo kot Animusa in moški ima v sebi ženski del Anime.

Da bi resnično zaživele v strastnem, sočnem in vznemirljivem partnerskem odnosu, je potrebno ustvariti polarnost. Zakon polarnosti govori o tem, da se nasprotja privlačijo. Privlačnost se zgodi med nasprotnima poloma. Namesto plusa in minusa v odnosih govorimo o ženstvenosti in možatosti, ki poosebljata kvalitete, ki se privlačijo.

Stvari se zakomplicirajo, ker možatost in ženstvenost nista opredeljena s spolom, temveč s kvalitetami.
Kar v praksi pomeni, da imaš lahko možatega moškega, ki si želi zmagati in je pripravljen za žensko narediti vse.
Vendar ga bo možata ženska spodnesls na celi črti s kritiko, sojenjem in cinizmom, ter mu dobesedno vzela moč. S tem ga prisili, da prevzame žensko polarnost v svoji notranjosti in se podredi. V kolikor tega ni voljan narediti, bo odnos zapustil.

In to je razlog, da imamo v sodobni družbi pogosto možače, ki obvladujejo prostor in so pogosto v izkrivljeni moški energiji, kjer se borijo za prevlado in gredo čez trupla, hkrati pa se pritožujejo, da pravih moških ni več, ker so vsi poženščeni in copate.

Tukaj ne gre kaj je prav ali narobe. Osebno sem mnenja, da je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti ali nas to, kjer smo, izpolnjuje in osrečuje. Ženska ima lahko veliko moške energije, si želi doseči velike stvari in so ji rezultati bolj pomembni od povezanosti. In na drugi strani imamo lahko moškega, ki je v svoji ženski energiji, uživa v naravi, deska na valovih in neizmerno uživa v plesu, glasbi in vzgoji otrok.

Za polarnost v odnosu je pomembno, da veš, kje se nahajaš.
Če želiš imeti možatega moškega ni rešitev, da mu razlagaš, kaj bi moral narediti. Polarnost boš najlažje ustvarila s tem, ko boš ti stopila v svojo ženstvenost.

Ob tem pa pozabljamo na pomembno podrobnost. Če želiš v svojem življenju imeti možatega moškega, moraš imeti tega moškega najprej v sebi. Tvoj notranji moški mora biti možat in v polarnosti s tvojo notranjo žensko. Če je tvoj notranji moški šibek, negotov vase in se izogiba odločitvam ter fokusu, če ti v sebi vedno znova kastriraš svojo moško energijo, ne boš pritegnila moškega, kot si ga želiš. V obstoječem odnosu pa ne boš izvabila iz svojega moškega najboljšega, kar lahko.

Poanta je v notranji polarnosti, ki se odslikava v tvojem zunanjem svetu. In pri moškemu je tako, da ne glede na to, kako možat je, če nima notranjega odnosa s svojo Animo, če ne ceni in spoštuje svojega ženskega dela v sebi, ne bo spoštoval ženske v zunanjem odnosu.

Zato je pomembno, da se v svoji želji po možatem moškem ne odpoveš svojim moškim kvalitetam v sebi in obratno, ni modro, da se moški odpove svojim ženskim kvalitetam.

Pogosto se ujamemo v stereotipe o tem, kaj bi moral narediti moški zato, ker je moški in kaj bi morala narediti ženska zgolj zato, ker je ženska. Tovrstno urejanje stvari v zunanjem svetu skozi zunanje aktivnosti se ne obnese. O tem sem že govorila, da ne boš bolj ženstvena, če si boš lakirala nohte, nosila seksi perilo in visoke petke.

Da se ne ujamemo v stereotipe in v izkrivljeno moško (kontrola) in žensko (podrejanje) energijo, o katerih sem govorila malce višje v primeru, je ključnega pomena, da poznamo izvorne polarnosti. Polarnost lahko ustvariš, če v svojem telesu čutiš svojo ženstvenost ali možatost.

Modro je, da začneš z občutenjem dveh temeljnih polarnosti, če želiš iz svojega partnerja izvabiti najboljše:

    1. Vodenje (jang) in sledenje (jin)
      Vodenje je odločanje. Dobro odločanje, ki navdihuje sledenje. Ko vodiš izbereš, kam se želiš premakniti in rečeš “Gremo tja.” Vodenje nima nobene veze s kontrolo. Vodenje je izvorna moška kvaliteta. Kontrola je izkrivljena moška kvaliteta. Ko vodiš, je izbira osebe na drugi strani ali ti bo sledila ali pa ne. Sledila ti bo, ker tako želi in ne, ker jo v to prisiliš.
      Sledenje na drugi strani je, da greš tja. Samo, če si želiš. Sledenje je pristen JA, ki ga začutiš v sebi kot odgovor na “Gremo tja.” Nekomu slediš, ker si želiš priti tja, kamor te vodi. To je kot v restavraciji, ko pride natakar in te vodi k tvoji mizi. Slediš mu, ker si želiš priti k svoji mizi.Tako kot vodenje nima nič opraviti s kontrolo, sledenje nima nobene veze s podrejenostjo.
      Bodi pozorna na to naslednjič, ko te bo moški povabil na večerjo; mu boš dovolila, da vodi, kar pomeni, da mu boš sledila.
      Ključno vprašanje, ki se tukaj poraja je ali mu boš zaupala, da vodi? Zato je tako pomembno, da zaupaš svojemu notranjemu moškemu, da vodi.
    2. Dajanje (jang) in sprejemanje (jin)
      Dajanje ni stvar daril. Dajanje je izražanje, je trditev. Kompliment je nekaj, kar daš, tako kot žaljivka, lahko daš objem ali opravičilo. Tvoja izbira je, če to daš ali ne.
      Sprejemanje je povezano s tem, da sprejmeš stvari takšne kot so. Če te oseba objame, je na tebi, da se odpreš in sprejmeš. Nič ti ni treba narediti. Ključno je, da se objemu predaš.
      Sprejemanje nima nobene veze s pričakovanji, z zahtevami ali kontrolo. To ni trgovina v stilu jaz ti dam, če ti meni daš. Zahtevni ljudje (vase zagledana kraljica drame) ne opazijo, ko jim nekdo daje, ker v resnici niso v poziciji, da bi sprejeli in to odbijejo od sebe.
      Zato bodi pozorna naslednjič, ko ti moški da kompliment, da se odpreš in ga sprejmeš.

V mojem Valentinovem darilu sem bila izzvana na obeh polarnostih, da sem se pustila voditi in sem sledila na eni strani, še bolj pa v tem, da sem bila voljna sprejeti kar mi je bilo dano. Ponovno se mi je razkrilo, kako je notranja polarnost v tebi ključnega pomena. Ključnega pomena je, da razviješ oba dela v sebi. Ko pa imaš na drugi strani moškega, je modro, da si v svoji ženski energiji.

Tvoja moč, tvoj sijaj pritegne k tebi moškega, vendar moraš ti zaupati vase in držati sama sebe, biti stabilna v sebi, da se ne boš umaknila, skrila ali zavrnila tega, kar ti lahko moški da.

To je tisto, kar mojstrimo v DivineFemme Akademiji, ki je na voljo enkrat na leto. Če si pripravljena, da stopiš v svojo žensko moč, so vrata v DivineFemme Akademijo 2017 odprta. Več najdeš tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu.
Ker vem, da Ženska s svojo svetlobo pusti sled.

wsmile

Če želiš ljubiti, nehaj lagati…

Ena najtežjih lekcij v mojem življenju je bila brez dvoma ta, da intimnost, ta globoka povezanost, po kateri sem tako močno hrepenela, ni mogoča brez resnice.

Ne moreš reči, da nekoga ljubiš in hkrati prikrivati informacij drug pred drugim.

Realnost je takšna, da nenehno zavajamo druge v želji, da bi zaščitile sebe. Skrivamo se in se ob tem ne zavedamo, da gre za past v katero se ujamemo. Ohranjanje distance in neiskrenost v povezavi s tem, kaj si želimo, kaj smo naredile in kaj si mislimo je za odnose pogosto uničujoče.
Ko zadržuješ informacije, ker veš, da bi to vplivalo na mnenje osebe na drugi strani, to ustvarja izolacijo in odtujenost drug od drugega.

Če si v odnosu želiš več intimnosti, več globoke povezanosti, več radosti in izpolnjenosti v življenju, potem je radikalna iskrenost nekaj, kar je pomembno, da daš v prakso.

Ko sva z mojim dragim začela postavljati temelje izpolnjujočemu partnerstvu, ki ga nekateri imenujejo tudi sveto partnerstvo, sem se srečala s štirimi darili, ki si jih morava podariti. Eno od štirih daril je radikalna iskrenost, ki me je osebno pošteno pretresla. Dojela sem, da sem vedno takrat, ko ne vem, kaj potrebujem ali pa svojih potreb ne delim s svojim moškim, neiskrena. Vedno, ko sem bila mnenja, da on ve, kaj potrebujem, da bi moral vedeti, sem bila neiskrena najprej sama s seboj in tudi z njim.

Iskrenost se začne z opazovanjem sebe in s tem, da začutiš, kaj dejansko izkušaš v dani situaciji in da poveš, kaj čutiš. Da si poveš resnico. Kar je v sodobni družbi, kjer si ljudje prizadevajo, da je videti, kot da je njihovo življenje super, skoraj nezaslišano.

Velika večina ljudi se pretvarja, da so nekdo, ki niso. Naučeni smo, da se igramo igro »delaj prav«. Nenehno nas skrbi ali delamo prav ali bi morali početi kaj drugega. V resnici smo precej nevrotična družba, ki jo nenehno skrbi in je depresivna glede tega, da stvari niso kot naj bi bile. Nenehno sodimo sami sebe, da nismo, kar mislimo, da bi morali biti. Trudimo se, delujemo, potiskamo.

Ko si z nekom v odnosu, se vedeš na način kot ti meniš, da si oseba na drugi strani želi od tebe. Vendar, če se vedeš na tak način, ne boš nikoli zares poznala ljubezni. Tudi, če tovrstne laži povzročijo, da te oseba ljubi, te v resnici ne ljubi. Ljubi tvoje laži.

Ljudje smo udomačeni, da se ukvarjamo s tem, kaj si o nas mislijo drugi in poskušamo ustreči temu, kar naj bi si drugi ljudje predstavljali o nas.

Tvoja identiteta je tvoja igra, je tvoja zgodba. In delamo vse, kar je v naši moči, da to zgodbo vzdržujemo. Od otroštva smo vzgojene v prepričanje, da smo naše ocene in da smo to, kar si učitelji mislijo o nas. Kasneje smo prepričane, da smo to, kar si o nas mislijo vrstniki. Družba nas prepričuje v to, da je tvoja identiteta tvoj ugled. V resnici pa sploh ne veš, kdo si. Ves čas si prizadevaš, deluješ v smeri tega, da bi ustrezala temu, kar misliš, da od tebe pričakujejo drugi.

V resnici ves stres, ki ga ob tem doživljaš, izhaja iz tebe. V resnici nimaš stresne službe, to kar je stresno, je tvoje poizkušanje, da ustrezaš pričakovanjem, ki si jih ti ustvarila v svoji glavi, glede tega, kaj drugi pričakujejo od tebe.

Vsi smo se kot otroci pretvarjali, da smo nekdo drug. Težava s pretvarjanjem nastane, ko se pretvarjaš, da se ne pretvarjaš, takrat, ko se v resnici pretvarjaš in to je laganje. Vsi vstopimo v to igro tam nekje okoli desetega leta. Nehamo govoriti resnico glede tega, kaj čutimo in kako se počutimo, glede izkušnje, ki jo imamo in namesto tega začnemo ustvarjati vtis skozi pretvezo. Pretvarjaš se, da se ne pretvarjaš, takrat, ko se pretvarjaš, da si nekdo, ki ti nisi. Nisi iskrena s seboj. In nisi iskrena z ljudmi na drugi strani. Želiš ustvariti dober vtis.

Glavni vir stresa je laganje. Laganje nas izčrpava. Laganje nas ubija. Laganje nas stane izgube stika sama s seboj.

Iskrenost se lahko zgodi samo, ko si utelešena. Prizemljenost je ključnega pomena za iskrenost. Avtentično osvobajanje in preseganje, je izkušnja, ki se zgodi v tvojem telesu. To ni nekaj, kar lahko rešiš s pozitivizmom. Ko si jezna, je bistveno, da si poveš resnico; Jezna sem. Pomembno je, da čutiš, kar čutiš in pustiš, da sediš s tem, kar doživljaš. To, da si jezna, je tvoja resnica. Ko si s tem, kar je, se to razpusti, izgubi naboj in steče skozi tebe. Glede tega ti ni treba ničesar narediti. Vse, kar to terja od tebe je iskrenost in opazovanje, da si priča temu, kar občutiš.  To, da greš skozi izkušnjo jeze ti omogoči, da jo presežeš. Občutiš jo. Imaš povečan srčni utrip, čutiš občutke v svojem telesu in si poveš resnico glede tega, kar čutiš. In na koncu lahko rečeš; OK, to je to.

To je avtentično osvobajanje. Tako kot otrok začuti jezo in če je starš prisoten, brez potrebe, da zatre, kar otrok doživlja, bo otrok izrazil svojo jezo, jo bo spustil skozi sebe in čez 5 minut se bo otrok spet igral, smejal in nadaljeval s svojo igro. Tovrstno avtentično osvobajanje se zgodi v telesu.

Osvobajanje se ne zgodi, ker se mora. Osvobajanje se zgodi, ker si iskrena, si poveš resnico in izkusiš to, kar čutiš v telesu. Ko doživiš izkušnjo, pride in gre. Ko se ji upiraš, ostaja. Eden od načinov, kako se upremo izkušanju je, ko si povemo, da bi morali izkušati nekaj drugega, kot v danem trenutku izkušamo. To je način, kako blokiramo to, da bi stvar lahko presegle.

Tvoji občutki so tvoja odgovornost in ne odgovornost kogarkoli zunaj tebe. Prevzemanje odgovornosti pomeni, da nehaš obtoževati zunanje okoliščine ali druge ljudi, pretekle dogodke, za stanje tvojega življenja.

Ravno zaradi tega večina odnosov ne deluje. Ljudje se hitro zaljubijo, ker idealizirajo kako čudovito je bilo prvo srečanje. Potem pričakujejo od osebe na drugi strani, da bo vedno takšna. Vendar je resnica vsak trenutek drugačna. Če hočeš resnično čutiti ljubezen, moraš opustiti tvoja pričakovanja in spomine glede tega, kako si se počutila… takrat, prvič. Da bi se resnično lahko odprla ljubezni, moraš spustiti spomine glede tega, kako si se počutila v preteklosti. Namesto, da živiš v preteklosti ali v prihodnosti, moraš prispeti v ta trenutek, tukaj in zdaj, da bi resnično lahko začutila, kaj čutiš.

V nasprotnem primeru je spomin ljubezni tvoj standard, kako bi te oseba morala ljubiti in če tega ne izpolnjuje, čutiš jezo glede tega, da ne ustreza pričakovanjem, ki jih imaš. Nisi tukaj in zdaj. Ne čutiš v tem trenutku. Ujeta si v stari pesmi; Zakaj me ne ljubiš več, kot si me nekoč ljubil?

Svetovni dan Ljubezni do Sebe nas opomni, da je to stvar izkušanja v vsakem trenutku. Ljubezen do Sebe ni stvar delovanja, ko moraš nekaj narediti. Ljubezen je občutenje in temelj za občutenje ljubezni je, da si utelešena v svojem telesu, da čutiš, kar čutiš in si poveš resnico.

Radikalna iskrenost ali kot jo imenuje moj dragi, brutalna iskrenost, je temelj za izpolnjujoče partnerstvo. Kajti v partnerstvu gre za dve celoti, ki ustvarjata neskončnost. V partnerstvu mora vsak prevzeti odgovornost zase in za to, kar se mu dogaja in biti iskren z osebo na drugi strani.

Obstaja razlika med iskrenostjo in nepremišljenostjo, kjer stopi v igro moč intuicije, ki je del tvoje notranjosti. Ravno zaradi tega je tako ključnega pomena, da prepoznaš svojo senzualno moč, kajti le takrat, ko si v stiku s svojo senzualno močjo in si v telesu, si lahko radikalno iskrena in se osvobodiš.

Zame osebno je največje darilo, ki ga lahko za Valentinovo podarim sebi in tistim, ki jih imam rada – radikalna iskrenost. Pa tvoje? Deli z menoj v komentarjih…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu.
Ker vem, da Ženska s svojo svetlobo pusti sled.

handsc

Hvaležna, da je…

Peljal me je na čaj. Skupaj sva sedela na zofi in opazovala ljudi, ki so hiteli mimo, ko mi je rekel; “Rad sem s teboj.”

Koliko let sem mu težila, da bi rada, da me kam pelje, da greva kam skupaj, pa nisem dosegla ničesar. Takrat še nisem vedela, da teženje, kritika ali sojenje ne pripeljeta do tega, da bi želel kaj narediti zame. Takrat nisem vedela, da moški delajo stvari zaradi tebe in ne zato, ker jih izsiliš, ker jih prisiliš v nekaj. Takrat nisem poznala skrivnosti Hetaire.

Bila sem mlada in naivna. Predvsem pa sem bila zelo zagledana sama vase. Mislila sem, da je na moškemu, da me bo osrečil. Mislila sem, da on ve, kaj me bo osrečilo, brez, da mu jaz povem, kaj bi rada. Mislila sem, da je njegova dolžnost, da poskrbi zame.
Bila sem mlada in neumna. Ok, če sem iskrena, nihče mi ni povedal kdo moški je in kako plemenita bitja v resnici so.

Bila sem prepričana, da so moški pohotni idioti, ki jih moraš držati na varni razdalji. Strah me je bilo testosteronskih mladcev in zato sem raje izbirala dobrodušne, prijazne »medvedke«. Vendar takrat še nisem vedela, da se moški odziva na žensko. In okolica mi je zelo dobro pokazala, kako se moškim vzame moč, če so preveč drzni, z mečem ( beri odkrito kritiko), visokimi petkami (beri preplavljanjem s svojo energijo skozi zapeljevanje in telesnost, zaradi katere pride do objektivizacije z njihove strani) ali pa z lasnimi iglami (beri obračanjem oči, ko povedo kaj humornega ali globokimi vzdihljaji, ki izražajo neodobravanje).

Šla sem čez vse faze partnerskega odnosa in v procesu ugotovila, da je bistvena razlika med tem, da imaš partnerski odnos in partnerstvom, ki temelji na štirih pomembnih darilih, ki jih podarita drug drugemu. V partnerstvu so pomembni dogovori o prevzemanju odgovornosti zase in za svoja dejanja, iskrenosti, posvečenemu času in negovanju odnosa.

To v praksi pomeni, da vidiš vrednost odnosa in si lahko hvaležna, da imaš ob sebi osebo, s katero deliš sebe in svoj čas.

Partnerski odnosi temeljijo na pričakovanjih. Pogosto se v njih obnašamo, kot da gre za trgovino; ti daš meni, jaz dam tebi. Partnerstvo je popolnoma druga dimenzija, kjer se zavedaš, da do tega, kar v tvojem življenju prispeva tvoj partner ne moreš priti sama. Potrebuješ moškega in njegovo darilo, ki ga ima zate, da postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno, da si in na drugi strani on potrebuje tebe in tvoje darilo, da postane ta moški, za katerega se je rodil, da postane.

Partnerstvo ustvariš skozi prevzemanje odgovornosti. Vsak prevzame odgovornost zase in za svoj del – v celoti.

Za moške je prevzemanje odgovornosti nekaj popolnoma naravnega, ko govorimo o odnosih. Zanj je odgovornost fanta nekaj popolnoma drugega kot odgovornost, ki jo prevzame kot mož ali kot oče. Moške se ne bo zavezal tej odgovornosti, če ni pripravljen nanjo. Zato fantje pogosto povedo dekletu, da ni pripravljen na resno zvezo, ker ni pripravljen prevzeti odgovornosti, ki jo ta vloga prinaša s seboj.

Ženske na drugi strani vstopamo v odnose s pričakovanji, ki jih pogosto niti ne ubesedimo. Pogosto ženske pristopamo k odnosu z moškim, kot da je njegovo delo, njegova dolžnost, da izpolni njena pričakovanja. Moški v odnos vstopa skozi odgovornost, ženska skozi pričakovanja. Zato se pogosto zgodi, da jih označimo za idiote, ko se izkaže, da niso pripravljeni narediti stvari, za katere, v ženski glavi, vsi vedo, da bi to moral narediti. Ampak veš kdo to pravi? Popolna ženska, ki se skriva v tvoji glavi in sodi vse ljudi okoli sebe kot nepopolne.

Pomisli, kako se odzivamo na pričakovanja…

Ko si želiš nekoga razveseliti in nekaj narediti zanj, potem pa ti pove, da to pričakuje od tebe. Kaj se zgodi? Veselje te takoj mine in kar naenkrat se ti vse upre. Čutiš težo pričakovanja, kako bi stvari morale biti narejene in oglasi se upornik v tebi; Ne, ne bom. Ko nekdo nekaj pričakuje od nas se ali upremo ali pa se temu izogibamo.
Energija pričakovanja temelji na dolgu. Ko pričakuješ nekaj, čutiš, da si do tega upravičen. In ravno upravičenost je tista o kateri sem govorila na začetku, ko sem rekla, da sem bila samo-pomembna. Ko čutiš upravičenost do stvari, si v samo-pomembnosti, kjer si ti… in potem dolgo nikogar.

Pričakovanje oropa izkušnjo vse zabave in humorja, vse radosti in želje, da bi sploh karkoli prispeval v življenju tistega, ki pričakuje.

Zato je ena pomembnih stvari, ko se premikamo iz domene partnerskega odnosa v izpolnjujoče partnerstvo z moškim opustitev pričakovanj in jasno izražanje svojih potreb.

In zato zdaj, ko me pelje na čaj ali na kosilo, ali na masažo vem, da je to izraz njegove velikodušnosti in ljubezni. Zdaj vidim vrednost vsakega trenutka, ki mi ga podari. Vem, kako dragoceno je, da vsakič znova izbere, da je z menoj. In v najinem skupnem času brezmejno uživam.

Temelj izpolnjujočega partnerstva je spletno druženje, ki bo na voljo za Vantinovo. Če si želiš podariti to druženje, kjer te v 7 korakih vodim skozi temeljna vodila izpolnjujočega partnerstva, mi lahko pišeš na moj mail.
Dragoceno je. Tako brezmejno dragoceno je, da imamo drug drugega, da imamo ogledalo, v katerem se lahko ugledamo in spoznavamo same sebe. In brezmejno hvaležna sem za vsak dan, vsak trenutek, vsak dih, za samo dejstvo, da sem, da obstajam in da lahko z njim delim ta zeleno-modri planet istočasno.

Kakšen čudež je, da sva oba tukaj, zdaj!?

Zato te v letu 2017 vabim, da pogledaš na svoj odnos z drugimi očmi in da se zavežeš hvaležnosti, prevzemanju odgovornosti, negovanju drug drugega, prijaznosti, skupaj preživetemu času in iskrenosti.

Si zraven?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

distango

Ko te moški prizadene…

… je pomembno, da mu to takoj poveš.

Veš tisto, ko pride tvoj moški domov in vstopi skozi vrata s telefonom prislonjenim na uho in globoko zatopljen v pogovor. Pride mimo tebe in te bežno poljubi na lice. Brez, da bi se resnično vedela, kaj se je zgodilo, postaneš nejevoljna.
Zase vem kolikokrat sem se iskreno veselila prihoda mojega moškega, ko pa je vstopil in me sploh ni opazil, njegova pozornost pa je bila nekje drugje, sem se počutila prizadeto in nevidno.

Vendar sem svojo prizadetost poskušala skriti, ker nisem hotela, da mi me imel za zahtevno žensko. Potem pa so se takšne majhne stvari vedno znova nabrale, ko sem za kakšno popolnoma nepomembno stvar res znorela in sem bila ravno toliko presenečena sama nad seboj, kot moj dragi na drugi strani.

Trajalo je kar nekaj časa, da sem vzela to lekcijo iskrenosti, ki govori o tem, da moram izraziti, če me nekaj zmoti, mi ni všeč ali me boli.

Moški potrebuje tvojo povratno informacijo. Še posebej takrat, ko naredi nekaj, kar je zate boleče.

Če mu ne poveš, da te boli, ker misliš in pričakuješ od njega, do bi to moral vedeti, in te še bolj zadane, ko nič ne naredi v zvezi s tem, moraš ti prevzeti odgovornost za to.

V mojem zgornjem primeru sem se naučila, da izrazim, ko me zaboli njegova neprisotnost. Večkrat sem mu povedala, kaj si želim od njega in kako pomembno je zame, da me pozdravi in objame, ko pride domov. In če na to pozabi, izrazim svoje občutke največkrat z: »Auč, to boli.«

In ko se obrne in vpraša: »Kaj?« sem se naučila (ok, še vedno se učim ;)) da mu povem kaj bi rada, namesto da ga kritiziram, česa ni naredil. Na primer: »Tako dobro dene, ko me pogledaš v oči in me poljubiš.« namesto »Spet si pozabil, kako pomembno mi je, da mi nameniš pozornost.«
Priznam, to je bila včasih moja praksa.

Zelo dobro poznam posledice kritike na moškega. Moj dragi pravi, da je razlika med tem, da poveš kaj bi rada in kritiko očitna.
V prvem primeru mu daš koristne informacije in mu poveš, kaj lahko v zvezi s tem, da te je prizadel in te boli, naredi.
V drugem primeru pa ga le kritiziraš in mu ne poveš kaj lahko naredi zate.

Da bi lahko s svojim dragim podelila to kar čutiš, pa moraš v prvi vrsti to začutiti v sebi.

Prijateljica je z menoj delila, kako je bila na zmenku in jo je fant vprašal, če jo lahko pospremi do stanovanja. Ni bila razpoložena za karkoli in je precej neprepričljivo rekla: »No, ja, ok, prav.« Ženska bi takoj vedela, da je bil to ne in da je omahovanje prisotno, ker noče biti nesramna in ga zavrniti. Izziv je v tem, ker moški niso ženske in tega ne vedo.

Ženske pogosto ne znamo reči direktno in odločno; NE.

Zakaj? To je eno tistih spoznanj, ki sem ga usvojila precej pozno, priznam. Se me je pa globoko dotaknilo spoznanje, da se neodzivnosti naučimo že zelo zgodaj.

Pogosto smo bile kot deklice zavrnjene ali celo kaznovane, če smo bile odkrite glede tega, kako smo se počutile. Čustva otroka so pogosto prezrta ali pa se starši trudijo, da bi otroka prepričali, da čuti drugače kot čuti, kar ima za posledico, da kasneje v življenju ne znamo izraziti resnice. Ali bolje rečeno, da se trudimo, da bi bile prijazne takrat, ko je ogrožena povezanost z ljubo osebo.

Če ne znaš s svojim moškim podeliti iskrenega odziva, tako takrat, ko naredi nekaj dobrega, kot takrat, ko naredi nekaj bolečega, mu ne daš koristnih informacij na voljo s pomočjo katerih bi lahko navigiral.

Moški lahko samo tako izbere pri sebi, kako se bo odzval. Zato je pomembno, da si vedno, ko moški naredi nekaj, kar je zate boleče odzoveš in to pokažeš.

Ob tem je modro, da se vzdržiš kritike in obtoževanja. Moški vedno dela najboljše kar lahko s tem, kar ima. Zato je sočutje na tvoji strani zaželeno. Poleg tega je pomembno, da veš, da so koristne informacije za moškega ključnega pomena.

Da bi to lahko naredila, moraš biti ti v stiku s seboj, da lahko izraziš to, kar čutiš. Da bi resnično začutila, kaj je prisotno, kaj čutiš, moraš biti v stiku s svojim telesom in s tem, kaj se v tvoji notranjosti premika.

Zato je tako pomembno, da znaš upočasniti in prisluhniti svojim občutkom v telesu. In to ni nekaj, kar narediš enkrat, to je stvar dnevne prakse.

Iz osebne izkušnje vem, kolikokrat povzročimo težave v odnosih z moškim enostavno zaradi tega, ker pozabimo, da smo različni, zelo različni.

In komunikacija z moškim, da znaš govoriti v njegovem jeziku in mu dati koristne informacije, ki jih potrebuje, je umetnost, ki jo je modro izmojstriti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.

moškiinforma

Ko si samo številka na seznamu…

Poslali so mi mail.
Ki mu je sledil še eden.
Naslednji je bil v stilu… če ne boste potrdili, vas bomo izbrisali iz svoje baze.
Ki mu je sledil: “Ker se niste odzvali vabilu smo vas izbrisali iz seznama.”

Hec je v tem, da sem vmes poslala odgovore na maile in nisem dobila odgovora, temveč generirana sporočila.

Z vsakim mailom, ki sem ga prejela, pa sem se spraševala, če me hecajo ali mislijo resno.
Potem sem ugotavljala, da me nihče ne sliši. Da sem nevidna in neslišna.
In temu je sledilo izpraševanje v smislu ali je sploh še smiselno karkoli poizkušati.

Živimo v družbi, ki nas spreminja v številke.

Ko sem bila lani parkrat na urgenci, so me obravnavali kot številko.
Vedno, ko urejam dokumente, sem številka, ki me pokličejo, ko sem na vrsti.
Tudi takrat, ko kličem v podjetja izvem, da sem na petem, tretjem, sedmem mestu v čakalni vrsti.
Še v trgovini moram vzeti številko, da me pokličejo, ko sem na vrsti, da lahko naročim kruh.
In vrhunec je bil brez dvoma mail, ki sem ga dobila za dobro jutro, v katerem so me prijazno obvestili, da so me izbrisali iz svoje evidence.
Sicer se ne bi pretirano bunila, ker vsak dan dobivam veliko vsiljene pošte, ampak ta konkretna mi je le potrdila, da sem v njihovih očeh zgolj številka.

Kar mi je dalo globoko misliti ali je to test in ali naj z njimi sploh še sodelujem ali ne.

Hecni smo, resno.
Govorimo o toplini, mehkobi in človečnosti, hkrati pa živimo v svetu, kjer se vse avtomatizira in kjer smo na koncu le še številka zavarovanja ali EMŠO.

Ignoranca je ena najveličastnejših šol, ki jih imam v tem življenju.

Pogosto imam težave s tem, da čutim ignoranco s strani ljudi, da ne govorim o sistemih.
Ob tem se dolgo nisem zavedala, kako globoko je ignoranca del moje notranjosti.
Kako zelo ignoriram moški aspekt v meni sami.

Moja izkušnja v življenju je bila, da so ženske v mojem življenju največ dosegle, ko so ignorirale moškega.
Takrat nisem vedela, da je ignoranca nekaj, kar nas rani. Pogosto zareže globoko v mehkobo ženske duše.
In ostane. Kot nepovabljen gost, ki nikakor noče oditi.

Zakaj sploh ignoranca?

Kot otroci pa tudi kasneje v življenju absorbiramo ideje, vzorce in informacije drugih ljudi, ter jih vzamemo za svoje. Dolgo časa so prepričanja v stilu moški ne govorijo, ne zaupajo in ne kažejo čustev, del moške psihe. Družba nas je udomačila v to, da verjamemo, da je res tako.

Ignoranca izhaja iz nevednosti. Ker ne veš, ne znaš drugače, ignoriraš.
Če pogledamo v slovar slovenskega knjižnega jezika, ta ve povedati, da je;
Ignoránca -e ž (ȃ) ekspr. nevednost, omejenost
ignorírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za

Ignoranca izhaja iz pomanjkanja znanja, razumevanja ali izobrazbe, iz nepoučenosti.

In nikjer se to ne vidi tako dobro kot v medsebojnih odnosih. Bolj natančno, v partnerskih odnosih.
Ženske pogosto ignoriramo potrebe svojega moškega, ker nam nihče ni povedal, da so drugačne od naših.

In iz tega lahko vidimo, da tudi moški ne poznajo potreb ženske in zaradi tega imamo pogosto izkušnjo, da nas ignorirajo.
Vendar je bližje resnici, da ne vedo.
Nihče jim ni povedal.
Če ti nisi povedala svojemu moškemu kaj potrebuješ ne ve. In še večji izziv je, če ti sama ne veš.
V sebi ignoriraš sama sebe. In tvoja zunanja izkušnja je, da te moški ignorira.

Njegova zgodba

Srečala sva se na zabavi in beseda je dala besedo. Slišal je, da delam z ženskami. Z menoj je delil zgodbo, za katero je želel, da jo podelim naprej…

Peljal me je na potovanje v srce moškega skozi številne stranpoti, kjer je razkril svoje padce in vzpone, ter razbitine pričakovanj kot opomnike na poti.

Pri 17 letih je imel svojo prvo spolno izkušnjo. Od tistega trenutka je začel svoj lov na ženo.
Ni užival v tem, da je bil samski. Ideje o moškosti je pobiral iz revij, od drugih moških, s katerimi se je družil. O težavah v zakonu ni vedel ničesar, saj so njegovi starši morebitne konflikte skrivali pred njim. Njegova mati je vodila družino, urejala dnevne stvari in organizirala družinska druženja. Oče je bil ves čas v ozadju. Pravzaprav je bilo videti, kot da ga sploh ne bi bilo. Svojo ignoranco glede moškosti je pripisoval ravno pomanjkanju povezanosti z očetom, kar je vodilo v številne izbire v zakonu, ki jih je kasneje obžaloval.

»Počutil sem se kot prazna steklenica na oceanu moškosti. Nihče me ni poučil o spremembah v umu in telesu, ki sem jih izkušal kot mladenič. Nihče me ni usmerjal. Zato sem predvideval, da je edini način, da izrazim svojo možatost skozi spolnost. Sčasoma sem začel razumeti, seveda skozi številne padce na poti, da sem ignoriral in sem bil nepoučen o svojem telesu in njegovih fizičnih ciklih. Moški večinoma sploh ne vemo kaj dosti o tem, kako naše moško telo reagira na staranje. Ob tem mi informacije s strani drugih moških niso kaj dosti pomagale. Večina moških, ki sem jih srečeval na poti so absorbirali enake popačene ideje o mačo moškem, kot jaz.«

Poročil se je pri 22 letih in se pri 34 ločil. Ni želel, da bi se njuna zveza končala z ločitvijo, vendar enostavno ni videl rešitve. Poročil se je z namenom, da bi v zakonu tudi ostal. V zakon ga je vodila zaljubljenost. Želel si je ženo. Vendar se je osredotočil le na zunanje kvalitete in je ni spoznal, ni poznal njene osebnosti, preden sta se poročila. Njegova žena je bila karieristka, ki ni želela otrok, kar je vodilo v razhajanja in njena vedno daljša službena potovanja, ter s časom v razdor zakona.

Poročil se je zaradi želje po tem, da bi imel nekoga ob sebi, brez orodij in razumevanja, kako ohraniti odnos na dolgi rok. Številne odločitve, ki jih je na poti naredil, so bile sestavine za neuspeh in njegov strto srce.

»Veš moški potrebuje opogumljanje na poti, namesto napadov na svojo moškost. Prijaznost je kot balzam za tvojo ranjenost. Prijazne besede, še posebej iz ust ženske so kot balzam za poškodovano dušo. Še posebej, ker jih ne slišimo prav pogosto. Slišati so kot tuj jezik. Zato se nagibamo k močnim besedam, da bi se okrepili in podprli mit o možatosti. V svojo škodo ignoriramo prijetne besede, ki imajo moč, da nas podprejo in nas rešijo iz kleti zavračanja. Ko nas življenje podre, so prijazne besede vse kar potrebujemo, da lahko nadaljujemo, čeprav soočeni z bolečino. Prosim povej ženskam, da potrebujemo prijazne besede podpore, da potrebujemo prijetne besede za občutek sprejetosti, ljubezni, da lahko s svojo sladkostjo zacelijo naše življenje tako kot kosti potrebujejo kalcij za moč. Moški znamo biti ranljivi, vendar potrebujemo prostor in nežnost, da dovolj zaupamo.«

Kasneje se je poročil z žensko, ki je imela dva sinova iz prejšnjega zakona. Brez izkušenj z vzgojo otrok, je ugotovil, da nima potrebnih izkušenj, kako ravnati z družino, zaradi česar se je srečal s številnimi težavami.
Kako postaviš 12-letniku meje, če nimaš nobenih izkušenj s tem?
Zato se je raje umaknil in vse delo prepustil svoji ženi.
Njegova mati je bila dominantna ženska, ki je poskrbela za vse in nikoli ni videl očeta, da bi ji pomagal v kuhinji.
Nihče ga ni naučil potrebnih veščin, da bi lahko pomagal svoji ženi.
Nikoli ni videl očeta kot vodje, ki vodi družino in jo usmerja. In tako se je umaknil.

Nihče mu nikoli ni pomagal pri njegovih domačih nalogah, zato enostavno ni čutil potrebe po tem, da bi se vmešaval v pomoč svojemu pastorku. Pomanjkanje prisotnosti očeta v njegovem življenju je brez dvoma vplivala tudi na njegovo obnašanje do pastorka. Kasneje je spoznal, da enostavno ne moreš biti dober oče brez zgleda. Moški, ki nikoli ni vzgajal otroka, bo težko dober oče, brez osebne izkušnje. Vendar njegova žena ob dveh otrocih iz prejšnjega zakona ni želela še enega otroka.

Njegova izkušnja iz primarne družine, kjer v družini ni bilo povezanosti, je vodila v to, da enostavno ni vedel, kaj naj počne z otroci. Naučil se je biti samotar.

Globoko v sebi se je počutil zavrnjenega s strani očeta, ker se ni vključil v njegovo življenje. Še posebej, ko je bil priča drugim očetom z otroci, je sanjaril o tem, kako bi lahko bilo med njima z očetom, pa do tega nikoli ni prišlo. V sebi je nosil številna obžalovanja, ki so bila kot svinec v njegovi moški duši. Zavračanje s strani očeta in negotovost v življenju so ga vodili v občutke nevrednosti. Ker je bil najmlajši v svoji družini, mati ga je rodila pri 45 letih, ni imel stika s svojimi brati in sestrami. Pogosto zbadanje s strani vrstnikov pa je vse skupaj le še poslabšalo.

Pomanjkanje ljubezni in podpore je pustilo globoko sled v njegovi notranjosti, kar je le še poglobilo njegov mehanizem soočanja z zavrnitvijo skozi umik. Pogosto je razmišljal o tem, da je bilo njegovo rojstvo zagotovo napaka. Ali pa vsaj neposrečena kozmična šala.

Izziv številnih moških je po njegovem mnenju, da brez pozitivne vloge in vključenosti očeta, moški začne ignorirati sebe in žensko, ki jo ljubi. Ignorira svojo možatost, življenje in duhovne potrebe.

Njegovo zdravljenje se je začelo, ko je začel iskati, kaj možatost čisto zares sploh je. Spoznal je, kako ključnega pomena je spoznati sebe kot moškega, svojo identiteto in se premakniti v celovitega moškega, ki sprejema in objema vse dele sebe.

»Zdravljenje se je začelo, ko sem si končno povedal resnico, da ignoriram sebe in svet okoli sebe. Spoznal sem, kako močno me je ignoranca ljudi v mojem otroštvu zaznamovala. Pomanjkanje negovanja s strani staršev me je poškodovalo in te bolečine sem se poskušal rešiti s še več ignoriranja sebe in svojih potreb.«

Kdo plačuje visoko ceno ignorance?

Ko te ignoranca dobi v svoje zobe, težko uideš realnosti težav, kar pogosto vodi v vdajo. Strti moški, ki se ujamejo, se lahko rešijo le s pomočjo drugih moških, ki jim dajo zdrav zgled in jih ugledajo kot moške. Moški pogosto menijo, da ne morejo pomagati, se počutijo nezadostne, nevredni, da bi rešili poškodovanega moškega, kar ni res.

»Ignoranca izkrivlja realnost tega kdo moški v resnici je in zakaj je tukaj. Če moški ignorira katerikoli del moškosti, če zanika svojo fizično, čustveno in spolno konstitucijo, to zakomplicira partnerske odnose. Če ne poznaš sebe, ne veš, kako se povezovati s fizičnimi in čustvenimi potrebami ženske.
Žal moški danes nismo poučeni o ženski in o tem, kako drugačni smo in tipamo svojo pot skozi odnose. Še posebej na področju spolnosti smo poskusili veliko stvari in vedno znova brcnili v temo. Seksualni stereotipi so poškodovali oba spola. Ignoranca glede moškosti in spolnosti, ter potreb je povzročila številne ranjenosti na obeh straneh in čas je, da to pozdravimo, da nehamo ignorirati sebe in drug drugega.

Mnogi moški so svojo moškost oblikovali okoli seksualne aktivnosti, vendar jih vedno znova stre pomanjkljivo znanje o spolnosti.
Kaj se zgodi, ko zgolj seks ne zadošča?
Ali ko seks pri 50-tih ni enak tistemu pri 20-tih?
Moški gledamo na seks kot na najpomembnejši izraz čustvenega izražanja. V svoji ignoranci moškost postavimo na temelje moči in neobčutljivosti. Na to, da nismo čustveni, na to, da smo možati za svoje ženske. Poglej vse te moške okoli sebe; velika večina svojo možatost kaže s tem, kako so videti, kaj imajo, kakšen avto vozijo, kakšen je njihov status. V sebi pa ne vedo kdo so.«

»Strto srce moškega vodi v skrivanje. Nikomur ne bo priznal, da ni poučen, da ne ve. Trudil se bo po svojih najboljših močeh. Svojo pot hodi kot samotar, brez moškega, ki bi ga vodil in bi ga vpeljal v skrivnosti moškosti. Ignoranca je poškodovala in vplivala na moj uspeh v mojem življenju, na moj občutek izpolnjenosti in zrelosti.«

Ideja, da so moški močni in tihi, je mit, ki ga predajamo naslednjim generacijam, ki zrastejo v moške, ki niso sposobni komunicirati na strastnem, intimnem nivoju, še posebej v partnerskih odnosih z žensko.

»Sodobni svet je moškega pustil umirati na področju moškosti in možatosti. Velika večina sploh ne pozna razlike. Moški vsak na svoj način poskušajo najti pot s te poti ignorance. In ta pot ni popularna; težka je in slačenje ignorance je pogosto boleče, vendar nujno potrebno, da dosežeš polno zavedanje in razumevanje o tem kdo si, tako na fizičnem, čustvenem, kot tudi duhovnem nivoju. Moški z veliko začetnico mora poznati svojo celoto. Mora se soočiti s svojim ranjenim otrokom v sebi in izraziti boleče izkušnje, ki jih je v preteklosti doživel. Prepoznati mora, kako ga je ignoranca poškodovala.«

Ranljivost je nekaj, kar si moški danes skoraj ne more privoščiti. Ko sem brala knjigo o pogumu Brene Brown, v njeje piše o moškemu, ki je z njo delil, kako kljub temu, da ženske govorimo o tem, da si želimo čustvene in mehke moške, v resnici nismo pripravljene na to, da bi moški z nami delil svoje ranjenosti. Želimo, da so moški močni in trdni. In s tem jih same silimo v to, da se skrivajo in igrajo igro, ki jo družba podpira.

»Pomembno je, da si to, kar si in to je tudi najtežja stvar na svetu,« je delil z menoj za konec.

Ignoranca sebe; fizično, čustveno, seksualno, duhovno, te bo držala v temi glede resnice v tvojem življenju. Brez potrebne usmeritve in razumevanja, jadramo na morju ignorance, izgubljeni in pogosto utonemo brez poznavanje sebe. Več o tem zakaj ignoranca tako boli lahko prebereš v starem zapisu na blogu tukaj >>>

Pomanjkanje stika s seboj nas izčrpava, nas pušča prazne in neizpolnjene. In to velja tako za moške, kot za ženske.

Zato je tudi za žensko ključnega pomena, da spozna svojo ženskost in ženstvenost, oba aspekta in celotno paleto, raznolikost, ki jo nosi v svoji notranjosti.
Pogovor z njim se me je globoko dotaknil. Razkril mi je, kakšno bolečino v svoji notranjosti nosijo moški, ki jih tako rade opisujemo kot brezbrižne, egocentrične, zagledane vase. Pogosto pa so zelo globoko ranjeni in to skrivajo.

Vendar ni na ženski, da rešuje svojega moškega in mu dela terapijo.
Svojemu moškemu najbolj pomagaš, če si ti ta Ženska, za katero si se rodila, da si.
Edinstvena, enkratna, izjemna, neponovljiva Ti.

Da se zaveš, da nisi samo številka.
Ne, nisi številka.
Ženska si. Iz mesa in krvi.
In v tebi se skriva Darilo. Ga poznaš?

Kajti imaš ga, da ga podeliš z ljudmi in s svetom. In rada rečem, da je svetloba, ki jo imaš v sebi tista, s katero se dotakneš svojega moškega in ga navdihneš, da postane ta Moški, za katerega se je rodil, da je.
V sebi ima potencial. Ti ga lahko navdihneš, da ta potencial zaživi.
Navdihneš ga s tem, ko si ti ta Ženska, za katero si se rodila, da si.

Si zraven?

Vodnik k razumevanju moškega in možatosti  razkriva podrobnosti. Na voljo kot spletno druženje. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.

mmoč

Moškemu vzameš moč…

… s tem, ko narediš stvari namesto njega, je začela pogovor.
V tistem sem dobila uvid, da v resnici ni tako, da bi mu vzele moč.

V resnici mu odvzamemo možnost, da prepozna, da pritrdi in prevzame odgovornost za to, kar potrebuje od tebe.

Razvrednotiš to, kar si naredila s tem, ker si si to v resnici kupila. Gre za to, da ženske potihoma pričakujemo, da ko me naredimo nekaj za nekoga, preden nam sploh pove, da nekaj potrebuje, nam bo oseba na drugi strani vrnila uslugo. Pričakujemo, da bo oseba na drugi strani enako uganila, prebrala v namigih oziroma v podnapisih, kaj potrebujemo in nam bo to dala, preden bomo to prepoznale same in izrazile. Pogosto si usluge kupujemo s tem, ko naredimo stvari za ljudi, ki nas sploh niso prosili, da nekaj naredimo zanje.

S tem si ženske nabiramo bonus točke, da se čutimo upravičene do tega, za kar naslednjič prosimo to osebo. V resnici smo si z dejanji, ki smo jih naredile, brez, da bi nas oseba za to prosila, kupile to uslugo z njene oziroma njegove strani. Zdaj pričakujemo, da bo oseba na drugi strani ravnala enako.

Vendar moški ne delujejo na tak način. Moški si ne kupujejo uslug. Moški ne delajo uslug zato, da bi bili potem upravičeni do tega, da bi nekdo nekaj naredil zanje. Običajno odkrito povedo, ko nekaj potrebujejo. Izrazijo svojo potrebo, ki pa je pogosto nujna, takojšnja.

S tem, ko narediš stvari namesto svojega moškega, v resnici sama sebi odvzameš njegovo pričevanje, to, da je hvaležen za to kar si naredila, odvzameš si pozornost in naklonjenost, ki jo potrebuješ.

Ženske imamo pogosto težave s tem, da izrazimo svoje potrebe na prijazen način. Ravno zaradi upravičenosti, ki jo čutimo, pogosto zahtevamo stvari od osebe na drugi strani.

Izziv je v tem, ker ženske to razumemo, moški pa ne razume.
Ker moški ni poraščena ženska, ki je taka kot ti, samo, da je drugačnega videza.

Saj vem, kako se to sliši.
Ja, posplošujem. Vem. Ampak ravno tiste ženske in moški, ki imajo s tem največje težave so tisti, ki se jih tovrstna posploševanja najbolj dotaknejo, kar kaže na to, da je v njih zrno zlata.

In tovrstna zrna moramo prepoznati. Ponavadi se skrivajo v največjem govnu, ki ga tudi slučajno nočemo niti videti, niti se o njem pogovarjati.

Vendar nas ravno zaradi tega zanikanja največ stanejo.

Dokler nimaš ljubečega odnosa z moškim, kjer vidiš njegovo vrednost tega, kako lahko poskrbi zate in sprejmeš to, kar ima zate, dokler ne zmoreš podpreti njegove sposobnosti, da poskrbi zate, boš morala sama poskrbeti zase. Dokler ne prepoznaš moške kapacitete skrbnika in zaščitnika, boš velik del svoje vitalne energije in moči porabljala za to, da boš zaščitila sebe in poskrbela zase.

Kar naredi jemanje moči moškemu je, da silimo moške v to, da se morajo zaščititi pred svojo žensko, pred tabo. Če se mora zaščititi pred tabo, ne more hkrati zaščititi tudi tebe.

Najbolj fascinantna stvar pri vsem skupaj pa je to, da moški dobi energijo, da poskrbi za žensko in jo zaščiti v spolnosti. Seks v moškem sproži izločanje vazopresina, ki je hormon, ki v njemu sproži instinkt zaščitnika.

Ker ne poznamo razlik med nami in vrstnega reda instinktov pri moškemu si vedno znova ustvarjamo situacije, ki jih v resnici nočemo. To so teme o katerih govorim z udeleženkami drugega dela DivineFemme Akademije, ki v sebi združuje najbolj slastne informacije o umetnosti ženstvenosti in zemljevidu po moškem svetu.

Vrata v prvi del DivineFemme Akademije pa odpiram zelo kmalu. Če čutiš, da je to zate aktualna tema je do konca januarja je na voljo posebna ponudba. Prijaviš se lahko na 30 minutni brezplačni pogovor tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.

odziv

Moški, ki razume žensko, ve…

…da je ženska dragocena, izjemna, edinstvena, enkratna in neponovljiva. Ne more je podrediti ali spremeniti, vsaj ne za dolgo.

Sir William Gerald Golding (1911–1993) pisatelj, ki je med drugim tudi Nobelov nagrajenec, je nekoč dejal: »Dekleta me pogosto vprašajo, zakaj knjiga Gospodar muh ne govori o kopici deklet? Zakaj sem pisal o fantih? Moj odgovor je, da sem bil nekoč majhen deček – bil sem brat, oče in nekoč bom dedek. Nikoli nisem bil sestra, mama ali babica. To je eden od odgovorov. Drugi pa je, da če bi pogledali človeška bitja, družbo kot tako, je skupina majhnih fantov precej bolj odsev pomanjšane verzije družbe, kot skupina deklet. Ne sprašujte me zakaj in to je pravzaprav grozljiva stvar, da jo izrečeš in verjetno me bodo do pekla, za zajtrk, preganjale ženske, ki govorijo o enakosti – vendar to nima nobene zveze z enakostjo. Osebno menim, da so ženske neumne, da se pretvarjajo, da so enake moškim. Ženske so mnogo boljše in so vedno tudi bile. Vendar ene stvari ne moreš narediti z žensko. Ne moreš vzeti kup deklet in jih spremeniti v dekleta, ki bi postale neka vrsta podoba civilizacije ali družbe. Druga stvar je, da knjiga ne govori o majhnih dečkih in dekletih, ker če pogledamo našo naravo, bi seks dvignil svojo prelepo glavo in nisem želel, da knjiga govori o seksu. Seks je preveč nepomembna stvar, da bi jo vpletel v zgodbo, kot je ta, ki govori o problematiki zla in tega, kako ljudje živijo skupaj v družbi, ne zgolj kot ljubimci ali možje in žene.«

Res je, ženske smo raznolike, smo kot vreme. Nismo enake moškim. Lahko se prilagodimo in pogosto se. Pomanjšamo se, zmanjšamo svoj sijaj, prilagodimo se, da bi ustrezale. Vendar smo v resnici zelo raznolike. In ne, ne moremo biti enake moškim, ker naša telesa poganjajo čisto drugi hormoni, kar ima za posledico popolnoma drugačno obnašanje, čustvovanje in številne druge stvari, o katerih običajno ne razmišljamo.

Dejstvo pa je, da smo ženske izjemno kreativna bitja. Pravijo, da karkoli daš ženski, bo to naredi večje. V poslu bo stvari naredila boljše. Če ji daš seme, ti rodi otroka. Če ji daš hišo, iz nje naredi dom. Če ji daš živila, iz njih ustvari okusen obrok hrane. Če ji daš nasmeh, ti podari srce. Pomnoži in poveča vse, kar ji je dano. Zato moraš biti pripravljen, da v primeru, če ji daješ “sranje”, prejmeš tono dreka.

Ženska je divja in ljubeča, strastna in nežna, močna in mehka, svobodna in zvesta. Vse to se skriva v njeni notranjosti. In to kar je najpomembnejša lekcija ženske je, da vse to najde v sebi, namesto, da to išče v zunanjem svetu.

Vse prepogosto iščemo ljudi, ki bi nam potrdili, da smo to, kar si želimo biti. Delamo stvari, se dokazujemo in borimo, da bi nam potrdili vrednost, izkazali spoštovanje in zaupanje.

Ob tem vse prepogosto pozabimo na svojo veličastnost in se poskušamo prilagoditi, se spremeniti v kup enakih avš, ki bi ustvarile podobo nove družbe. Žal boginja nikoli ne prilagodi sebe, da bi ustrezala in tukaj se ne bi mogla bolj strinjati z zapisom Goldinga na začetku.

Tvoj notranji ustroj ti tega ne bo dopustil. Lahko se prilagodiš, vendar te čaka prebujenje in lekcija iz avtentičnosti, ki ti jo vsak mesec servira tvoja Amazonka tik pred menstruacijo, v fazi PMS-a, ko se ti vse upre in se nočeš več iti znane igre. Vprašanje je le, ali ta klic prepoznaš ali ga raje zatreš s pomočjo zdravil.

In če ga vsak mesec ubijaš, te bo prebudil prehod v menopavzo, ko bodo hormoni zaplesali svoj bojevniški ples in v tebi prebudili tiste uspavane dele, ki si jih leta uspela držati pod pokrovko.

Na vsaki ženski je, da v sebi najde svojo dragocenost, svojo izjemnost, svojo edinstvenost in tega ne moreš narediti skozi posnemanje, s tem, da postaneš nekdo drug. Naučiti se moraš držati svoj prostor, praznovati svojo edinstvenost, negovati svojo edinstveno ženstvenost. To je tvoje delo.

Ne gre za delovanje, za tehnike in prijeme, ki se jih moraš držati. Gre za spoznavanje sebe, svoje edinstvenosti, svoje enkratnosti, da prepoznaš svoje talente in darove, da jih podeliš, da resnično zasiješ v vsej svoji lepoti in si ta Ženska, z velikim Ž, za katero si se rodila, da si.

Ti moraš Biti ta Ženska, ki živi življenje, kot si ga želiš. Najprej si to in potem imaš to. Namesto, da poskušaš izsiliti to, kar hočeš imeti.

In modro je, da to narediš na sijoče ženstveni način, namesto, da poskušaš skozi moške načine priti v stik s seboj. To je približno tako, kot bi želela svojo bolečino zlomljene kosti zmanjšati s tem, da nekoga drugega pelješ na urgenco, naj namestijo mavec njemu in ne tebi.

Bodi SIjajno!

Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.

homm

Moški niso poraščene ženske…

…ki se neprimerno obnašajo, kot smo pogosto prepričane ženske. Vendar kljub vsemu ženske pogosto pričakujemo od od moškega, da se bo vedel kot popolna ženska. To sem prvič slišala pri Alison Armstrong, svoji mentorici, ki mi je pomagala bolje razumeti moške in njihovo naravo. Ženske smo prepričane, da so moški točno taki kot smo me, samo, da so videti drugače, kar žal ne drži.

Seveda bo sedaj nekaj žensk skočilo v zrak, da posplošujem, kar drži.
Hkrati pa drži tudi to, da velika večina žensk skuša moškega spremeniti, ga kaznovati ali pa ga držijo na distanci, ker se vede drugače, kot bi pričakovala od ženske.

Pa ne katerekoli ženske, od popolne ženske.

Tvoja popolna ženska biva v tvoji glavi. Je skupek vsega, kar si se o svetu, ljudeh in sploh vsem naučila od svojih staršev, sorodnikov, prijateljev, avtoritet v svojem življenju. In to kar je njeno delo je, da te vedno opominja, kadar kdorkoli vključno s teboj ne dela stvari tako, kot bi jih naredila popolna ženska.

Seveda veš, o čem govorim. Ko moškemu naročiš, naj obesi perilo ali odnese smeti in potem to naredi po svoje, te to iritira in vodi v slabo voljo, ker stvari ni naredil tako, kot bi jo naredila ti. To vodi v popravljanje ter kritiziranje s tvoje strani in slabo voljo na moški strani. Ob tem se ponavadi zapriseže, da ne bo nikoli več naredil tega, kar ga prosiš, ker namesto nagrade dobi s kladivom po glavi. In tukaj ne govorim le o partnerju, isto počnemo sinovom, sodelavcem in bratom.

Če kritika na ženski strani vodi v premik in spremembo motečega vedenja, se to na moški strani praviloma ne zgodi.

Moški ne razmišljajo ali se odzivajo na načine, kot bi se odzvala prijateljica. Moški ne ve, kaj ti razmišljaš in kako bi se odzvala tvoja prijateljica. Vendar kljub temu vedno znova verjamemo, da bi moral vedeti kako narediti stvari in da jih namenoma naredi drugače. Ženske pogosto ubesedijo, da moški nalašč dela stvari, da jo jezi.

Vendar moški možgani delujejo drugače kot ženski, kar je posledica hormonskega ustroja moškega telesa. Testosteron povzroči, da so moški bolj podobni lovcu, ki s svojo usmerjeno pozornostjo sledi plenu in vso svojo energijo usmeri na eno stvar naenkrat. Zato rada rečem, da je svet projektov moški svet, kjer začnejo eno stvar, jo vodijo do zaključka, ko sledi nagrada. Možgani marinirani v testosteronu imajo poseben odnos do informacij, motivacije, komunikacije, organiziranja in planiranja.

Ravno to slednje je še vedno kamen spotike v mojem partnerstvu… planiranje.

Ravno čez vikend je moj dragi splaniral dan po svoje. Seveda plana ni v celoti delil z menoj. Glede na to, da je moški bitje, ki potrebuje več časa za obnovo energije, z njo zelo previdno ravna. In ko je ogrožen plan, ki ga je zelo ekonomično sestavil in vanj vključil vse pomembne informacije, ki jih je imel na voljo, to pomeni, da bo potrebno več energije, kot jo je planu namenil.

Še vedno ne morem razumeti, kako ga razjezi dejstvo, da v trgovini porabim trikrat več časa kot mi ga je splaniral. In tukaj se zavedam, da največkrat ženske ne moremo videti zakaj moški delajo, kar delajo, ker gledamo skozi svoje ženske oči. Ženski možgani pa so zvezani čisto drugače kot moški.

Estrogen je tisti, ki oblikuje ženske možgane, ki so sila podobni tistim od nabiralke. Če se vrnem k najinemu sporu čez vikend, to lahko zelo transparentno vidim. Kot nabiralka v trgovini nabiram izkušnje, tipam materiale, uživam v barvah in v kopici stvari najdem tiste prave, »užitne« jagode, vendar šele potem, ko sem trgovino (beri travnik) trikrat prehodila in ob tem mi uspe od nekje potegniti točno tisto, po kar smo prišle (skratka užitne jagode).

Kar terja čas. Veliko več časa, kot mi jih je namenil plan mojega dragega in njegovi ekonomični možgani. Ker estrogen vpliva na razpršeno zavedanje, ženske zbiramo informacije zelo drugače kot moški in smo precej bolj bombardirane z detajli kot moški. Hkrati pa nismo le nabiralke, temveč tudi povezovalke. Ravno razlike med nami pa vse prepogosto vodijo v jezo, sojenje in kritiko.

Ob tem ne preseneča, da moški gledajo na žensko, kot da je pomehkužena, ljubka, raztresena verzija moškega.
Naj omenim, da moški načeloma lažje odpuščajo oziroma sprejemajo dejstvo, da smo ženske drugačne. Radi rečejo, da take pač smo. Kar mi sicer čisto nič ne pomaga, ko se moram zagovarjati, ker me je spet čakal.

In ravno to, da tudi moški gledajo na ženske skozi svoje moške oči pogosto vodi v to, da žensko ranijo, saj moški svoja čustva procesirajo v drugem delu telesa, kot ženske. Moškemu se bo zadrgnil vrat in ko je prizadet, enostavno ne bo mogel spraviti iz sebe nobene besede. Prizadetost lahko vidno opazimo na njegovih ramenih, ki upadejo navznoter in moški radi rečejo, da čutijo skrušenost.

Ženske pa prizadetost čutimo v prsnem delu, kjer imamo občutek, kot bi nam nekdo zaril nož v srce. Moški ponavadi ne vedo, kaj pomeni, ko ženska reče: »Prizadel si moje občutke.« Pojma nima, kaj naj naredi s tem, zato se običajno odzove kot moški in zapusti prostor. In s tem žensko rani še enkrat. (Tudi o tem govorim v predavanju, o katerem si več lahko prebereš tukaj….)

Moški navigira svet s pomočjo logike in analiziranja, išče rešitve na probleme in želi biti junak za žensko. Njegova vloga je, da je trden in se racionalno, umirjeno sooča s stvarmi, ki pridejo do njega. Moškega spravlja ob pamet preplavljanje s čustvi, detajli, barvami, kaos ženskega sveta, v katerem se ženske odlično znajdemo.

Moj dragi pravi, da ženska vnese barve v črno-beli svet moškega.
Kar se sliši sila romantično, vendar je pogosto vse prej kot prijetno. Pogosto je naporno za pop**dit.

Čustvenost je nekaj, čemur se moški poskuša izogniti že na daleč. Pa ne zaradi tega, ker ne bi bil čustven, temveč zato, ker čustva zameglijo njegovo sposobnost izbire in motijo jasnost misli, kar mu onemogoči, da svoje darilo tega, da je moški, ne more deliti s teboj. Moj dragi pravi, da pravi moški izbira v skladu s svojimi notranjimi vrednotami in mora spoštovati v prvi vrsti sebe. Če mora izbirati med prilagajanjem in spoštovanjem, bo izbral, da ostane zvest sebi.

Ženske rade sodimo moške, da so neobčutljivi in da stvari delajo nalašč. Ženske pogosto mislimo, da se nam moški maščujejo, kot bi to naredila druga ženska. Vendar se v resnici ne. Moški je po naravi zaščitnik in poskuša poskrbeti za svojo žensko po svojih najboljših močeh.

Za konec želim s teboj deliti nasvet moškega, ki se me je zelo dotaknil: »Ne govori mi o izzivih, ki jih imaš. Pojma nimam o čem govoriš. Povej mi kakšne težave imaš in kaj lahko rešim zate.«

Moški je fokusiran, usmerjen in obožuje reševanje problemov. Ženske na drugi strani se povezujemo. Če ni povezanosti, se počutimo ogrožene. Pomembno je, da razumemo medsebojne razlike in tudi v praksi upoštevamo, kako različne potrebe imamo.

Če se zavedaš, da moški ni poraščena ženska in ga nehaš primerjati s svojo popolno žensko, si boš olajšala medsebojno komunikacijo, tako na delovnem mestu, v prijateljstvu kot tudi v partnerstvu.

Več o medsebojni razliki delim v druženju Postani Varuhinja Ljubezni, ki je na voljo tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Sad Couple Sitting On Couch After Having Quarrel

Samozadostna ženska, je strah in trepet moškega sveta.

Pravijo, da ni večjega strahu za moškega kot ženska, ki je boljša od njega. Še bolj strašljiva pa je ženska, ki moškega ne potrebuje, ki je samozadostna.

Leta, desetletja sem dokazovala, da moškega ne potrebujem. Dokazovala sem, da zmorem sama, dokler nisem dojela, da je to, da sem moškemu dala vedeti, da ga ne potrebujem, da ne more prispevati ničesar, da bi moje življenje polepšal ali ga olajšal, pravzaprav jemanje moči moškemu. Če vse narediš sama in mu ne pustiš, da prispeva v tvojem življenju, mu s tem jemlješ moč. To je oblika kastracije moškega. In tega se nisem zavedala.

Samozadostnost je nekaj, kar sem se naučila že kot majhna punčka. Seveda takrat nisem vedela, da je samozadostnost obrambni mehanizem. Ko si samozadostna, drugih ljudi ne potrebuješ. Prepričaš se, da sama lahko storiš vse in zatorej nisi odvisna od drugih, ki te posledično tudi ne morejo prizadeti.

Vedno sem znala poskrbeti zase, vsaj mislila sem, da zmorem vse sama. Zame je bila to vrednota. V resnici je bil to moj upor do tega, da potrebujem kogarkoli v svojem življenju. Ko sem začela zavestno razvijati izpolnjujoče partnerstvo, je težava postala v tem, da si nisem dovolila čutiti potrebe. Dopovedovala sem si, da jaz pač nimam potreb.

To, česar nisem vedela je, da imamo mnogo instinktov, ki nam narekujejo, da ničesar ne potrebujemo od osebe na drugi strani. Prvi impulz, ko se zavemo, da imamo potrebo in da nam to lahko izpolni naš partner je, da se poskušamo pregovoriti ven iz tega.

Poskušamo se prepričati zakaj tega ne potrebujemo in upravičiti, da to ni potrebno v našem življenju, da lahko živimo brez tega.

In če se ne moremo prepričati, da to ni pomembno, imamo celo vrsto mehanizmom, kako se potrebe poskušamo znebiti, zanjo poskrbeti same ali pa upravičiti zakaj nam je nekdo dolžan uslugo, s čimer upravičimo, da dobimo to, kar potrebujemo, o čemer govorim v DivineFemme Akademiji, ko pridemo do odnosa z moškimi. Tako se pogosto znajdemo v sebičnih zahtevah, ki so eden od načinov, kako uničujemo ljubezen v odnosu.

Dejstvo je, da ne maramo tega, da imamo potrebe. In ne maramo priznati, da imamo potrebe. Ne maramo povedati kakšne so naše potrebe in ne maramo tega, da potrebujemo druge ljudi, da izpolnijo naše potrebe.

Velik AHA moment se je zgodil, ko mi je mentorica povedala, da sem lahko samozadostna, ko sem voljna biti majhna, se skrivati in biti nepomembna. Ko pa želiš biti veličastna Kraljica, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. To me je spomnilo na pregovor, da potrebuješ celo vas, da vzgojiš otroka. In v resnici potrebuješ celo vas, da postaneš ta Ženska, ki ti si. To mi je dalo misliti.

Najbolj strašljivo in hkrati osvobajujoče spoznanje se je zgodilo, ko sem si povedala resnico… potrebujem moškega. In moj moški potrebuje, da ga potrebujem.

Ne potrebujem ga zaradi preživetja. Potrebujem ga, da postajam Ženska, ki mi je namenjeno, da sem, ko sem z njim. Moj moški je tisto mesto, kjer se lahko obnovim, kjer sem negovana, oboževana in kjer sem lahko Ženska, ki jaz sem. V njegovi družbi spoznavam svojo ranljivost, krepim svojo iskrenost. Razgalja me. Z njim sem gola tudi, ko sem oblečena. Gola v tem, da sem resnična, da sem takšna kot sem. Ta naravnost in resničnost je ena od stvari, ki jih potrebuje moški od ženske.

Na tem popotovanju z njim sem začela spoznavati svoje resnične potrebe, potrebo po intimnosti in naklonjenosti. In začela sem spoznavati njegovo potrebo po svetlobi, po sočnosti in po preživljanju časa z menoj.

Ne potrebujem ga, da preživim. Vendar ga potrebujem, da postajam ta Ženska, h kateri sem se zavezala, da postanem. Strašljivo spoznanje, ki me vedno znova naredi ponižno, sprejemljivo. Vedno znova sem v čudenju, kako popolno je to življenje, ki nas poveže na najbolj nenavadne, magične načine. Ki nas preizkuša na najbolj krute načine, da prepoznamo ali ostajamo zavezane temu, kdo želimo postati.

Popotovanje v globine moje ženske duše razkriva resnico kdo postajam ob ljudeh, ki so del mojega življenja. S hvaležnostjo vsakič znova spoznavam, kako držijo zame ta sveti prostor, v katerem se preobražam, alkimiziram in postajam ta Ženska, za katero sem se rodila, da sem.

To kar naredimo drug za drugega je, da drug drugemu odslikamo kvalitete, ki so del nas. Kvalitete, ki jih sami ne vidimo, dokler nam jih nekdo ne odslika za nas. Moj moški mi kaže globine in širine, ki jih ne bi mogla spoznati, če bi bila sama.

V naši notranjosti počiva instinkt povezanosti. Instikt, ki nas opominja na to, da potrebujemo druge ljudi okoli sebe.
Če želiš postati svoja najveličastnejša Ti, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. Ne moreš biti najveličastnejša Ti brez drugih ljudi, ki ti odslikajo delčke tebe, ki te spomnijo na to, kdo si

Eno pomembnih vprašanj, ki si jih moraš zastaviti je kdo si, ko si v družbi svojega moškega? Česa ti ni treba dokazovati?

Kajti, ko dokazuješ, da zmoreš sama, ne daš prostora svojemu moškemu, da bi lahko poskrbel zate. Eno najbolj osupljivih spoznanj zame osebno je bilo dejstvo, da ženske običajno sploh ne pridemo do tega, da bi spoznale zaščitnika v svojem moškem.

Zakaj?
Ker se mora ščititi pred žensko in njenimi napadi, pred dokazovanjem, da ga ne potrebuje.

Ženske s katerimi delam in z njimi prihajam dnevno v stik vse prepogosto ne povedo, kaj potrebujejo in hkrati pričakujejo, da bo moški bral njene misli. Še vedno se ujamem v pričakovanju, da bi moj moški moral vedeti, kaj bi rada in za to poskrbeti. Vedno znova se moram opomniti, da je na meni, da podelim svoje potrebe z njim in mu omogočim, da poskrbi zame na način in takrat, ko to izbere on.

Siljenje, nerganje, kritiziranje, sojenje pri moških ne delujejo. Ravno tako ne deluje kujanje, tihe ure, umikanje in upanje, da bo opazil, da si v stiski. Naučiti sem se morala, kako komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so bile zame pomembne in mu dati na voljo prostor, da mi to lahko da.

Izpolnjujoče partnerstvo je pot učenja, sprejemanja, spoznavanja in mojstrenja sebe. Ni odvisnost pa tudi ne neodvisnost, je vzajemnost, čuječnost, sprejemljivost, medsebojno negovanje.

Dolga pot nas čaka ženske, da bomo odkrile kralje, ki spijo v notranjosti naših moških. Dolga pot, da bomo prepoznale svojo izjemnost, svojo dragocenost in veličastnost ženske. Brez potrebe da karkoli narediš, karkoli dokažeš, zgolj zato, da si.

In to, da imaš v svojem življenju moškega, ki je skrbnik, ki je zaščitnik, ki je Kralj, terja od ženske, da vidi svojo vrednost, da postane Kraljica in da moškemu dopusti, da poskrbi zanjo. Da mu pove, da ga potrebuje, da mu pove, kakšna ženska je lahko ob njemu.

In to je eno najbolj ranljivih, globokih in strašljivih popotovanj na katero sem se podala. Na katerem še vedno sem. V odpiranju, sprejemanju, negovanju in predajanju Moškemu, ki on je, ob meni.

Kako se naučiti komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so zate pomembne in mu dati na voljo prostor, da ti to lahko da. delim v spletnem druženju Čas Zame. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju moškega.
DIVINE.SI

skrivn1

Ženske v odnosu z moškim lažemo…

Vem, težka beseda; lažemo. Raje rečem, da sem neiskrena, v njej je manj ostrine.
Kar ne spremeni dejstva, da ženske lažemo, ker nočemo povzročati težav. Lažemo, ker hočemo moškega zaščititi pred neprijetnimi informacijami. Lažemo, ker želimo ustvariti dober vtis.

Neiskrenost se nam vedno znova maščuje, kajti v tistem trenutku, ko začnemo lagati ali skrivati stvari, se med partnerjema ustvari razdalja, kar lahko ogrozi odnos. Pomisli, kako blizu se počutiš z nekom, ki mu zaupaš in s katerim odkrito deliš svoje misli in občutke. In zdaj pomisli, kakšno razdaljo čutiš z osebo, pri kateri čutiš, da ni zaželeno ali sprejeto, da poveš kaj razmišljaš ali kako se počutiš.

O tem sem že pisala, kako sem svojemu možu rekla, da grem v trgovino samo pogledati eno stvar. Njegova ocena je bila, da mi bo vzelo 15 minut. V resnici se je to raztegnilo na 90 minut, ker nisem bila iskrena in sem nezavedno rekla, da gem nekaj pogledati in ne da grem po nakupih.

Zakaj? Nezavedno sem lagala, ker sem se hotela izogniti težavam.

Ker vem, da ne mara čakanja, sem zamolčala zanj pomemben podatek. In vsega skupaj se sploh nisem zavedala. Nisem ga hotela vznemirjati, posledica pa je bila precej bolj dramatična.

Tako je najin dogovor o radikalni iskrenosti, ki je v teoriji precej bolj romantičen kot v praksi, saj mu moj dragi pravi, da je brutalen, razkril nekaj, česar se prej sploh nisem zavedala.

Laganje je tema, ki se ji izogibam že od majhnega. Z resnico imam precej slabe izkušnje, saj je bila pri meni povezana z zavrnitvijo in izločenostjo. Caroline Myss pravi, da vsi otroci nekje pri 7 letih doživijo iniciacijski prehod, ko angeli varuhi predajo varstvo v roke individuumu posameznika. V tej izkušnji se oblikuje tvoj odnos z resnico in pogosto se tukaj občutek varnosti poveže z neresnico, zaradi česar je to, da poveš resnico lahko čisti teror. Če ne prej, nas partnerski odnos sooči z našim odnosom do resnice.

Ne da bi hotele, neprestano lažemo moškim.
Rečemo mu, da imamo hitro vprašanje, ki ni hitro vprašanje. Rečemo mu, da se moramo o nečem pogovoriti in da mu bo vzelo samo 10 minut in potem nam vzame 30 minut, da končno pridemo do bistva. Rečemo, da bomo samo nekaj pogledale in potem opravimo cel nakup, kar  traja precej dlje, kot je moški načrtoval.

Ženske mislimo, da so moški taki kot me, samo, da so videti drugače. Skratka poraščene ženke. Vendar to ni res. Moški se zelo zavedajo minevanja časa. Moški se zaveže temu času s teboj. Želi ti podariti njegovo nedeljeno pozornost. In ko mu rečeš, da potrebuješ 10 minut, da nekaj podeliš z njim in si pri 7 minuti še vedno globoko v detajlih, bistva pa ni na vidiku, moški postane nemiren in vse skupaj ga frustrira. In me ženske smo prepričane, da je nepozoren, ker mu ni mar in ker nas nima rad.

Pa ni res. Moškega frustrira, ker nismo iskrene z njim. Ker pri 10 minuti ugotovi, da to ne bo vzelo samo 10 minut in ker ne ve koliko časa bo moral sedeti s teboj. Moškega frustrira, ker kar naprej lažemo. In ob tem nam sploh ni žal. Pravzaprav nam sploh ni mar, da smo lagale.

V resnici se ne zavedamo, da smo lagale.

Ne glede na to, da vem, kako pomembna je jasna komunikacija z moškim, se mi še vedno zgodi, da pogrnem na celi črti.

Prosim ga za mnenje in rečem, da mi bo vzelo samo 5 minut, po 10 minutah pa sem še vedno pri opisovanju okoliščin in še nisem prišla do bistva.

Instinkt ženske je, da je natančna, z vsemi detajli, ki jih za to potrebuje. Naše življenje temelji na natančnosti. V vsaki ženski je preživetveni instinkt, ki je povezan z nabiralko. V svojih najstarejših možganih imaš to navodilo, ta instinkt, da moraš ob pravem času priti na natančno isto mesto, ali pa bo nekdo drug pobral zrele “jagode”. Kar lahko pomeni, da ne boš preživela. To se zelo lepo vidi takrat ko so razprodaje, če mi ne verjameš.

Vem, da se ti to zdajle morda zdi čisto pretirano, vendar je tvoje preživetje odvisno od podrobnosti. Če ti ne boš uspela po “jagode” na tisto določeno jaso, moraš biti sposobna nekomu razložiti v podrobnosti, kako bo našel grm užitnih “jagod” in jih bo prinesel domov, da ne boste umrli. Zaradi tega ženske podelimo ogromno število podrobnosti, kot da je naše življenje odvisno od podrobnosti.

Veš tisto, ko moža pošlješ v trgovino po konzervo paradižnikove mezge, ki mora biti prave blagovne znamke (užitne jagode) in ko domov pride s pelati neke xyz znamke, si nanj jezna, ker te ni poslušal kje v trgovini, na kateri polici bo našel prave “jagode” in je zdaj prišel domov z neužinimi ali celo strupenimi “jagodami”. Podrobnosti so za žensko življenjskega pomena. In moški tega ne razumejo.

Ženske si ne moremo pomagati. Ko želimo vprašati neko malenkost, se ujamemo v razlaganju podrobnosti, ki s tem vprašanjem nimajo nobene neposredne povezave. Ženske imamo velike težave s tem, da pridemo do bistva.

Težave imamo s tem, da povemo golo resnico.

Ker imamo težave s sortiranjem stvari, se v intimnem pogovoru z moškim vedno zapletemo, ker ne znamo biti konkretne. Znajdemo se v svojih plazilskih možganih, kjer se ukvarjamo s preživetjem in se ne zmoremo  držati obljube.

To je tudi največji razlog za težave v komunikaciji z moškimi, predvsem v partnerskih odnosih. Od moškega pričakujemo, da bo kot naša najboljša prijateljica sedel z nami in nas bo poslušal. In ko moški dobi steklen pogled in čutiš, da ni prisoten, to vzameš kot dokaz, da mu ni mar in te ne spoštuje. Vendar temu ni tako. Moški se izklopi zaradi tvoje nezmožnosti, da mu postaviš vprašanje brez podrobnosti in mu zaupaš, da te bo sam vprašal za potrebne detajle, ki bodo pripomogli k razumevanju celotne zgodbe.

Prvi korak je brez dvoma v tem, da se tega začnemo zavedati.

Drugi korak je, da si poveš resnico. Kakšen je tvoj način, kako si neiskrena? Kako lažeš sebi in zakaj?

Tretji korak je, da prepoznamo, kako zelo smo si različni in to damo v prakso. Moški so res drugačni in dokler ne prepoznamo razlike in spoštujemo razlike, imamo v odnosu težave.

V pogovoru z moškim je ključnega pomena, da veš kako mu postaviti vprašanje. In še bolj pomembno je, da mu daš na voljo prostor, da ti odgovori. Moški temu pravijo manevrski prostor.

In medtem, ko moški manevrira po svoji notranjosti je pomembno, da si tiho. In čakaš. Kar je pogosto za žensko izjemno mučenje, vsaj na začetku. Vendar je tvoja sposobnost, da dobiš od moškega to, kar potrebuješ odvisna od tvoje sposobnosti, da presežeš svoje notranje nelagodje ob tem, ko bi ga spodbudila ali postavila novo vprašanje.

Moja osebna izkušnja je, da je za izpolnjujoče partnerstvo pomembno dvoje; zelo dobro poznavanje sebe, za kar je potrebno veliko iskrenosti do sebe in zelo dobro poznavanje razlik med moško in žensko naravo.

V druženju Alkimija Ljubezni smo ravno odprle temo o radikalni iskrenosti. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju moškega.
DIVINE.SI