Partnerstvo

odziv

Moški se odziva na žensko…

Ena najbolj frustrirajočih stvari za žensko je brez dvoma moški, ki se umakne in s tem ogrozi občutek povezanosti med njima. Povezanost je ena tistih stvari, ki je za žensko preživetvenega pomena. Ko je povezanost ogrožena, smo ženske pripravljene narediti marsikaj in pogosto gremo v ugajanje in želimo moškemu ustreči. (Moj dragi je ob tem komentiral, da je to ženski pogled na stvari, ker moški stvar doživlja čisto drugače.)

Vendar takrat, ko ženska ustreže, čuti praznino v sebi in iz te praznine bo od moškega pričakovala, da bo naredil nekaj, kar jo bo izpolnilo, jo osrečilo. Pričakovanja pogosto vodijo v razočaranja. In razočarana ženska bo moškemu vedno znova dala vedeti, da ji to kar je naredil, ni bilo všeč, da je ni osrečilo.

Moški je ob tem zmeden v sebi. Ženska mu je dala prostor, da on izbere in zdaj ni zadovoljna z njegovo izbiro. Ni mu dala koristih informacij na voljo in zdaj ga obtožuje za nekaj, česar sploh ni vedel.

Moški se v čustvenem oceanu ne znajde preveč dobro.
Moški enostavno potrebuje več časa, da integrira in razume vodno realnost čustev. In razumevanje čustev ni nekaj, kar bi se zgodilo spontano, še posebej na sredi vroče čustvene debate. Moški potrebuje prostor, potrebuje občutek svobode, da prepozna, kaj se je zgodilo, tako znotraj njega, kot tudi v osebi na drugi strani.

Ne gre za to, da je moški nezrel, ker se v čustveni realnosti ne znajde, kar je pogosto očitek ženske, bolj gre za to, da je neizkušen.

Moški je soočen s pričakovanji in pritiski glede čustev, ki so pogosto kontradiktorni in ustvarjajo zmedo. Moški, ki se prebuja v svojo čustveno občutljivost se uči. Začetnik je, dela napake, včasih ogromne, včasih zabavne. Moški potrebuje čustveni zgled, kako živeti in delovati v čustvenem svetu na zdrav način.
Pomembno je, da ženska razume, da je moški na čustvenem nivoju pogosto začetnik s čudovito namero, da se približa in objame svojo žensko.

Moški si želi intimnega partnerstva z žensko. Intimnost je globoka povezanost, globok dušni stik, vendar moški enostavno ne ve, kako to narediti. Ko je soočen s čustvenimi situacijami, se moški pogosto vede kot popolni začetnik. Da bi se moški resnično počutil udobno v svoji koži in sprejel svojo čustveno naravo, to od moškega terja rast.

Ženska ima običajno veliko izkušenj s plovbo po svojem notranjem čustvenem svetu, česar ne bi mogli reči za moške, ki jih družba še vedno ne usmerja v to, da bi izražali to, kar čutijo. Še vedno poslušamo, da veliki fantje ne jokajo, da naj se zbere, zagrize v kislo jabolko in naj bo dedec, pa naredi to kar se pričakuje od njega.

Ženska je družbeno sprejeta kot čustveno in občutljivo bitje.
Ona je dobra opazovalka, poslušalka, prepoznava in izrazi svoja čustva, prepoznava čustvena stanja drugih ljudi, medtem, ko se od moškega pričakuje, da je trden kot skala, da ščiti in ubija, če je potrebno, da bi zavaroval svojo družino. Pričakovanje, da bo nekdo sposoben ubiti na eni strani, da bi zaščitil svoje najdražje se izključuje s tem, da naj bi bil tudi čustveno občutljiv.

Za večino moških mojstrstvo v čustveni domeni pomeni, da čustva zatrejo, jih skrijejo za masko stoicizma, jih potlačijo ali se popolnoma ločijo od tega, kar čutijo. Brez dvoma je potreben čas, da moški odkrije subtilne čustvene tokov v svoji notranjosti in spozna njihovo delovanje, njihov vpliv na njegov lastni jaz in na ljudi, ki ga obdajajo.

Moški mehanizem, kako se sooča z bolečino je umik. Umik v jamo moškemu omogoči integracijo izkušenj, vpogled v dogajanje znotraj njega in razumevanje, kako se bolje odzvati v prihodnosti.

In ko je moški soočen s srdom ženske, se bo pogosto odzval skozi edino, v njegovem otroštvu sprejemljivo čustvo, z jezo. Jeza je eno redkih čustev, ki je moškim dovoljeno, da ga čutijo. Konec koncev moški mora čutiti jezo, če naj ubija. Vendar jeza v odnosu z ljubljeno žensko ustvari številne težave; krivdo, sram, občutke strahu in občutek, da je zguba. Kajti moški se zaveda, da so ljudje ranjeni, kadar izraža jezo.

Ženska je tista, ki je zgled in ki ustvarja prostor, v katerem se moški počuti dovolj varno, da se odpre in je čustven. Moški so mi povedali, da je ena tistih stvari, po kateri hrepenijo bolj kot po čemer koli drugem, čustveno stabilna ženska.

Čustveno stabilna ženska omogoči moškemu, da se spozna s svojimi čustvi in jih razume.

Globina razumevanja, ki jo ima čustveno stabilna ženska v sebi, do svoje notranje čustvene pokrajine, mu daje občutek varnosti, da razkrije in izrazi svoje čustvene globine. Ženska, ki je čustveno stabilna, prinaša to stabilnost v partnerstvo. Prebujeni moški bo prepoznal dragocenost varnega prostora, ki ga ženska ustvarja in bo naredil vse kar je v njegovi moči, za rast, napredek in spuščanje v globine svojega duha s polnim samozaupanjem.
Ko moški ve, da ženska ne bo svojega nezadovoljstva projicirala nanj, temveč se bo s stvarmi, ki se prebujajo v njeni notranji čustveni pokrajini, soočila sama, brez potrebe po iskanju krivca ali reševalca zunaj sebe, se bo lahko sprostil in ji bo priča.

V idealnem svetu naj bi moški sam spoznal svoj notranji čustveni svet in usvojil čustveno mojstrstvo. Vendar je realnost takšna, da vsi potrebujemo vodnike, mentorje, ki pospešujejo proces mojstrenja in pomoč osebe pri plovbi v kaotičnih in misterioznih čustvenih vodah je več kot dobrodošla.

Ženska, ki je negotova glede svojih čustev in bo na moškega, ki se umakne, gledala kot na grožnjo, bo moškega blatila, ga diskreditirala, bo šla v svoje preživetvene mehanizme boja. S tem bo dosegla ravno nasprotno od tega, kar si želi. Ko je moški soočen z agresijo, se odzove z agresijo in nasiljem. Gre v boj ali v beg. Če napadeš moškega, ki poskuša odpreti svoje srce, se bo odzval iz svojih preživetvenih mehanizmov. Ujeta vsak v svoje preživetvene mehanizme, partnerja porušita ravnovesje v odnosu, ki se morda nikoli več ne bo opomogel od destruktivnih teženj

Nežno razumevanje in sočutno sprejemanje moškega, s strani ženske, bo ustvarilo sveti prostor za zdravljenje in poglobitev odnosa.

Ženska sposobnost negovanja je sprejemljiva in omogoča naravno rast. Negovanje je povezano s potrpežljivostjo.
Tako kot seme potrebuje čas in plodno zemljo, toplo sonce, vodo, ter hranila, da zraste v polnosti in zacveti, moški, ki se uči, kako objeti svojo globoko resnico, potrebuje čas, da v polnosti stopi v svoj polni potencial.

Cenjenje moškega, praznovanje moškega, ki želi razkriti, začutiti in zaživeti svojo občutljivo stran, je s strani ženske neprecenljiva. Pomembno je, da prepoznaš kot ženska, koliko poguma je potrebno na moški strani, da se sooči s pričakovanji družbe in programi, ki so mu bili predani skozi generacije pred njim.
Moški, ki se je voljan spoznati svojo dušo in razgaliti svojega duha z ranljivim zaupanje je izjemno pogumen. Izkaži spoštovanje, čaščenje njegovega duha, bodi hvaležna za njegovo senzitivnost v meri, ki jo je sposoben v tem trenutku.

Kajti moški, ki je voljan odpreti svoje srce, je resnično bojevnik srca. In svoboda je kvaliteta, ki je bojevniku srca najpomembnejša. Več o tem, zakaj moški potrebuje svobodo, lahko prebereš v članku tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

kissun

Prebudite svojo žensko moč

Zapisala : Mateja Blažič/revija Bodi zdrava
Objavljeno na njena.si

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti in ustvarjalka Akademije Divine Femme, ki vas v 9-mesečnem potovanju popelje na pot osupljive transformacije sebe kot ženske, pa tudi kot partnerice, ljubimke, mame. Razkrila nam je, zakaj ženske potrebujemo znanje o odnosih in odkrivanju svoje ženske moči, predvsem ker živimo v storilnostno naravnanem moškem svetu, v katerem nas ni nihče naučil, kako lahko zasijemo in uresničimo poslanstvo svoje duše.

Za kaj sploh gre pri razcvetu ženske?

Razcvet ženske temelji na spoznanjih iz prakse. Vse ženske v življenju potujemo skozi razcvet. Ženska je kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Ženskam so povezovanje in s tem odnosi izjemno pomembni, zato se prilagajamo in se trudimo ustreči drugim. In ker imamo tudi zelo razvito intuicijo, jo uporabljamo za prepoznavanje želja drugih in jim pogosto damo to, kar potrebujejo, preden sploh izrazijo svoje želje. Smo skrbne, se razdajamo, potem pa večina pride do točke, ko prepoznajo, da so se razdale do mere, da ne vedo več, kdo so.

To čustveno prebujenje se običajno zgodi med 28. in 33. letom. V prehodu v trideseta leta se neko jutro zbudijo in ni jim jasno, kje so, kdo je zraven njih, kakšno življenje živijo. Zbudijo se v pomanjkanje čustvene povezanosti s seboj in ljudmi okoli sebe. To je izjemno dramatičen prehod v življenju ženske, tudi zame je bil.

Veliko jih okoli 33. leta ugotovi, da niso zadovoljne s tem, kar imajo, a kaj lahko naredijo? Do takrat si ustvarijo kariero ali družino, in ko se pojavi nezadovoljstvo, jim ni jasno, kaj ni prav, ker imajo vse, kar so želele. In od tod prihaja še večja zmedenost; kaj se dogaja, saj bi morala biti srečna, a od kod potem notranja praznina in nezadovoljstvo. Večina potlači to prebujenje, ker ne ve, kaj se dogaja. A do 40. leta vse bolj in bolj v ospredje stopa hrepenenje ženske duše po razcvetu.

Ko je pri 33. letih razpadlo moje življenje, čeprav sem imela po merilih družbe vse, kar sem želela, sem to krizo prepoznala kot drezanje duše, da se razcvetim. In v prvi fazi razcveta se moraš odpreti, narediti prostor za nove stvari. Čeprav se je glede na prtljago iz otroštva in prednic včasih strašljivo odpreti, ker se oklepamo doseženega, varnosti, statusa, je to nujno narediti. Varnost je ženski namreč izjemno pomembna, je ključna, in običajno to varnost iščemo prav v odnosih.

Kako pa je to pri samskih ženskah?

Izziv sodobne ženske je v tem, da je to osvobajanje ženske, ki ga je sprožilo gibanje feminizma, osvobodilo moški del v ženskah. Z zelo odločnimi koraki so stopile v moški svet. Ker pa imamo ženske sposobnost, da vse, česar se lotimo, res izmojstrimo, smo izmojstrile moški način delovanja. Tako smo v svetu tekmovalnosti, da dosežemo, kar si zamislimo, in gremo za tem. Ženske pa smo toliko vztrajne, trmaste, da ko se zavežemo nečemu, gremo pogosto čez sebe. To je glavni problem sodobnih žensk, ker se ne zavedamo, koliko nas to stane.

Ko deluješ v moškem svetu, ki ga poganja hormon testosteron. Ženske ga nimamo veliko v telesu. Zato večina žensk za vsakdanje rezultate živi na adrenalinu. Okoli 40. leta, če ne prej, pa zato izkušamo izgorelost, izčrpanost nadledvične žleze, imamo težave z delovanjem, depresijo. Pri ženski pri 40., ko začne hormonski sistem prehod v menopavzo, se to pozna na organih, boleznih rodil, prsi, boleznih srca in ožilja, izčrpanosti telesa, ki ne zmore dohajati, kar bi ženska želela. Izjemno bogato obdobje imaš lahko do 40. leta, a te vse počaka za vogalom.

Začne se z izjemnim občutkom osamljenosti, ko, čeprav imaš okoli sebe ogromno ljudi, uspešne ženske poročajo o osamljenosti, čustveni nepovezanosti, ne zmorejo ustvariti globoke intimnosti v katerem koli odnosu, po kateri hrepenijo. Ne le v partnerstvu, večina žensk, ki imajo težave s pomanjkanjem intimnosti v odnosih, deluje v svojem življenju na površini. Kajti v resnici je moški tisti, ki vodi v globino, potrebuješ ga, da te pelje v globino, sicer živiš plitko, prazno življenje. Ker hrepenimo po globinah, nam je težko, zato iščemo nadomestke, polnimo praznino s hrano, televizijo, odvisnostmi, ki nam pomagajo zapolniti praznino v sebi. Vse te stvari samo povečujejo nezadovoljstvo, občutke neizpolnjenosti.

Če ne prej, je ženska pri 42. močno soočena s tem, kaj je v življenju naredila zase, kaj je, kateri pečat je pustila v svetu. Štirideseto leto je prelomno, ker ti hormonski sistem ne dopusti več, da kar si prej spravljala pod pokrovko, še naprej skrivaš. Če nisi voljna slišati, trpi telo. Tu se začne, če se ne poslušaš, se to pozna na telesu.

Potem je nujno imeti moškega v življenju?

Moška esenca ustvari polarno nasprotje ženski esenci. Pogosto gremo v njihov svet, moško esenco izmojstrimo, žensko pa zapustimo. Toda dalajlama je rekel, da je zahodna ženska tista, ki bo rešila svet. Zakaj? Prvič, ker smo se osamosvojile in izmojstrile moško esenco in imamo zdaj možnost povezati ta svetova v sebi, da lahko, če stopimo v svoj ženski del, dosežemo harmonijo v sebi. Izziv je v tem, da v resnici ne poznamo ženskega načina delovanja, zato ne moremo ustvariti harmonije. Prav s tem, ko vstopimo v svojo žensko esenco, pa postanemo tudi zgled za moškega, kako lahko oni objamejo ženski del, animo v sebi.

Drugič pa drži, da imamo na zahodu možnost svobodne izbire in odločanja, da lahko v polnosti zaživimo svojo vizijo, namen, lahko dosežemo tisto, za kar smo se rodile, zato je na nas odgovornost, da to naredimo. Zakaj imeti moško esenco v življenju? Moški predstavlja zavest, ženska pa življenje. Izjemen izziv žensk je, ker je moški vedno tisti, ki penetrira materijo. Na fizični ravni v spolnosti moški penetrira žensko telo in na duhovni ravni zavest vedno penetrira, vstopa v materijo. Izjemno velik izziv je, ker se temu upiramo in tega nismo voljne sprejeti.

To je drugi korak v razcvetu, da moramo sprejeti oziroma prepoznati umetnost sprejemljivosti. Sprejemljivost ima na eni strani penetracijo, ta vidik moške zavesti, ki vstopa, da pa lahko vstopi, se mora ženska odpreti in sprejeti. Z možem sva se pogovarjala o tem, pa sem trdila, da ko moški osvaja žensko, mora on narediti nekaj zanjo, on pa je trdil, da to ne drži. Ko govorimo o začetkih odnosov, je vedno ženska tista, ki odpre vrata. Ni mi bilo jasno, ampak v resnici ženska povabi moškega, da vstopi v njen svet, naredi prostor za moškega. Če ga ne naredi, moški lahko vstopi samo na silo, česar pa običajno ne želijo.

Težava samskih žensk je, da so toliko v moški energiji, da se ne zmorejo odpreti in sprejeti, dovoliti moškemu, da vstopi. Kot pri magnetu se enaka pola odbijeta in se ne privlačita. Narava ženske je, da je sprejemljiva, se odpre in sprejema, izziv v sodobnem svetu pa, da bolj cenimo dajanje kot sprejemanje. Dajanje nam je vrlina, kar spet kaže na to, kako je moška paradigma bolj cenjena, ker je dajanje njen del. Dojela sem, da ima moška paradigma polarnost jemanja in dajanja. Ti moraš nekje vzeti, da lahko daš, in ženske smo izmojstrile to, da jemljemo sebi, da lahko dajemo drugim. Ženske jemljemo v svojem notranjem svetu energijo, denar, pozornost, da dajemo drugim, ker se tega ne zavedamo, pa se izčrpavamo. Ženska paradigma ima za osnovo sprejemanje; ti se moraš odpreti in sprejeti, da lahko deliš.

Če sva spet pri samskih ženskah … Ampak, ko to narediš, se ti pa ‘prilepi’ kaj, česar ne želiš, nefunkcionalni moški.

Odnos, ki ga imaš s svojim notranjim moškim, se odslikava v zunanjem moškem. Dokler ne pozdraviš odnosa z notranjim moškim, ki izvira v odnosu z očetom, boš ta odnos vedno znova preigravala v zunanjem svetu. Ciklu ne moreš uiti, lahko se le sprijazniš s svojimi notranjimi ranjenostmi, otroškimi strategijami, s katerimi si dobila pozornost očeta in ljubezen mame. Večina žensk v partnerstvih v prvi fazi predeluje otroške ranjenosti. Večino jezi, da ko se spustim in odprem in si dopustim, da sem, kar sem, je prva stvar, ki se zgodi, da v ospredje pridejo ranjenosti, nepredelane stvari, ki jih skrivamo v notranji senci. Ko se odpreš, ko rečeš ‘odločila sem se, da se bom sprejela, ljubila, negovala’, ko se odločimo, da bomo prijazne s seboj, na površje pride, kar je boleče, in s tem se ne moremo sprijazniti. To je naraven proces, ki poteka, ko si dopustiš, da se odpreš, sprejmeš ljubezen, iz tvoje notranjosti pride na površje, kar potrebuje ljubezen, sprejemanje.

Po prvi fazi zaljubljenosti sledi faza razčiščevanja oziroma zdravljenja, na površje pridejo ranjenosti, odnos z očetom, prejšnje zveze, bolečina ob tem pa zahteva, da temu nameniš pozornost in sprejmeš. Ker pa se tega bojimo in ne vemo, kako to sprejeti, saj nam rešitev ni bila predana s strani žensk v našem življenju, se zapremo, namesto da bi ostale odprte. Mehanizem ženske je, da se odpiramo in zapiramo. Nekaj, česar moški nikakor ne razumejo. Kaj se dogaja? V enem trenutku je prijazna in odprta, v naslednjem intimnosti in čustvene povezanosti ni več. Moj mož temu pravi, da je čustvena povezanost nekaj, kar zna ustvariti ženska, moški tega ne zna. Moški je v čustvenem svetu izgubljen, to ni njegova domena. Zato se moški umakne, ko začne ženska govoriti o čustvih, ker ne ve, kaj s tem početi, zanj je to nepotreben balast. Ženskam pa, ker gledamo na moške kot na poraščene ženske, nam enake, ni jasno, kako da tega ne razumejo, ne poslušajo. Moj mož to razlaga takole: če imamo vsi šum, ki moti notranjo praznino, ko začne ženska razlagati o svojih čustvih, to poveča šum v moškem življenju. To je tista situacija, ko te moški stekleno gleda in vidiš, da nima pojma, kaj se dogaja.

Izziv sodobne ženske se je naučiti komunicirati z moškim, prepoznati, kako smo si različni. Če želiš priti v njegov svet in mu res povedati, kaj potrebuješ, mu moraš to povedati na njegov način, da bo razumel. Izziv je v tem, da se v čustvih ženske izgubljamo. Ko je boleče in se čustveno prebudimo, ugotovimo, kako smo se v zaljubljenosti prilagodile moškemu, ker je bil tudi to izziv, ker toliko hrepenimo po odnosih, povezanosti, da smo se bile voljne prilagoditi.

Na začetku zveze poskušamo na primer ženske ugotoviti, kakšne so bile njegove prejšnje ženske, kaj ima najraje pri ženski, kaj si želi, in se začnemo prilagajati – in smo se voljne do te mere, da popolnoma zanikamo svoje življenje, prekinemo odnose s prijateljicami, menjamo službo, podobo, vse smo pripravljene narediti, samo da bi imele odnos. Ko pride faza prebujenja, se prebudi zamera v ženski, ker ugotovi, do kolikšne mere se je bila pripravljena prilagoditi in tega v čustvenem smislu ni dobila nazaj v enaki meri, kolikor je dala, se razdala. In ko imaš take izkušnje za seboj, take odnose, se velikokrat upiraš iti v odnos, ker je bolečina prevelika, da bi tvegala in šla vanj. Torej smo raje samske in rečemo ‘hvala lepa’. In vendar se vse začne v odnosu s seboj. Moja izkušnja je, da ne glede na to, kam greš, sebe in svoj paket neseš s seboj. Če imaš za seboj serijo bolečih neizpolnjujočih odnosov z isto rdečo nitjo, če tega ne transformiraš v sebi, vedno preigravaš isto zgodbo.

Velika bolečina samskih žensk je v odnosih, ki jih ne izpolnjujejo. V odnosih pričakujejo, da bi se moral spremeniti moški. A to je projekcija. V resnici moraš ti sprejeti pri sebi, kar te boli, žuli, kar je tisto, kar s seboj nosiš od otroštva in se s tem ne spogledaš, ker iz tega ustvarjaš vse odnose. Moje prebujenje se je zgodilo, ko sem bila prvič noseča. Spoznala sem, da ni dovolj, da delam na sebi, če vedno znova pogrnem na partnerstvu, na testih vsakodnevnega življenja, ker se nisem voljna spogledati s temi stvarmi in jih samo potlačim v sebi.

Če stvari ne rešiš v sebi, pa jih predaš naslednji generaciji. Moja motivacija je bila, da se vse to, pridobljeno s strani prednic vseh generacij, z menoj konča in tega ne želim predajati naprej. Vrgla sem se v raziskovanje. Vsakič, ko naletim na mino, ki je izjemno boleča, vztrajam in se spoprimem s tem. Eno od mojih spoznanj pri tem je tudi, da moramo nehati delati na sebi – za ženske je ključno, da želimo negovati sebe. Z moškega vidika smo nasilne nad seboj, ker hočemo z voljo stvari zaključiti, jih dokončati, ko stvari moramo narediti, to je treba rezati, na moški način pristopamo do sebe …

Ko sem začela delati z notranjim otrokom, sem opazila, koliko sem se ranila s tem načinom. Na silo, z voljo, ker sem se odločila, sem želela spreminjati stvari. A izziv v partnerstvih, ki jih gledam, je, da ko ženska zapre vrata, moški poskuša na silo vstopiti. Od tod nasilje; ko se ženska zapre, se lahko penetracija zgodi samo na silo. Ko je zaprta, zavest poskuša vstopati na silo.

Torej, ko se zapreš in se ne ukvarjaš več z odnosi, na vso silo pride nazaj nepredelano?

Gre za projekcijo. Ko si rečeš ‘zdaj se bom pa odprla in sprejela’, pridejo zanikani deli tebe. Instinktivni način, kako se s tem spoprijemamo, izhaja iz naših plazilskih možganov, iz načela preživetja, ki pozna štiri odzive: lahko se borimo s tem, bežimo, zmrznemo in damo glavo v pesek kot noj in se delamo, da to ne obstaja, torej to zanikamo ali omedlimo in smo nezavestni. Večinoma, ko smo soočeni s temi izzivi v sebi in jih projiciramo v svet, se soočamo skozi te štiri odzive. Ali se borimo s tem, grizemo, zbežimo, se nočemo ukvarjati s tem, gremo v odvisnosti, s katerimi polnimo praznino, ustvarjamo zaščito, da nekaj ne more do nas …

Velikokrat, ko polnimo ‘blazino’ s hrano, nam maščoba služi kot zaščita. To so obrambni mehanizmi, ki nam služijo, zato ne moreš shujšati, dokler se ne pomiriš s svojim notranjim otrokom. Lahko na silo poskušaš, a vedno znova vse pride nazaj, ker dokler ne pozdraviš vzroka, je to tvoj obrambni mehanizem, ki ti služi, in se boriš proti sebi. Napadaš sebe, hočeš si vzeti nekaj, kar potrebuješ, da te ščiti pred bolečino. Ali greš v zanikanje. To ne obstaja, to ni del mojega življenja. Ali v otopelost, da ne čutiš nič. Ampak potem tudi ne čutiš radosti v življenju. Ko se zapre za eno, se zapre vse.

Kaj pa preigravamo v energetskem smislu? Kako se čutimo v odnosih, kako delujemo?

Vse, pred čimer bežiš ali se boriš, vedno znova pritegneš v življenje. Vesolje ti daje izkušnje, ti pripelje ljudi, s katerimi imaš na duševni ravni dogovor, da ti pomagajo, da se prebudiš in vidiš, kar skrivaš v sebi. Če ne vzameš lekcije, greš še en krog, tvoja duša uporabi vse večje kladivo. Nekateri se nikoli ne zbudijo, gredo po poti bolezni in odidejo s planeta. Gre za energijsko ujemanje. Vse, kar je znotraj tebe, privlači v tvoje življenje, kar je v tebi.

Bistveno je, da moraš ti postati ta ženska, ki ima ta harmoničen odnos, ki si ga želiš v življenju. Postati, biti moraš ta ženska, ki ima vse, kar si želiš. V tem je največji izziv, ker nismo voljne postati ta ženska, ker se moraš za to soočati s seboj, narediti alkimijo notranjega svinca v zlato svoje duše. Se spoprijeti s strahovi, bolečinami, ki so del mehanizma, ki ti služi. Ni ti treba preigravati, moraš se zavedati tega, da je to del tvojega življenja, in sprejeti. To rada primerjam s tem, da imamo igrišče, na katerem igramo igro svojega življenja. Smo glavni igralec, kostumograf, režiser, producent, vse. Arhetipi na tvojem notranjem igrišču so tisti, ki jih ti izbiraš zavestno ali nezavedno. Lahko je v ospredju žrtev in skače v igre, lahko saboter, ker sabotiraš priložnosti zaradi svojih strahov, a je vse to tvoja izbira. Zavedno ali nezavedno, ampak je izbira. Ko govoriva o žrtvi, moraš stoodstotno sprejeti odgovornost za svoje življenje, za to, kar ustvarjaš, nehati igrati žrtev in namesto senčnega dela žrtve, ko so vsega krivi drugi, lahko v notranji alkimiji preobraziš svinec žrtve in začneš igrati zmagovalca. Zlati del žrtve je namreč zmagovalec … notranji zmagovalec, ki vedno znova postavlja sebe na prvo mesto in prevzema odgovornost za vse, kar ustvarja.

Moraš torej postati ženska, ki ima ta harmonični odnos s seboj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna Ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

hugs

Moški želi, da mu zaupaš.

To, da mu neprestano očitaš, kaj vse dela narobe, katero knjigo bi si moral prebrati, na kateri seminar naj gre, katerega terapevta mora obiskati, ravno ni zgled zaupanja.

“Itak vem, da sem ga usral,” mi je rekel. “Vem, da sem te prizadel in da sem kreten. A lahko zdaj zaključiva to zgodbo!?”

Itak, da NE!

Ko moški zamoči stvari, mora plačevati za to še tedne, kaj tedne, mesece. Še po letih znamo ženske potegniti stvari ven iz naftalina in jih znamo servirati moškemu, ki je med tem vse skupaj že pozabil.

Moški ne more razumeti, kako to, da ženske opazimo vse tisto, kar naredijo narobe in temu posvetimo veeeeliko pozornosti. Ko pa je prisoten in pozoren, ne pokažemo enakega entuziazma. Pravzaprav pogosto sploh ne opazimo, da je bil prijazen in pozoren.

In to je nekaj, zaradi česar moški enostavno izgubi veselje, da bi bil prisoten in pozoren z nami.

Priznam, tudi sama imam še vedno težavo s tem, da se moški odziva na žensko. Težavo imam s tem, da vse prehitro postanem kritična in zoprna, da pričakujem, da bo stvari naredil na točno določen način in če stvari naredi po svoje, moram biti zelo budna, da ne začnem s spodkopavanjem njegove možatosti.

Dolgo časa sem potrebovala, da sem dojela, kako se ženske pritožujemo nad tem, da ni več pravih moških in potem v isti sapi kastriramo tiste, ki si drznejo biti možati. In potem sem potrebovala še malo več časa, da sem dojela, zakaj je temu tako.

Ženske imamo v svojih celicah zakoreninjen strah pred testosteronom v moških. Če je testosteron pri moškem visok, je možat, hkrati pa je »nevaren«, kar tvoj hormonski sistem zazna. Ženske imamo testosteron-meter, ki ga s pridom uporabljamo za kastracijo moških.

Kako!?
Si med tistimi, ki so zdaj skočile v zrak, češ jaz pa nisem taka?

Pred nekaj tedni je moj dragi sobotno jutro začel z naslednjimi besedami… “Eden od načinov, s katerim ženske najhitreje in najmočneje kastrirate moške je, da mu ne zaupate.”

Si ostala brez besed?
Jaz sem. Tiho sem obsedela v postelji.

Bilo je boleče, kot bi mi počasi zabadal nož v srce. Začelo me je zebsti in bilo mi je grozno, saj so se mi pred očmi odvrteli vsi tisti filmi, ko sem zelo arogantno in samozavestno dala vedeti mojemu moškemu, da mu ne zaupam.

Seveda bi lahko rekla, da ne vem o čem govori, vendar sem vedela. Čutila sem, kako sem ga izdala in kolikokrat sem ga izdala. Vedela sem, kako ženske moškim jemljemo moč s tem, da jih kritiziramo, s tem, da skupinsko vrtimo oči, sopihamo in vzdihujemo, ko nekaj povedo narobe. Vse to mi je že povedal. Tokrat mi je prvič povedal, kako zelo ga boli to, da mu ne zaupam.

S solzami v očeh sem poslušala, čeprav bi bila v tistem trenutku kje daleč stran. Želela sem si, da me ne bi bilo. In takrat se je ustavil, me pogledal in rekel: »Kje si?«

»Boli me.«
»Hočem, da mi pokažeš, če te nekaj boli. Ne umikaj se. Ne se skrivati, če te boli.«
»Boli me, ker vem, kako močno sem te ranila,« sem tiho priznala.

Moški si želi biti junak za svojo žensko. Moški si želi osrečiti svojo žensko. In ena najglobljih želja moškega je, da mu ženska zaupa. Mentorica na področju partnerskih odnosov je nekoč delila z menoj: »Vsak dan najdi nekaj, kar lahko spoštuješ v svojemu moškemu in to podeli z njim.«

Moški obožuje občutek, ko mu ženska zaupa in vedela sem, da sem spet pogrnila na celi črti.

»Glej, jaz vem, da to, da si z menoj odprta in ranljiva od tebe terja pogum in drznost. In to zelo spoštujem. Želim, da mi pokažeš svojo ranljivost. Želim, da mi pokažeš svoj strah in svojo bolečino. Ne loči se od mene in od mojega srca, če te boli. Ostani povezana z mojim srcem. Pusti mi, da te čutim. Pusti mi, da čutim tvojo bolečino. Pusti mi, da čutim tvojo ljubezen. Ostani odprta. Ostani prisotna z menoj.

Hočem, da mi pokažeš, kako boleče je. Želim, da mi zaupaš in se spustiš. Nehaj nadzirati in ne poskušaj imeti vsega pod kontrolo.

Pusti mi, da vidim vesolje v tvojih očeh. Dovoli mi, da vidim svetlobo v tvojem nasmehu. Pusti mi, da čutim veter v tvojih laseh. Da začutim ocean v tvojih gibih. To, da si z menoj, tvoj nasmeh, tvoji gibi, tvoja svetloba, vse to me neguje.

Ti si moja lučka, ki razsvetljuje moj svet. Tvoja sproščenost, tvoja predaja je moje negovanje. Tudi, ko jokaš, si lepa. Ne beži stran od mene. Dovoli mi, da sem s teboj, da poskrbim zate.

Ti si tista, ki me trenira. Jaz se odzivam nate. Pokaži mi, da želiš, da sem prisoten s teboj. Pokaži mi, ko me potrebuješ, da držim prostor zate. Vse bom naredil zate, za tvoj nasmeh, za tvojo prijaznost, za tvojo srečo.
Jaz te želim osrečiti. To, da osrečim tebe, osrečuje mene.

Vendar jaz ne vem, kaj potrebuješ, povej mi. Podeli sebe z menoj. Pokaži mi.«

Objel me je, jaz pa sem jokala. In jokala. In jokala.

Nisem si želela tega. Hotela sem, da bi naredil nekaj, kar bi upravičilo to, da bi se lahko jezila nanj, da bi lahko bila žrtev okoliščin, da bi se lahko smilila sama sebi. Dojela sem, kako sem leta jaz nastavljala igro tako, da je ustrezala meni in mojim vzorcem. Jaz sem vedno znova stvari naredila tako, da sem se počutila zapuščeno in sem lahko šla v svojo otroško ranjenost, kjer sem ponovila vse svoje dobro znane mehanizme.

Zdaj pa mi ni pustil. S svojo držo je od mene terjal, da prevzamem odgovornost zase in za svoja dejanja.

Vse to, kar sem delila z njim, mi je odslikal nazaj. Stal je z menoj in ob meni. To sem si želela desetletja in zdaj, ko sem vse to imela, sem dojela, kako mu ne zaupam. Pa tudi kako se bojim, da bo moja ranljivost izkoriščena.

Ženske smo naučene, da možatost izbrišemo iz svojih moških. Bojimo se jih, ko stojijo v svoji moški moči. Kritiziramo jih, kontroliramo jih, nadziramo njihovo obnašanje in k temu brez dvoma sodi tudi to, da od njih želimo, da delajo stvari, ki ustrezajo nam.

To kar ob tem izgubimo je polarnost, je magnetizem, je tista iskra privlačnosti, tista sladkost in metuljčki v trebuhu, ki nas vedno znova pobožajo.

Na mentalni ravni seveda vse to vemo. Prebrale smo tone knjig in vendar nas situacije z moškim preizkusijo, kje smo v praksi.

Zdaj vem, da je vsak dan ključnega pomena, da s svojim moškim podelim, da mu zaupam. Zadošča ena stvar, ena izbira, eno dejanje, ki ga je naredil. Pohvala in izraženo spoštovanje je neprecenljivo.

Dovoli svojemu moškemu, da vodi. Zaupaj mu!

Seveda drži, da moraš, da bi lahko zaupala njemu, najprej zaupati sebi.
In to je bila moja velika lekcija.

Več o razliki med moško in žensko naravo in o tem, kako pomembno je, da praznujemo razlike med nami bom delila v enodnevnem druženju Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

wsmile

Občutek, da si pokvarjena roba…

Si se kdaj počutila, kot da si pokvarjena roba?

Ko sem sama po desetletjih končno lahko ubesedila to, kako sem se počutila v sebi, sem čutila, kot da bi se mi od srca odvalil velik kamen… Leta sem se počutila, kot da je z menoj nekaj hudo narobe in tega nisem znala ubesediti. Bilo je strašljivo.

Potem sem lahko prijela tudi to, da je moj notranji otrok povezan s tem občutkom nepomembnosti, kjer sem imela občutek, da sem nevidna. Bila sem pridna punčka, ki je ugajala drugim v želji, da bi jo nekdo končno ugledal. In ker mi je bila povezanost zelo pomembna, sem se vedno znova znašla v situacijah, kjer sem rekla JA, ko je v meni vse kričalo NE!

Se kdaj počutiš krivo, ko rečeš NE? Ali pa veš, da bi morala reči NE in se zaradi občutkov krivde ali celo sramu premisliš in rečeš JA?

Ženska pogosto išče varnost zunaj sebe. V prvi vrsti je partner vir tvojega občutka varnosti. Če v tebi ni občutka varnosti, je vsakič, ko rečeš NE, tvoja varnost ogrožena.

To kar leta nisem vedela je, kako močno sem zamerila. Ko sem rekla JA, namesto NE, sem bila besna nase in na svojo šibkost. Čutila sem, da ni spoštovanja na drugi strani, pa tudi, da sama sebe ne spoštujem.

Ko otrok reče NE in ni slišan, čuti, da ni spoštovan, da je nepomemben, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. In s tem gre z roko v roki tudi občutek, da je z njim nekaj hudo narobe, da ni slišan in upoštevan, da je “pokvarjena roba”.

Leta nisem znala definirati, kaj je tisto, zaradi česar se počutim defektno. Pametna, bistra, iznajdljiva, uspešna in z vsemi dosežki v žepu, sem se počutila, kot zguba. In tega si nisem upala deliti z nikomer. Ne s prijateljicami, tudi z mojo mentorico ne, to sem skrila v svoji notranjosti v upanju, da se mi s tem ne bo potrebno ukvarjati.

Vendar je ta del mene, ki se je počutil kot pokvarjena roba, vsake toliko vzniknil na površje in okolica je poskrbela, da mi je odslikala moje najhujše strahove. Bila sem pohlepna za stranke, draga za partnerja, arogantna za prijateljice in jaz sem v sebi kričala NE, to nisem Jaz.

Poskušala sem dokazati, da se motijo, da jaz nisem takšna. Potem sem dojela, da namesto, da se borim s tem ali bežim od tega, namesto, da vsakič zmrznem, ko se je ta senca pokazala na površini, da je čas, da jo sprejmem.

Ja, res je, imam izbran okus, kar v praksi pomeni, da stvari, ki so mi pomembne, stanejo. Pomembno je, bilo, da sem v prvi vrsti to prepoznala, si nato to priznala in to presegla. Izziv, ki je prišel s tem, je bil povezan s tem, da znam to praznovati, dnevno.

Moški si želi poskrbeti za svojo žensko. Želi osrečiti svojo žensko. In to česar mi nihče ni povedal je, da ima moški vedno načrt. Že v začetku oceni, ali si žensko lahko privošči, kot je to slikovito opisal moj dragi. V kolikor moški oceni, da ji ne bo mogel nuditi stvari, za katere on oceni, da jih ženska potrebuje, da bi bila srečna, se bo odstranil.

To, da je moj dragi ocenil, da si me ne more privoščiti, da me ne more osrečiti, sem globoko v sebi čutila. Z njegovimi besedami sva ostala skupaj zato, ker sem bila jaz tako vztrajna in je potem pri sebi sklenil, da bova pač poskusila, ne glede na to, da imam karakterno hibo, da sem draga. Šele pred kratkim sem dojela, da sem vseskozi imela občutek, da je z menoj nekaj hudo narobe, da sem nekako defektna, skratka pokvarjena roba, ravno zaradi tega, ker sem globoko v sebi čutila to, kar je čutil on. In ker sem se s tem borila, poskušala dokazati, da sem skromna, ker sem skrivala ta del v senci, sem se počutila nezadostno.

Dojela sem, kako pomembno je, da si povemo resnico, kajti resnica je tista, ki nas osvobaja.

Ko sem začela raziskovati in spoznavati moško naravo bolj od blizu, sem bila vedno bolj osupla in vedno bolj sočutna. Ja, brez dvoma lahko z vso ljubeznijo in iskrenostjo rečem, da sem bila velik del svojega življenja kura. V strahu, da bom ostala sama sem se bil pripravljena prilagoditi, ugajati in namesto, da bi bila avtentična in bi povedala, kaj je resnica, sem šla v dokazovanje, da zmorem sama poskrbeti zase in moškega v resnici sploh ne potrebujem.

Nisem prepoznala, nisem spoštovala tega, kdo moški je.

Seveda sem zaradi nerazumevanja razlike med moško in žensko naravo ustvarjala dinamiko, ki je bila odslikava mojih notranjih bojazni in nezaupanja. Trudila sem se dokazati, da sem skromna, hkrati pa sem se skrivala in si lepoto, ki jo tako obožujem, privoščila le ob posebnih priložnostih. Ko sem imela občutek, da sem si jo zaslužila in sem to upravičila s tem, da sem bila dovolj pridna in delovna. Pa še takrat sem stvari skrila, da ne bi bila sojena, da sem draga.

Končno sem po vseh letih raziskovanja razlik dojela, da je nujno potrebno, da jaz vem, kaj potrebujem, da znam najprej osrečiti sebe in da sem avtentična v svojih žejah, ter da jih znam jasno izraziti. S tem dam svojemu moškemu priložnost, da poskrbi zame in me osreči še bolj. Več lahko prebereš v članku >>>tukaj<<<

Moški ima vedno načrt. Moški planira časovno, kot tudi finančno. Če presežeš njegov plan, bo to upošteval, in bo naslednjič ustrezno planiral. Več o tem, kaj mora ženska vedeti o moški naravi in tem, kako moški načrtuje, bom delila s teboj v spletnem druženju Koda:Moški. Druženje je namenjeno ženski, ki se želi povezati s srcem svojega moškega. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

freem

Moški išče svobodo…

Ko sem svojega moškega vprašala, če moški svojo možatost izžareva iz sebe na enak način kot ženske, mi je po nekaj minutnem razmisleku odgovoril: “A ni Deida pisal o tem, da je moški čista zavest, prisotnost, tišina, nepremičnost, praznina. Veš moški potrebuje samoto, da se umakne vase in v sebi najde stik s svojimi vrednotami, da najde svoj center, stik s svobodo. Veš, za moškega je samota in svoboda ena in ista stvar.”

Priznam, še vedno me osupne, ko svojemu moškemu postavim vprašanje in nanj odgovori s tako prisotnostjo, pozornostjo, da mi čeljust pade na tla. In to, drage dame, je ena najbolj seksi stvari, ki jih poznam. Ko imam ob sebi moškega, ki je prisoten, popolnoma usmerjen, fokusiran in vem, da je njegova želja, da osreči mene.

Ko sem se leta 2009 pritoževala nad tem, da takih moških ni in kako lahko svojega moškega spremenim, da bo postal tak, kot sem si želela, si niti v najbolj divjih sanjah nisem upala zaželeti, da bo tako kot je danes.

Praznovala sva 22 skupnih let in vprašal me je, če bi želela, da me pelje na večerjo. Včasih bi ubijala za take trenutke. Vendar tokrat nisem bila razpoložena za zunanje aktivnosti. Imam obdobje, ko imam raje njegovo bližino, njegov vonj, toplino in zadnje čase še posebej obožujem seks. Tisti divji utrip in globine, ki božajo mojo dušo. Obožujem globine in potapljanje v neskončnost vesolja, ekstazo, ko samo si. In vse ostalo neha obstajati.
David Deida ima prav, ko pravi, da je spolnost najhitrejša pot k Bogu. Podpišem.

Pa ni bilo vedno tako.

V svojem življenju sem šla čez marsikaj. V nekem obdobju sem bila frigidna, potem sem bila depresivna in ena od diagnoz, ki mi jih je postavil je bila, da imam bipolarno motnjo. Ja, bila so obdobja, ko sem bila nanj jezna kot ris. Razburjala sem se in pljuvala strup, pa ni kaj dosti pomagalo.

Šla sem čez obdobje, ko je brezno med nama le raslo in se poglabljalo, dokler nisem dojela, da bo nekdo moral zgraditi most, če se hočeva še kdaj srečati. In spet sem bila besna, ko sem dojela, da bom to jaz.

Velikokrat sem s strani prijatljic poslušala, da bi bilo bolje, če oddidem in da ni moški zame. In priznam, tudi to obdobje sem imela, ko sem resno razmišljala o tem, da je čas, da dvignem sidro in odidem.

Vendar sem imela to srečo, da mi je moja mentorica rekla, naj temeljito premislim, preden naredim korak. Ne glede na to, v katero smer ga bom naredila.

In tako sem v soboto ponoči, po mojem predavanju, kjer sem govorila o tem, da je ženska svetloba in da je pomembno, da prepozna, izkusi in predvsem utelesi svoj Dragulj, da bi lahko izžarevala to, kdo ona je, mojemu dragemu postavila vprašanje, kako je s tem pri moškemu.

Njegov odgovor je bil: “Veš, moški je po duši lovec. In lahko se dela, da gre na lov. Ampak, če doma nima kraljice, nima komu prinesti plena. To, da moški poskrbi za svojo žensko, ga napolni, čuti, da je potreben in da je zaželen. To je vredno vsake muke na poti. Moški potrebuje Dom in Dom ustvari Ženska.”

“Moški potrebuje samoto. Veš, potem, ko grem na bicikl, sem ti na voljo. Potem lahko hodim s teboj po trgovinah ali pa te peljem kamorkoli, ker sem poskrbel zase in našel svoj center v sebi. Ko sem v stiku s sabo, sem v stiku s svobodo.”

Pomislila sem na to, kolikokrat sem se pritoževala in ga prepričevala, da naj čas preživlja z mano, namesto, da gre na kolo. Kolikokrat sem sama sebi vzela to, po čemer sem najbolj hrepenela, ker mu nisem dala prostora, da poskrbi zase.

Moški v športu najde svoj mir, pa naj bo to tek ali kolo, veslanje ali plezanje. To so aktivnosti, kjer najde stik s svojimi vrednostami in stik s svobodo v sebi. Ko ima ta stik v sebi, je lahko s tabo in z otroci in v tem brezmejno uživa. Danes vem, da je meditacija moška duhovna praksa in meditira lahko tudi, ko se premika, ni nujno potrebno, da sedi pri miru.

Pogosto so se mi zdeli moški egoistični in vase zagledani, ko so najprej poskrbeli zase. Danes vem, da mora moški, če hoče biti 100% prisoten in pozoren do ženske, biti najprej v stiku s sabo. Iz tega notranjega centra deli svoje darilo. In njegovo darilo je čista zavest. Ko čuti, da je v ravnovesju v sebi, je lahko 100% prisoten in pozoren, kar je najbolj seksi stvar na moškem.

Moški tanka svojo posodo goriva s svobodo.

Deida pravi: “Takrat, ko se obrneš popolnoma vase, v svoje notranje jedro, v njem najdeš Eno. In to Eno je zavestna svetloba, sijoča zavest. Da bi se življenje lahko zgodilo in izkusilo samo sebe, se Eno razdeli na dva principa; svetlobo in zavest. Vse se manifestira najprej kot energija in nato materija. Svetloba je ženski princip, Shakti, boginja, mati. Tisti del, ki ostaja v miru, se vedno zaveda energije in materije je zavest, moški princip, Shiva. In zavest je tista, ki penetrira svetlobo, skozi spolnost, skozi kreacijo, skozi življenje. Moška esenca predstavlja zavest. Ženska esenca predstavlja svetlobo.”

Možatost se izraža skozi usmerjeno penetracijo. To je tisti del življenja, ki je priča in se zaveda plesa življenja. Je del, ki se ne spreminja in nenehno penetrira vse. Možatost živi v popolni svobodi na sredi nenehno spreminjajočega se plesa materije. Penetrira meje in ostaja nedotaknjen v centru viharja. Je praznina, prisotnost in zavest. Bolj, ko je moški možat, bolj se sprosti v svojo izvorno esenco možatosti. Postaja možat ne v smislu mačo stereotipa, temveč kot aspekt izvorne enosti, ki je zavest in praznina in ki penetrira materijo z zavedanjem. Možatost je penetrirajoča zavest božanskega. Skozi njega ponuja najgloblje darilo jasnosti in nepremične prisotnosti, ki je ženski tako zelo seksi.

In to, kar moške pogosto žre je; Ali ženska nalašč vedno znova preizkuša njegove živce in potrpežljivost, ko ga poskuša spraviti ven iz centra. To, kar moški ne vedo, je dejstvo, da je za žensko najbolj seksi stvar na svetu, da moški ostaja prisoten in v centru ne glede na to, kako ga ženska provocira.

Možatost definira in vodi njegovo iskanje svobode. Kot bi si v džungli utiral pot z izsekavanjem rastlinja z mačeto, si moški utira pot skozi tri značilne faze, skozi katere se svoboda razkriva v njegovem življenju. Ob tem je pomembno razumeti, da vsak moški na čisto svoj način uporablja svojo možato energijo, da najde občutek svobode.

V prvi fazi moški želi nekaj pridobiti, pa naj bo to denar, moč, slava ali seks. Ženska je v tej fazi pogosto trofeja. V prvi fazi odnos temelji na odvisnosti, kajti moški poskrbi za žensko, v zameno mu ženska daje svetlobo in ljubečnost, ki jo potrebuje. Za večino nas na Zahodu, so naši starši model tovrstnega odnosa, ko je moški hodil v službo in poskrbel za družino, ženska pa je v prvi vrsti skrbela za družino in Dom. Moški je v tej fazi glava družine in njegovo iskanje svobode je povezano z imeti VEČ. Večjo hišo, večji avto, več denarja, več xyz. Moški ima v tej fazi občutek, da če bi imel več denarja, časa, seksa in energije, potem bi bil bolj svoboden.

V drugi fazi stopi v ospredje avtentičnost in delo na sebi, izboljševanje sebe. V tej fazi gre moški pogosto v ustvarjanje enakovrednih odnosov, značilno je to, da ženska uravnoveša svojo žensko z moško polarnostjo v sebi, medtem, ko moški spoznava svojo notranjo žensko plat, oziroma svojo notranjo Animo. Tukaj se moško iskanje svobode ne odzaža več skozi VEČ, temveč skozi BOLJŠE. Išče boljše terene, boljšo službo, boljšo drugo polovico in verjame, če najde boljši val, boljše razmere, potem bo bolj svoboden.

In potem nastopi tretja faza, ko mora opustiti svojo samodefinicijo in prenehati z iskanjem dovršitve. Začutiti mora napetost sedanjega trenutka, se premakniti skozi in opustiti omejitve, da bi se v vsakem trenutku odprl ljubezni. Odnos v tej fazi postane intimno partnerstvo. Moški, ki je v sebi integriral tako svoj moški, kot ženski del ne išče več svobode zunaj sebe, temveč se zaveda, da je svoboda. To svobodo je našel v sebi in jo iz sebe deli z drugimi. Moški uteleša svobodo skozi vse kar počne in svobodo iz sebe skozi 100% prisotnost in pozornost deli s tistimi, s katerimi je.

In to je proces skozi katerega potuje v svojem tempu in na svoj način.

Moški se odziva na žensko. In s tem, ko raste ženska, moškega sili v rast in razvoj, kar je vse prej kot udobno in pomembno je, da se tega zavedaš. Ko on raste v svobodo skozi tri faze, ti utelešaš svojo ljubezen in potuješ skozi iste tri faze. In postajaš ljubezen, namesto, da jo iščeš zunaj sebe.

In to je proces skozi katerega vodim ženske. Kako postati ljubezen in to ljubezen deliti z drugimi skozi svoje edinstveno izžarevanje, skozi svoj Dragulj. Ti moraš vedeti, kaj so tiste kvalitete, ki so del tvojega Dragulja, da bi jih lahko zavestno delila z drugimi.

Kakšna je tvoja izkušnja? Ali živiš to kdo ti si in deliš sebe z ljudmi in s svetom?
Vesela bom, če svojo izkušnjo podeliš z menoj v komentarjih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

pleasure-2

Izguba ljubezni…

Izguba ljubezni je brez dvoma tisti trenutek v življenju, ko imaš na izbiro, ali razhod prepoznaš kot priložnost za rast ali pa se vdaš v usodo in se zakrčiš v želji, da tovrstne bolečine ne bi več izkusila.

Ko sem bila sama soočena z izgubo ljubezni, sem jo doživljala kot neke vrste smrt. Brez dvoma je bil to zame pomemben portal, pravzaprav je bila to zame življenjska priložnost, ki mi je omogočila prehod v novo spiralo rasti, na nov nivo avtentičnosti, sočutja, modrosti in globine stika in povezanosti s seboj. Seveda tega takrat, ko sem bila v procesu, nisem prepoznavala, razumevanje je prišlo kasneje.

Izguba je lahko izjemna priložnost, da odpreš svoje srce na široko in povečaš svojo kapaciteto, da avtentično ljubiš sebe. In proces, skozi katerega te izguba ljubezni vodi, je povezan s petimi stopnjami žalovanja, ki jih je v svoji knjigi On Death and Dying (1969) fenomenalno opisala Elizabeth Kübler-Ross. V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj, s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji:

Zanikanje — “V redu se počutim.”; “To se ne more dogajati meni.”; “To je pomota.”
Jeza — “Zakaj jaz? To ni pravično!”; “Kako se to lahko dogaja meni?”; “On je kriv!”
Pogajanje — “Vse bom naredila za še nekaj skupnih let.”; “Plačala bom, kolikor bo treba, samo da …”
Depresija — “Tako žalostna sem, vse je brez zveze.”; ” Itak bom kmalu umrla, to nima smisla.”; “Pogrešam svoje najdražje, zakaj bi sploh nadaljevala?”
Sprejemanje — “Vse bo okej.”; “Ne morem se več boriti s tem, raje sprejmem.”

Pogosto se ljudje ne zavedamo, kako globoko verjamemo v mit o tem, da bi morala živeti skupaj do konca svojih dni, in kako uničujoče vpliva na ljudi razkritje iluzije, da ni tako. Številni si nikoli ne opomorejo od šoka, obžalovanja in sramu zaradi zapuščenosti, ki so jo doživeli. Bolečina razhoda je brez dvoma povezana z našimi pričakovanji, kako bi se zgodba morala razviti, kar je v nasprotju s tem, kar se je v resnici zgodilo.

Ob izgubi ljubezni in razhodu lahko z veliko gotovostjo napovemo, kako se bo oseba premikala skozi žalovanje, ki sledi izgubi, in odzive, ne glede na to, da vsak potuje skozi na svoj način in v svojem tempu. Vedno znova se lahko vrača nazaj in ponavlja prejšnje stopnje, dokler resnično ne sprejme situacije v celoti.

Prva faza, skozi katero potujemo, je zanikanje, kjer oseba ne more dojeti in si priznati, da je odnos končan. Ko je mene zapustil fant, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se sprijaznila z dejstvom, da sem ostala sama. V tem času sem še vedno hodila k njemu, ga klicala in danes vem, da sem mu morala iti pošteno na živce, ker ga nisem pustila pri miru. V tej fazi se nikakor nisem mogla sprijazniti z realnostjo in brez dvoma sem zanikala, kako močno me je vse skupaj potrlo.

Temu običajno sledi jeza. Ko ti realnost pride do živega in dojameš, da je resnično konec, je značilno, da želiš na vsak način vedeti, zakaj je do tega prišlo. V tej fazi sem samo sebe najedala, kaj je narobe z menoj in zakaj se je to zgodilo prav meni. »Zakaj jaz?« je pogosto vprašanje v tej fazi, na katero nikoli ne dobiš zadovoljujočega odgovora. Oseba, ki je bila zapuščena, se počuti izdano, kar v njej vzbudi ogromno jeze. V tej fazi pogosto vznikajo na površje vse situacije in okoliščine, kjer si ugajala in se prilagodila za ljubo miru ali v dobro osebe, ki je odšla, kar prebuja jezo in bes. Žal so tarče jeze pogosto prav tisti ljudje, ki poskušajo ali želijo pomagati.

Temu sledi želja po pogajanju, kar pogosto vodi v željo po tem, da bi se pogodila, kjer je ponujeno marsikaj. V tej fazi je značilno, da bivši partner obljublja, da se to, kar je povzročilo zlom odnosa, ne bo ponovilo. In tukaj slišimo obljube, da se oseba lahko spremeni in je pripravljena narediti vse za novo priložnost. Pogosto smo ženske v tej fazi pripravljene sebe še bolj ponižati in pogosto se čudim zgodbam, kjer ženske vzamejo svoje bivše može nazaj v odnos po nekaj mesecih ali letih, ko se zgodbe, ki so jih začeli, ne končajo, kot so sprva pričakovali.

In kadar prošnje ne zaležejo in ne prepričajo partnerja, da bi ostal, pogosto zapademo v apatijo. Depresija, ki vznikne, ima svoj namen, kajti to je način, kako razpletemo povezave, ki smo jih ustvarili, ko smo bili skupaj. Vezi so predmet izmenjave energije, ki poskrbijo, da smo v odnosu zainteresirani in da vlagamo svojo energijo v odnos. To, na kar pogosto pozabljamo, je, da je izmenjava lahko pozitivna in ljubeča ali pa je negativna in sovražna. Dejstvo je, da imajo naši možgani raje negativno vez kot pa nobene.

Naša psiha potrebuje čas, da presortira stvari v notranjosti, da obnovimo svojo avtonomnost in svoje življenje postavimo na novo. Velika večina žensk, s katerimi prihajam v stik, pravi, da potrebujejo 7 do 8 let, da se naravno premaknejo skozi fazo žalovanja za izgubljeno ljubeznijo in stopijo v zadnjo fazo sprejemanja.

Slabo podprta izguba ljubezni in slabo zaceljeno srce lahko osebo spremenita v žrtev te izgube za vse življenje. Žal ne drži, kar pravijo, da čas celi rane. Ti jo zaceliš. S strtim srcem moraš ravnati enako kot z zlomljeno kostjo. Predstavljaj si, da si zlomiš nogo in ti zdravnik pri pregledu reče: Samo čas ji dajmo, kmalu se boste počutili bolje. Zlomljeno srce, tako kot zlomljena noga, potrebuje nego, da se pravilno zaceli.

Faza sprejemljivosti s seboj prinese pomirjenost s tem, da je odnos končan. S tem pride tudi čas za premik naprej. In razhod postane priložnost za preboj, kjer travmo spremeniš v zmago. Ena najmodrejših stvari, ki jih lahko narediš, je, da čustva ob razhodu uporabiš kot katalizator za svoje prebujenje, za svojo rast, da resnično postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno Biti.

Kajti bolečina razhoda vedno razkrije vse tisto, kar si leta pometala pod preprogo. Vse tisto, kar si leta zanikala, te zdaj gleda naravnost v oči in soočena si z vsemi načini, kako si svojo moč dala v roke drugi osebi v upanju, da te bo rešila. Vse pride na površje v pregled, kar je lahko preplavljajoče. Prav zato sem pripravila spletni program Alkimija ljubezni, ki je razdeljen na dve zaključeni celoti. V prvem delu delim umetnost zdravega zaključevanja odnosa, v drugem pa umetnost povezovanja ter ustvarjanja intimnega partnerstva.

Ko si v fazi prehoda, se nimaš kam skriti. Življenje te je odprlo, in kot pravi Leonard Cohen v svoji znani pesmi: »V vsaki stvari je razpoka. Tako svetloba vstopa.« Svetloba te sili v rast, sili te naprej in tvoja izbira je, ali greš v korak s tem ali se upiraš. Lahko se izgubiš v otopelosti, depresiji in popolnoma izgubiš vero v ljudi, kar vodi v zapiranje vase in izolacijo. Če se zapreš in vdaš ter uporabiš razočaranje kot izgovor, da se skriješ, v upanju, da te tovrstna bolečina nikoli več ne bo dosegla, se ti lahko zgodi, da v procesu izgube ljubezni izgubiš tudi stik s seboj, kar je precej bolj boleče.

Lahko pa bolečino izgube ljubezni uporabiš, da razkriješ in se v sebi spogledaš z iluzijo, ki jo dopuščaš že dlje časa, in z vzorci, s katerimi se do tega trenutka preprosto nisi bila voljna spogledati. Izbira je vedno zgolj in samo tvoja. Izziv pa brez dvoma leži v tem, da dokler svoje rane ne zaceliš, ne boš z zaupanjem in odprtostjo vstopila v nov odnos, ker boš v naslednji odnos nesla to, česar v tem, ki se je pravkar končala, nisi predelala v sebi.

Ne pozabi, sebe vedno neseš s seboj!

Vabim Te v spletno druženje, kjer bom razkrila Umetnost zavestnega razhajanja. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani svetloba.si

holding-heart

Sama sebi si največja ovira v ljubezni…

Številne ženske se danes pritožujejo, da pravih moških ni več.
Ob tem se ne zavedajo, da same ustvarjajo brezno med sabo in moškim, ki jo ljubi. Moški radi rečejo, da ne morejo biti z žensko, ki je ne morejo osrečiti. In ker tega ne vemo, pogosto same podimo moške od sebe.

Če si v ženskem telesu, potem tvoje telo vodijo ženski hormoni. Če si v ženskem telesu, so tvoje možgane oblikovali ženski hormoni. In če si v ženskem telesu, je povezanost z ljudmi nekaj, kar je tvoje srčno hrepenenje. Tako je.

Ženska si povezanost želi izkušati v zdravem, ljubečem partnerskem odnosu, kar je brez dvoma ena najbolj čarobnih stvari, ki jih lahko doživiš. Vendar, če si močna, sposobna, neodvisna ženska, ki dokazuje, da zmore vse sama, po vsej verjetnosti blokiraš ravno to, po čemer srčno hrepeniš – ljubezen moškega.
Tukaj sploh ne igra nobene vloge, če si samska ali v odnosu. Dejstvo je, da ženska s svojo moško energijo ustvari nevidno blokado v odnosu z moškimi in pogosto onemogoči sama sebi, da bi pritegnila ter ohranila ljubeče partnerstvo.

Si v moški energiji? Seveda si. Vse ženske smo.
Del dneva tudi sama preživim v moški energiji. Ženske smo izmojstrile moški svet in večino svojega dneva preživljamo v moški energiji, če želimo biti uspešne v poslu in narediti vse, kar nam naš polno zaposlen vsakdan nalaga. To česar se ne zavedamo na drugi strani je visoka cena, ki jo ženske plačujemo zaradi neravnovesja, ki ga ustvarjamo v svojih telesih.

Eno so sodobne bolezni, ki jih povzroča visok nivo stresnih hormonov in dejstvo, da smo ženke pozabile negovati svoja ženska telesa z ženskimi hormoni. Drugo je dejstvo, da zaradi tega, ker smo izgubile stik s svojo ženstvenostjo in večino dneva preživimo v svoji moški energiji, ustvarjamo nevidni oklep med nami in moškimi. Ta oklep nas brani pred ljubeznijo, ki jo moški želijo deliti z nami.

Seveda drži, da imamo v sebi tako moške kot ženske aspekte, tako moško kot žensko energijo.

Moški del je tekmovalen, zaščitniški, usmerjen na delovanje in rešitve. Ženski del je povezovalen, intuitiven, magnetičen in v toku. Dnevno smo v plesu polarnosti med njima. In če ne poznamo osnov tega prelepega plesa, se stvari v našem življenju pogosto zapletejo na načine, ki jih lahko preprečimo, če poznamo razlike med njima.

Uspešne, neodvisne ženske, med katere sem se, do pred nekaj let, ponosno štela tudi sama, večino časa preživljajo v svoji moški energiji in imajo težave s tem, da bi bile bolj ženstvene. Ena takih ponosnih, neodvisnih žensk me je odločno zavrnila, da biti ženstvena pomeni iti nazaj za štedilnik in med lonce, kar je ne zanima. Kar samo kaže na globino nerazumevanja naše ženske narave.

Seveda ti moška energija pomaga pri napredovanju v tvoji karieri. Vendar na drugi strani ustvari opustošenje v partnerskem odnosu s tem, da blokira ljubezen. In ker pogosto pozabimo na to, kako se v življenju premikati med moško in žensko energijo, enostavno ostajamo v tisti, kjer preživljamo največ časa.

Opazovanje tega fenomena me je pripeljalo do prepoznavanja petih načinov, kako ženske s tem, ko oddajamo moško energijo blokiramo ljubezen:

1. Kastracija moškega. Če si ti tista, ki doma nosi hlače, potem dobesedno prisiliš svojega moškega, da oslabi svojo možatost in dobesedno obleče krilo. Če ti deluješ iz moške energije, bo zaradi principa polarnosti v odnosu moški deloval iz ženske energije. Ženske rade kritiziramo moške, češ, da so copate in se ne zavedamo, kako poženščenje moških v resnici spodbujamo same. Seveda je moškemu težko ohranjati žensko energijo, kajti to ni njegova naravna energija. Njegovo telo poganja testosteron in tudi občutljivi moški potrebujejo stik s svojo moškostjo. Moški, ki deluje iz ženske energije postane izčrpan in brezvoljen, brez energije, kar ga bo vodilo v njegov naravni impulz, da se umakne in zapusti prostor.

2. Tekmovanje z moškim. Moška energija je tekmovalna po naravi. In če tekmuješ s svojim moškim, mu vedno znova sporočaš, da si njegov nasprotnik in ne del njegovega tima. Če z njim tekmuješ za moč v odnosu s tem uničuješ ljubečo povezanost po kateri hrepeniš. Srečna in srčna partnerstva temeljijo na medsebojnem spoštovanju in podpori drug drugega. Če se močno trudiš nadzirati in kontrolirati svojega moškega, se bo počutil kot služabnik in ne partner, ki soustvarja s teboj. S tem bo poniknila tudi medsebojna polarnost in privlačnost bo šla po gobe.

3. Vedno znova mu sporočaš, da ga ne potrebuješ.
Kot neodvisna, sposobna in močna ženska sem pogosto svojemu moškemu povedala, da zmorem sama in da ga pravzaprav ne potrebujem. Seveda se nisem zavedala, kako močno sem ranila njegov ponos in potrebo po tem, da je to, kar ima, da deli z menoj, spoštovano. Moški potrebuje občutek, da ga potrebuješ (članek na o temo lahko prebereš tukaj…). To poveča njegovo samozavest in ga navdihne, da je vedno boljši moški – zate. Če vedno znova moškemu sporočaš, da ga ne potrebuješ, mu ne daš prostora, da pokaže svojo ljubezen in te podpre. To je eden od številnih razlogov, da moški odide ali poišče zunaj vajinega odnosa žensko, pri kateri ima občutek, da ga potrebuje in lahko prispeva v njenem življenju.

4. Postaneš neprivlačna.
Možače moškemu niso ravno privlačne, kajti polarnosti se privlačijo. Pogosto delim svojo zgodbo o tem, kako se je zgodilo moje prebujenje, ko sem neko jutro osupla spoznala, da mojemu moškemu po vsej verjetnosti ni žur biti v postelji še z enim moškim. Uspešen, zdrav in možat moški bo iskal avtentično, sproščeno ženstveno žensko. Četudi si lepa ženska, to moškega ne bo pritegnilo, če svoje življenje živiš iz svoje moške energije. Ženska, ki je ženstvena dvigne nivo testosterona v moškem, kar dvigne tudi njegovo poželenje. Gre za igro kemije in tega kaj občutimo in ne videza, kot smo napačno prepričane številne ženske. Resnična magnetična privlačnost moškega navdihne v njegovo možatost. Ženstvena ženska ve, kako navdihniti moškega, da se počuti resnično možato. To povzroči, da se dobro počuti v njeni družbi.

5. Izgubiš stik s sabo. Ko dopustiš, da tvoja moška stran dominira v tvojem življenju, se oropaš tvojega naravnega sijaja. Ženska je svetloba, ki jo čutimo kot ljubezen in izkušamo kot življenje. Ločenost od tvoje izvorne ženske esence je boleča. Vodi v izgorelost, nezadovoljstvo in občutek izpraznjenosti. Ženska, ki uteleša svojo edinstveno žensko esenco sije. Povezanost s tvojo ženstvenostjo je ključnega pomena za negovanje tvoje Ženske duše. Če želiš biti srčna, srečna, senzualna, sproščena, edinstvena Ti, je stik s tvojo žensko esenco ključnega pomena. Stik s tvojo izvorno žensko esenco te naredi magnetično privlačno, očarljivo žensko, ki jo moški obožuje in srčno ljubi.

Seveda je na ženski, da odstrani svoje ovire do ljubezni! Pogosto ženske čakamo na moške, da se bodo prebili skozi vse plasti oklepa, ki smo si ga nadele. Čakamo na viteze, ki nas bodo osvobodili. Ob tem pozabljamo na to, da se zgolj in samo Ti lahko povežeš s svojo izvorno žensko močjo, ki je v tebi. Ko veš, kako sama sebe omejuješ v ljubezni, lahko izbereš drugače. Zavestno poznavanje svoje ženstvenosti in to da ti postaneš ženstvena ženska, odstrani ovire, ki si jih sama postavila v ljubezni. Ti si tista, ki odpira vrata moškemu, ti si tista, ki ga povabiš v odnos in Ti kot ženska si skrbnica odnosa.

Če čutiš, da potrebuješ pomoč, te vabim, da se mi pridružiš v spletnem programu Alkimija Ljubezni. Več najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in navdihniti moškega, da poskrbi zanjo. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

hearts

Bolečina razhajanja…

…je pogosto preplavljujoča. Globoko zareže v čustveno pokrajino ženske in dejstvo je, da razhod vedno boli. V notranjosti je prisotna bolečina, ki je pogosto razumsko ne moremo razložiti. Nekaj se je zlomilo in to “nekaj” je več kot le srce. Lahko je izguba varnosti ali občutek razsodnosti o življenju, lahko izgubiš vero v življenje in ljubezen. Ne glede na to ali si v poziciji odhajanja ali si tista, ki je bila zapuščena, je izguba, ki si ji priča več dimenzionalna.

Izgubimo srčno povezavo, ki smo jo imenovali dom, rituale, ki smo jih delile s partnerjem, rutine, ki so oblikovale naše življenje, ter odnose v širši skupnosti, ki so bili povezani s partnerstvom.

Ne glede na globino bolečine, nepredvidljivost čustvenega oceana, pogosto močno dozo ranjenega ponosa in razžirajoče občutke krivde ali sramu, je bolečina izgube katalizator, ki je potreben za preobrazbo tvojega življenja.

Zakaj?
Ljudje smo bitja povezanosti. Rojeni smo za povezanost in odvisni smo od povezav, ki jih ustvarimo. V nasprotju s prepričanjem, da smo neodvisne in samozadostne, neuroznanost v zadnjih letih skozi raziskave kaže popolnoma drugačno podobo človeka. Dejstvo je, da potrebujemo povezanost, potrebujemo ljudi okoli sebe. V resnici smo precej nemočni, ko pride do sposobnosti regulacije svojih čustev, ko smo osamljeni ali odvisni zgolj od sebe.

Ker naši možgani čustveno bolečino ne razlikujejo med psihično in fizično bolečino, je izguba pogosto nekaj, kar aktivira fizično bolečino. Bolečina lahko vodi tako daleč, da si oseba želi enostavno umreti. V prvi fazi razhoda tako pogosto izkušamo fizične simptome povišane temperature, povečanega srčnega utripa, nespečnosti, pomanjkanja apetita in napade panike. To lahko vodi v apatijo, depresijo in v občutke popolne obupanosti, z vsemi fizičnimi simptomi, ki spremljajo ta čustvena stanja.

Razhod je brez dvoma ena od najmanj upoštevanih oblik travme, ki jo človek izkusi.
Le malo ljudi razume, kako ranljivi in občutljivi smo takrat, ko smo zapuščeni. Oseba je tako povezana z osebo na drugi strani, skupaj ustvarita dom, ustvarita zatočišče, da je izguba partnerja, kot bi bila izgnana v neznano. Mnogi to povezanost in odvisnost opisujejo kot znamenje šibkosti in nezrelosti, vendar sodobna znanost kaže, kako pomembna je čustvena regulacija v odnosu.

Ljudje smo v sinhronizaciji s tistimi, ki so nam blizu.
Regulacija limbičnega sistema v možganih kaže na to, kako partnerja uglašujeta ritem dihanja, srčni utrip, telesno temperaturo, krvni tlak, celo nivo sladkorja in hormonov s partnerjem. Enostavno dejanje skupnega spanja je polje številnih izmenjav, ki se dogajajo med telesoma.

Ko je povezava med človekoma prekinjena, občutimo travmo ločenosti, ki vodi v žalovanje za povezavo, ki je bila izgubljena. Naš živčni sistem ima izjemno sposobnost, da poskrbi zato, da preživimo tovrstne izgube. Vendar gre za proces skozi katerega se premikamo in ne enkratno dejanje. Ravno zaradi tega govorim o razhodu in ne o ločitvi. Kajti ločitev interpretiramo kot enkratno dejanje, to kar se nam dogaja pa je proces razhajanja.

Raziskovalci kot je Panksepp spoznavajo, da je isti živčni sistem, ki zagotavlja povezavo s sočlovekom tisti, ki nas vodi v depresijo, ko to povezavo izgubimo. Izguba povezanosti, tega občutka doma, nas vodi v melanholijo.

Toda zakaj je temu tako?

Apatija je način upočasnitve. Bistveno je, da si omogočimo, da stvari prebolimo. Narava je poskrbel, da se ne premikamo skozi ta stanja prehitro, da ne potrgamo vseh vezi od našega vira preživetja, od ljubeče povezave, ki je bila ključna za tvoje preživetje. Melanholija, apatija t vodi skozi obdobje refleksije dejanj, ki so bila storjena, izbir, ki so bile narejene, sprememb, ki jih je potrebno narediti in lekcij, ki se jih je potrebno naučiti.

Depresija ob koncu ljubezni je pokazatelj vrednosti tega odnosa. Četudi se počutiš razvrednoteno, zavrženo s strani osebe, ki ti je bila ljuba, ti depresija sporoča, da je bila med vama vez, povezava, ki je bila pomembna.

Tudi če partner poskuša na hitro zaključiti stvari, če zanika žalost in bolečino ali znižuje vrednost ljubezni, tvoje telo, ki ga upočasnjuje letargija depresije ve, da je potrebno stvari zaključiti. Pogosto ljudje odidejo,, ker ne zmorejo ali ne znajo spremeniti določenih stvari pri sebi. Ali jih je preprosto sram, da bi o tem, kar vidijo v sebi spregovorili na glas. Lažje jim je oditi.

Procesa razhajanja je povezan s petimi fazami žalovanja, ki jih je opisala Elizabeth Kubler Ross, skozi katere se moramo premakniti, ki vključujejo zanikanje, jezo, barantanje, depresijo in na koncu sprejemanje. Zato je ključnega pomena, da ne silimo in potiskamo sebe skozi proces.

Pogosto je del procesa sortiranje in integracija preteklosti in tega kaj nam je partner naredil, v kaj nas je prisilil, česa nismo imele. In če si bila v odnosu zelo odvisna od mnenja partnerja, če si njegova čustva in potrebe dajala pred svoja, če si svojo resnico zanikala in jo skrivala zaradi strahu pred tem, da bi razburila partnerja, če nisi postavila zdravih meja vse zaradi strahu, da bi bila zapuščena, potem je bes, ki se pojavi kot odgovor, tako kot jok novorojenčka, ki so ga udarili po ritki, da bi vdihnil svoj prvi zrak.

Bes je odgovor na zavrnitev ali zapuščenost, ki ga ni modro zanikati. Bes ti razkriva, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno in zelo pomembno je, da si priznaš; Kako dolgo si vedela, da je potrebno postaviti zdrave meje, pa v zvezi s tem nisi ničesar naredila? Ali pa si se v sebi bojevala s tem, da se moraš postaviti zase in se nisi? Si vedela, da moraš nehati z ugajanjem in prilagajanjem kot načinom dokazovanja svoje vrednosti, pa v zvezi s tem nisi ničesar storila?

Dejstvo je, da dokler te ne ujamejo vsi tisti načini, kjer razprodajaš sebe v partnerstvu, in te udarijo po licu, so vsi tvoji plani, kako bi si želela obnašati zgolj teorija brez prakse.
To so v resnici stiske in strahovi tvojega malega otroka, s katerimi ima partner zelo malo skupnega, razen da igra igro, ki ustreza tvoji.

Preživetveno navodilo je, če si napaden, se moraš zaščititi in pogosto je napad najboljša obramba, logična posledica tega pa je, da tudi partner odklopi svoj del racionalnih možganov in gre v svoje preživetvene reflekse. Tudi on začne napadati iz svoji otroških bolečin. Tako imamo v procesu razhajanja pogosto dva, ki neskončno trpita, se prepirata, si povzročata rane… Dva različno stara otroka, ki se ujemata v tem, kako drug drugemu povzročata bolečine. V resnici pa samo ščitita sebe in svoje bolečine, kličeta po ljubezni in jo v istem hipu, s svojimi dejanji tudi zanikata.

Kako zlesti iz tega začaranega kroga?

Preprosto je tako težko, da bi to zmogla sama. Ker smo tako udomačene v svojih vzorcih in načinih obnašanja, da sploh ne prepoznavamo v kakšni vodi plavamo. Lahko odideš in čez čas spoznaš, da ne moreš pobegniti od same sebe, da si vse, kar te je pri partnerju ‘motilo’ odnesla s sabo. Kar vodi v to, da se boleča zgodba ponovi.

Lahko pa se začneš s partnerjem pogovarjati na drugačen način, kar je še posebej pomembno, če imata skupaj otroke, saj bo vedno njihov oče. Vse se začne s teboj, s tem, da prepoznaš, kaj potrebuješ, kaj si želiš, pa tudi kaj potrebuje on? Kako se prepričati, da boš slišana? Vendar se to lahko zgodi samo, ko ti pozdraviš svojo ranjenost, ki je v prvi vrsti vodila v razhod.

Brez dvoma drži, da je za harmoničen odnos po tem, ko sta se razšla potrebno, da odrasteta oba, vendar je eden tisti, ki mora začeti. Zato vedno pravim, da je pomembno, da ne čakaš na osebo na drugi strani, da se bo spremenila, ti moraš začeti pri sebi.

Kajti ne glede na to, kje si v odnosu z moškim je dejstvo, da se moški odziva na žensko. Poskrbi zase, vzljubi sebe, objemi sebe in se neguj kot Žensko. Le tako boš lahko v naslednji odnos vstopila kot Celota.

Več o procesu razhajanja bom delila v druženju Alkimija Ljubezni, ki bo na voljo v aprilu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in navdihniti moškega, da poskrbi zanjo. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

scream

Nihče ne bo slišal…

“In nihče nas ne bo slišal, dokler mi ne bomo slišali Sebe.” Marianne Williamson

Kaj pomeni, da resnično slišiš Sebe?

Slišati Sebe pomeni poznati svoj Jaz, pomeni, da poznaš svoj notranji svet. Poznati in sprejeti je potrebno vse dele Sebe, vse kar čutiš. Notranjemu svetu se ne moreš izogniti in ob tem najti srečo v življenju. Bolj, ko poznaš Sebe in to, kaj potrebuješ, da si v odnosu s svojim notranjim svetom, globlje so tvoje življenjske izkušnje in bolj izpolnjujoče postane tvoje življenje.

Ranljivost je veliko darilo. Ranljivost je občutenje, ki je bistvenega pomena za odprtost in povezanost. Povezanost je nekaj, kar je za žensko življenjskega pomena. Če ne čutiš povezanosti z osebo, boš šla v mehanizme s pomočjo katerih poskušaš povezanost ustvariti; ugajanje, dokazovanje, perfekcionizem, pretvarjanje da si nekdo, ki ti nisi. Povezovanje je tisto, ki tvojemu življenju daje pomen in smisel.

Ljudje ustvarjamo ščite, ki naj bi nas zavarovali pred tem, da bi bili ranjeni in ti ščiti imajo veliko opraviti z našimi izkušnjami, ko smo bili otroci. Ščiti, ki jih uporabljamo, da se zaščitimo, zapremo za ranljivost so otopelost, s pomočjo katere ubijemo svoje občutenje, da ne čutimo tega, kar resnično čutimo. Skozi otopelost se ločimo od svojih občutkov. Drugi je perfekcionizem, kjer nikoli ni nič dovolj dobro. Tretji je reševanje drugih, kjer se ti ni treba ukvarjati s sabo, ker se nenehno ukvarjaš z drugimi. Četrti je kritiziranje drugih, ko to kar zavračaš pri sebi, kritiziraš pri drugih. In peti je zagrenjenost, ki vodi v zavračanje radosti in odpovedovanje temu, kar te osrečuje in veseli.

Ti ščiti v naši notranjosti pogosto ustvarjajo pogojevanja, ki ljubezen do Sebe predstavljajo kot nekaj, zaradi česar bi se morale počutiti krivo. Če si namenimo preveč pozornosti, verjamemo, da smo samo-zaverovane, celo narcisoidne. Vendar je dejstvo, da moraš ljubiti Sebe.

Da nekaj ljubiš, to zahteva, da temu nameniš pozornost. Ne moreš preveč ljubiti otroka. Lahko mu daješ preveč stvari. Ne moreš pa mu nameniti preveč ljubezni. To velja tudi za ljubezen do Sebe. Ranljivost je portal v ljubezen do Sebe.

Ljubezen do Sebe vodi v samozavedanje, zavedaš se stvari, ki te obdajajo in to vpliva na tvoje osebne odnose. Ljubezen do Sebe je ljubezen do Jaza. Jaz je tvoj notranji, čustveni, intuitivni svet. Je svet v tebi, ki ga drugi ne vidijo. Je tvoja zasebna izkušnja.

V življenju pride trenutek, ko smo site in utrujene od ugajanja, dokazovanja, da zmoremo same, perfekcionizma in pretvarjanja da si nekdo, ki ti nisi. To je faza, ki sem jo poimenovala čustveno prebujenje. Ko se zgodi čustveno prebujenje, se znajdeš na mestu, kjer prepoznaš, da si prerasla svoje staro življenje. Na tem mestu aktivno obiščeš bolečino, ki je bila prisotna na začetku tvojega življenja, v otroštvu, ko si se učila povezovanja s tebi ljubimi posamezniki.

To je čas, ki od tebe terja, da si ranljiva, da ljubiš Sebe. Terja spust v globine, da resnično spoznaš svojo notranjo čustveno pokrajino. To, da imaš stik s svojim Jazom, je ključ za srečno in uspešno življenje. Kot sem rekla na začetku; Notranjemu svetu se ne moreš izogniti in ob tem najti srečo v življenju. Če želiš biti resnično izpolnjena, srečna, radostna in sijoča Ženska, se moraš obrniti k Sebi. Pogledati je potrebno vase. Objeti je potrebno vse tiste zapuščene, izdane, ignorirane, ranjene dele same Sebe.
In to zahteva pogum. Dopustiti si moraš, da si ranljiva in tvegati, da boš ponovno ranjena. Gre za počasen in pogosto boleč proces, ki bi se mu najraje izognili. Vendar je preobrazba gosenice v metulja vedno pospremljena s smrtjo gosenice, ki se popolnoma razkroji v izvorno juho celic, ostane samo srce, ki vodi proces preobrazbe, da iz teh celic v kokonu začne nastajati metulj. In ko je popolnoma izgrajen, se mora še poroditi iz kokona v svet.

Enako mora vsak posameznik skozi svoj proces preobrazbe, ko pri živem telesu umira tvoj lažni Jaz, Jaz, ki si ga oblikovala skozi otroštvo in se poraja izvorni, avtentični Jaz, ki predstavlja metulja, ki ti resnično Si. Na tej poti je potrebno izjemno zaupanje vase, da potuješ naprej tudi takrat, ko je težko, ko je boleče in ko bi najraje vrgel puško v koruzo in rekel dovolj je, ne grem se več.

Potrebno je spremeniti svoj notranji svet, če želiš spremeniti svoj zunanji svet.

Na tem notranjem popotovanju skozi svojo čustveno pokrajino prepoznaš, kako si izgubila svoj občutek za lastno vrednost, da verjameš v to, da nisi dovolj dobra. Modrost tvoje notranje modre ženske ti bo razkrila načine, kako je tvoj pogled na svet popačen. Pokazala ti bo pot.

Na tej poti boš spoznavala štiri pomembne veščine notranjega sveta.
1. Vse se začne s samozavedanjem, s spoznavanjem sebe, opazovanjem in odpiranjem temu kdo v resnici sem.
2. Pomembno je samospoštovanje, ki je povezano s sprejemanjem sebe, take kot sem. Celota ima v sebi tako svetle kot tudi temne dele, ki jih je potrebno sprejeti in se z njimi pomiriti. Samoizpraševanje je proces preko katerega si postavljaš prava vprašanja, ki vodijo v celjenje in razkrivajo, kako prepoznati pravi in lažni Jaz. Le tako si boš dopustila notranje negovanje.
3. Negovanje Sebe je ključnega pomena, saj le takrat, ko ljubiš sebe v vsem svojem siju in z napakami, lahko resnično dopustiš pretok ljubezni skozi sebe. KO ljubiš sebe, postaneš bolj zavestna in tudi ljubeča do ljudi, ki te obkrožajo. Vsi zdravi odnosi, ki jih imamo vznikajo iz ljubezni do Sebe. Ljubezen do Sebe je zaveza, ki jo udejanjaš vsak trenutek in ni enkratno dejanje. Ko se zavežeš ljubezni do Sebe s tem daš vedeti svoji notranjosti, da so vsi deli tebe dobrodošli in zato pogosto tisti deli, ki se počutijo najbolj zapostavljeni prvi pridejo na površje, da jim izkažemo ljubezen.
4. Zadnja veščina je veščina praznovanja Sebe. Ko si brezpogojno zaupaš, praznuješ Sebe in svoj obstoj v vseh odsevih in vseh ploskvah tvojega notranjega Dragulja.

Tukaj si, da si celostna in edinstvena Ti. Narava se ne ponavlja. Ustvarja unikate. Samo ena Ti obstaja. Nikoli več ne bo osebe, kot si ti, nikoli je ni bilo. Vedno boš samo ena Ti. In tvoja odgovornost je, da izkoristiš prednost tega Darila!

Potovanje Vase je učenje, kako ugledati sebe kot Darilo, se izraziti kot Darilo in deliti svoje Darilo z ljudmi in s svetom.

Svet potrebuje tvoj prispevek, drugače ne bi bila tukaj!

Vsi imamo svoj namen. Vsi smo redki Dragulji.

Ko odraščamo, skozi odnose naš Dragulj prekrije umazanija. Ko rasteš, se razvijaš, se individualiziraš, čistiš ta dragulj. Eno ploskev naenkrat. Gre za odstranjevanje ovir na poti, temu pravimo čiščenje. Ko čistimo, ustvarimo sijaj. Vendar čiščenje ni stvar enega trenutka, gre za proces, ki zahteva čas, vztrajnost, skrbnost in zemljevid. Naš sijaj pritegne čudeže v naše življenje. Sijanje je za žensko vitalnega pomena. Ko opazuješ svojo notranjost ob tem spoznavaš svojo edinstvenost, kar vodi v to, da tvoj Dragulj zasije v svet v katerem živiš.

Druženje Objemi Sebe ti bo pomagalo polirati tvoj notranji Dragulj. Vodilo te bo v soočanje s poškodovanimi, ranjenimi deli v tvoji notranjosti. Pomagalo ti bo uvideti, kateri so tisti deli, ki te ovirajo, da bi v polnosti zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti.Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

par

Moški potrebuje ta občutek…

…da ga ženska potrebuje.

Ena velikih skrivnosti v odnosu z moškim, ki sem jo odkrila veliko bolj pozno, kot bi si želela, je, da moški čuti povezanost in privlačnost do ženske, če se v družbi ženske počuti kot »moški, ki si želi biti«. Moj dragi pravi, da je ženska tista, ki navdihne moškega, da si želi postati boljši moški. Če se moški počuti edinstvenega in posebnega, ko je s teboj, ti postaneš edinstvena in posebna zanj.

Velika skrivnost leži v tem, da se moški dobro počuti v družbi ženske, ki sije, ki je samozavestna in ve kaj želi. Ker sem po naravi nezaupljive sorte, moram vse, kar kje preberem preveriti s svojim moškim in tako sem ga vprašala kaj je na stvari.

Ko moški ve, da se ženska dobro počuti v njegovi družbi, se počuti kot kralj. Zakaj?

Ker je ena najpomembnejših stvari za moškega, da ve, da lahko žensko osreči še bolj. Če ženska ve, kaj je tisto, kar potrebuje, mu bo znala povedati, ko jo moški vpraša; Kaj bova počela danes?

Ena od stvari, ki moške spravlja ob živce je ženska, ki ne ve, kaj bi rada. Pogosto ženske odgovorimo: »Ne vem, kaj bi pa ti rad počel?« To je bila moja specialiteta, da sem vedno na vprašanje odgovarjala z vprašanjem, ker sem hotela biti ustrežljiva in sem se hotela prilagoditi. Takrat še nisem vedela, da moški želi ob sebi žensko, ki ve kaj hoče. In moja velika težava je bila, da nisem vedela, kaj bi rada.

Drug odgovor na isto vprašanje, ki jih spravlja ob pamet je: »Ne vem. To kar bi ti rad mi je ok.« Moški si želi osrečiti svojo žensko. In če ženska ve, kaj si želi, jo je precej lažje osrečiti. Se strinjaš?

Moški postavljajo vprašanja, ker želijo odgovore. Moški ne postavlja vprašanj zaradi preverjanja ali si sposobna ali nisi in ne iščejo dvojnega pomena, kot to pogosto počnemo ženske. Ženske se pogosto bojimo vprašanj, ker smo prepričane, da nas moški testirajo in ker si želimo povezanosti z njim, iščemo skrite pomene v vprašanjih.

Ženske z vprašanji pogosto kritiziramo ali poskušamo v podnapisih prenesti drugačen pomen in ker smo prepričane, da so moški taki kot smo me, samo da so drugačnega videza, skratka poraščene ženske, jih obravnavamo kot ženske. Zato mislimo, da moški delujejo kot delujemo me in da nas z vprašanji testirajo.

Izziv je brez dvoma v tem, da nam nihče ni povedal, kako zelo različni smo. Moški možgani, ki so marinirani v testosteronu so narejeni iz predalčkov. Moški imajo predalčke za vse stvari. Predalček za seks je daleč najpomembnejši predalček v njihovih možganih. Vendar obstaja eden, ki je še pomembnejši in o katerem ženske vemo bore malo; predalček za nič.

Ko ženska vpraša moškega, kaj razmišlja in on odgovori z NIČ, je to resnica. Ženske to interpretiramo, da nam nekaj skriva in noče deliti z nami tega, kar razmišlja in pogosto začnemo vrtati v svojega moškega, pa naj bo partner, oče, brat ali sin. Na vsak način hočemo vpogled v njegove možgane in v to, kaj razmišlja. In z besedami mojega moškega, si mora nekaj izmisliti, da mu dam mir.

Šele, ko sem izvedela za predalček za nič, mi je postalo jasno, kolikokrat sem težila in hotela detajle, ko jih ni bilo. Ženske ne razumemo predalčka za nič. Predalček za nič je tisti apartma, kjer si moški spočije in si nabere moči za nove podvige. Ženska ne more biti z moškim v njegovem predalčku za nč, saj je to stanovanje čisto prazno. V njem ni ničesar. Medtem, ko sta dva moška lahko v stanovanju praznine, medtem, ko skupaj lovita ribe, bereta časopis ali se vozita ure in ure, brez da spregovorita besedo.

Ženske, na drugi strani imamo možgane, ki so marinirani v estrogenu in kjer je vse povezano z vsem. Zato se ne znamo pogovarjati samo o eni temi in nenehno skačemo iz ene teme na drugo. Ženske znamo slediti iz teme na temo, moškega pa izgubiš po dveh predalčkih, ker ti ne uspe slediti.

Če se vrnem na začetek, samozavestna ženska, ki ve kdo je, kaj potrebuje in kaj si želi od življenja je za moškega neustavljivo privlačna. Zakaj? Ker moški ve, da jo bo lahko osrečil.

Eno najpomembnejših vprašanj, ki si jih moški postavi, ko je z žensko je; Ali jo bom lahko osrečil? Če oceni, da bo lahko osrečil žensko, ostaja v odnosu. Pogosto pa ga zapusti, ko enostavno ne ve več, kaj bi še lahko naredil, ker ve, da ženske ne more osrečiti, če sama ni srečna.

Rada rečem, da mora ženska poskrbeti za svojih 50%. Šele ko ženska čuti, da je srečna in zadovoljna, jo moški lahko osreči še bolj.

Zato je pomembno, da postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš, če želiš imeti ob sebi kvalitetnega moškega ali kralja.

Ni res, da ni dobrih moških. So. Vendar kvalitetni moški želijo žensko, ki bo ravno tako kvalitetna.

Moški si želi žensko, ki bo na njegovi ravni. Ki bo samozavestna, ki ve kdo je, ki si dovoli biti vidna, ki se pokaže takšna, kot je. Želi si ženstveno žensko, ki je sprejemljiva, ki mu dovoli, da poskrbi zanjo in mu da na voljo kvalitetne informacije, da jo lahko osreči.

Želi si žensko, ki ga spoštuje in praznuje njegove uspehe. Ki zna praznovati sebe. Moški radi rečejo, da je ženska, ki zna uživati z njim ali brez njega neustavljivo privlačna. Zakaj?
Ker ve, kaj hoče. In ne čaka na njega, da bo nekaj naredil zato, da bo ona srečna.

In želi si žensko, ki podpira njegovo svobodo. Moški potrebuje svoj prostor in ko ima na voljo manevrski prostor to imenuje svoboda. Seveda je pomembno, da z njim skomuniciraš, kaj svoboda zate ni in da podeliš svoj del dogovora glede njegove zvestobe tebi, če je to nekaj, kar ti je pomembno. Vendar svoboda za moškega pomeni predvsem preživljanje časa v svojem stanovanju praznine, v svojem predalčku za nič.

Moški želi vedeti, da ženska uživa življenje z njim ali brez njega, da širi svoja obzorja, raste in čuti notranjo, čustveno stabilnost, tudi ko ga ni ob njej.  Kralj želi imeti ob sebi kraljico. In tvoja odgovornost je, da postaneš ta kvalitetna ženska, ki se uglasi s kvalitetnim moškim na drugi strani.

Ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.

Te zanima več?

Te zanimajo 4 napake, ki jih sodobna ženska dela v odnosu s svojim moškim, ki ji dajejo občutek, da ni dovolj dobra? Potem si preberi brezplačni zapis, ki ti bo razkril 4 lastnosti, ki bodo spremenile odnos tvojega moškega do tebe in ti odprle vrata v svet intimnega partnerstva.  Najdeš ga na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti.Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama.. Več najdeš na www.divine.si