Partnerstvo

Sad Couple Sitting On Couch After Having Quarrel

Moški z žensko, ki je pretirano samostojna, nimamo kaj početi…

To je izjava moškega, ki me je zadela v živo. Številne ženske osupne in pošteno razjezi.

Potem pa sem vprašala moškega, kakšne so pretirano samostojne ženske, in dobila naslednji odgovor: »To so take, ki nikoli ne prosijo za pomoč, ker mislijo, da so za vse dovolj same.«

Neodvisne, samostojne, ponosne ženske jasno in glasno povedo, da moškega v resnici ne potrebujejo. Pogosto z besedami; Saj te sploh ne potrebujem, še večkrat pa z držo, ko moškemu neslišno sporočaš skozi dejanja, da v tvojem življenju nima prostora. In to zelo dobro poznam iz prve roke.

Včasih sem bila tako samopomembna, da sem to, da ga ne potrebujem, tudi zelo jasno dala vedeti svojemu moškemu. Takrat nisem vedela, kako sem ga s tem razvrednotila, mu vzela moč, njegov prostor in hkrati izrazila svoje nespoštovanje.

Hotela sem dokazati, da sem boljša od njega, bolj pametna, in da zmorem več, kot on. Hotela sem, da me potrdi in mi pove, da me spoštuje in me ima rad. Vendar se takrat nisem zavedala, da sem z njim poskušala manipulirati in ga pripraviti do tega, da bi naredil zame to, kar sem potrebovala. Ob tem sem bila nespoštljiva. Pa tudi tega nisem vedela, da moškega ne motivira tekmovalnost s svojo žensko.

Moški pravijo, da se enostavno nočejo zapletati s preveč samostojno žensko, ki moškemu vedno znova da vedeti, da ga ne potrebuje. In moški zelo dobro poznajo razliko med samostojno žensko in samozavestno žensko.

Ženska, ki je samozavestna, se dobro počuti v svoji koži in se ne bo počutila ogrožena, če gre moški na tekmo s prijatelji, uživa v svojih konjičkih, brez nje. Takšna ženska ve, da mora moški obnoviti svoje baterije in se sprostiti v svoji praznini. Ve tudi, da moški potrebuje manevrski prostor.

Samozavestna ženska zna poskrbeti zase in se vedno postavi na prvo mesto v svojem življenju. Ima svoje aktivnosti in se dobi s prijateljicami. Ko poskrbi za svojo polnost in izpolnjenost na svoji strani brez pričakovanj, da bi moral moški karkoli narediti v zvezi s tem, s tem, ko poskrbi za svojo svobodo, pravzaprav polni in podpira njegovo svobodo.

Vendar ve tudi, kako kvalitetne informacije deliti s svojim moškim. Seveda zna zamenjati žarnico in pokositi vrt, vendar to z veseljem prepusti moškemu.

Ženska je tista, ki iz svojega moškega izvabi najboljše ali pa najslabše.

Ženske na drugi strani pogosto verjamemo, da nas bo to, da smo samostojne in znamo poskrbeti zase naredilo bolj privlačno. Naučile smo se, da ženska, ki je samozadostna in samostojna, zaželena na moški strani.

Pogosto mi ženske povedo, da so jim mame govorile, da naj pridno študirajo, dobijo boljše službe in naj poskrbijo, da bodo boljše od svojih partnerjev.

Vendar tvoja vrednost za moškega ni v tem, kaj lahko zanj narediš, temveč kdo si. Tvoja prisotnost, to da si resnična, da se pokažeš, da si sočna in sijoča, je darilo za tvojega moškega.

Kot ženska lahko razsvetliš življenje moškega. Ženska je iskra življenja, ki je moški ne zna ustvariti sam. Ženska zaneti ogenj strasti v njegovem srcu s tem, ko je prisotna in mu dovoli, da poskrbi zanjo.

Res je, moški želi imeti ob sebi močno in sposobno žensko, v življenju katere lahko prispeva. Moški si želi narediti pozitivno razliko v življenju ženske. Želi osrečiti žensko, ji olajšati življenje, želi prispevati k temu, da je njeno življenje lepše in boljše. Moški želi, da ženska zaživi svoje sanje.

Brez dvoma me je osupnilo, ko sem vedno znova v pogovoru z moškimi prepoznavala, kako je za uspešnega moškega pomembno, da je njegova ženska ranljiva. Ranljivost je sposobnost, da si globoko povezana s svojimi čustvi, kajti le takrat, ko si ti povezana z njimi, omogočiš svojemu moškemu, da te čuti, se poveže s teboj in je navdihnjen, da poskrbi zate.

Za žensko je ključnega pomena, da se zna odpreti in da ji je udobno v odprtosti. Odprtost v izkušnji je izraz ljubezni. Ne moreš se zaljubiti v maske. Ne moreš se zaljubiti v zunanjo podobo.

Moški zapusti žensko, ki mu da jasno vedeti, da ga ne potrebuje.

Ko sem to dojela, sem bila lahko samo hvaležna, da je moj dragi vztrajal z mano, kljub mojim vztrajnim poskusom, da ga odženem.

Zakaj se moški res potrudijo za »tiste« ženske? Ker jim pustijo. Ker so voljne sprejeti to, kar ji moški lahko daje. Ker so avtentične, take, kot so. Ne poskušajo narediti vtisa s svojo storilnostjo, ugajanjem in s tem, da so pretirano pridne.

Brez dvoma je največja skrivnost, kako iz svojega moškega izvabiti najboljše, v tem, da veš, kaj potrebuješ in znaš to podeliti s svojim moškim. Pomembno je, da mu daš na voljo kvalitetne informacije o tem, kako te lahko osreči še bolj in predvsem, da izraziš hvaležnost in občudovanje.

Moški obožujejo žensko, ki spoštuje njegove ideje, misli in predloge, ki z njim dela spoštljivo in ne tekmuje z njim, kdo bo boljši. Moški noče tekmovati z žensko. Moški tekmuje z drugimi moškimi. Za žensko pa si želi, da je ženstvena in sprejemljiva, da zna praznovati sebe in njega.

Težava sodobne ženske pa je vse prepogosto ravno v tem, da je pozabila, kako biti ranljiva in ženstvena.

Več o tej temi delim v spletnem programu Srečna Ženska Sije. Več informacij najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

carefree

V ljubezni ni varnosti…

Številne ženske mi povedo, da se bodo potem, ko bodo našle ljubezen svojega življenja, resnično počutile varno. Vendar je ljubezen ravno nasprotno od varnosti. Takoj, ko ljubezen poskušaš narediti varno, to ni več ljubezen, temveč nadzor. Ko verjameš, da so drugi odgovorni zato, kako se ti počutiš, poskušaš nadzirati druge, da bi se počutila varno in vredno.

Ljubezen je povezana s tvojo sposobnostjo, da se odpreš, vedno znova in znova, ter sprejmeš to, kar je prisotno, točno takšno, kot je. To velja za odnos do sebe kot tudi partnerski odnos.

Da bi bila lahko sprejemljiva, moraš opustiti potrebo po tem, da se partner prilagodi tvojim standardom glede tega kdo naj bi bil, kaj naj bi počel, rekel in da mu pustiš, da je, kdor je. Sprejemljivost leži v samem temelju ljubezni.

Če iščeš varnost v drugi osebi, pravzaprav iščeš nadomestnega starša, ki naj bi ti nudil to, česar ti starši niso dali, ali več tega, česar so ti dali premalo. V tem iskanju ti določaš, kdo naj bi ta oseba bila in ne sprejemaš osebe točno take, kot je. In to ni ljubezen.

Vedno, ko smo ranjene, smo soočeni z ranjenostmi svojega otroštva. Ob tem si prizadevamo, da bi stvari pustile za seboj in ustvarile iluzijo varnosti. To pogosto naredimo na dva načina; ali si prizadevamo, da bi nam uspelo, se trudimo, smo aktivne in poskušamo dokazati, da smo sposobne. Ali pa čutimo občutke nemoči in v prepričanju, da ni kaj narediti, vržemo puško v koruzo in se počutimo žrtev okoliščin.

Vendar s tem ne dvigneš čustvene bolečine, ki jo čutiš v sebi. Gre za mehanizme, ki smo jih razvili že v otroštvu, s katerimi se poskušamo izogniti bolečini. Boj, beg ali ignoranca so trije mehanizmi, ki nam ne prinesejo olajšanja in ne povečajo občutka ljubezni.

Pomembno je, da prepoznamo svojo zgodbo ranjenosti, vendar je ključnega pomena, da to ne postane ščit, za katerim se poskušamo skriti, temveč, da začutimo stvari in se premaknemo direktno skozi.

Da bi to lahko naredila, so ključnega pomena trije koraki.
1. Jasnost je povezana s sposobnostjo, da na stvari pogledaš brez sojenja, razsojanja in kritiziranja, kar je precej lažje reči, kot narediti. Pogosto se nam takrat, ko se znajdemo v izzivih, dogaja, da nas razum spominja na različne načine, ki so v preteklosti delovali in nas sili v brezglavo poskušanje.

Rada rečem, da je videti, kot bi metali krožnike s špageti v zid v upanju, da se bo kateri prilepil na zid in bo stvar držala. In če to ne deluje, poskusimo z drugo taktiko, s kritiko.

Ljudje ponotranjimo težnjo kaznovanja sebe do te mere, da postanemo sami sebi najhujši rablji. Ko nekaj ne gre po načrtu, znamo sami sebe raztrgati in smo kruti preko vseh meja. Pogosto smo mnenja, da če ne sodimo navzven, da smo presegli to težnjo. Vendar iskren pogled navznoter pogosto razkrije, kako neusmiljeni znamo biti do sebe, še posebej, ko nam v ljubezni ne gre, kot sami pričakujemo od sebe. Zato je izjemno pomembno, da si povemo resnico, da smo jasni, vendar brez sojenja in kritike.

2. Odprtost je ključnega pomena in predstavlja velik izziv takrat, ko se počutimo ranljivo. Bolečina nas odpre, začutimo njeno surovost in ob tem bi se najraje zaprli, skrili. Vendar je izziv ravno v tem, da ne glede nato, kaj se dogaja ostajamo odprti.

Ljubeča prijaznost do sebe je v tej fazi ključnega pomena. Potrebno je sprejeti sebe, točno tako kot si. Sprejeti je potrebno vse prijetne, kot tudi neprijetne dele sebe, in ravno v tem je prijaznost do sebe. Sprejemaš se točno tako, kot si, brez potrebe po spreminjanju česarkoli.

Tovrstna odprtost in sprejemljivost sta bistvenega pomena, če želimo brezpogojno ljubiti, v prvi vrsti sebe. Kajti brez ljubezni do sebe ljubezni ne moreš deliti. Dejstvo je, da ne moreš deliti tega, česar nimaš. In da bi ljubezen čutila, moraš ostajati odprta tudi takrat, ko boli.

3. Stabilnost je temelj avtentičnega življenja. Skozi jasnost in odprtost v sebi ustvariš temelj, občutek stabilnosti, ki pomaga ustvariti občutek notranje varnosti.

Ironično velika večina ljudi išče varnost in ljubezen zunaj sebe. Pogosto slišim ljudi, kako iščejo ljubezen, kar v praksi pomeni, da iščejo osebo, ki jih bo ljubila in v zameno bodo ljubezen delili z njo.

Vendar moraš najprej ljubezen čutiti v sebi, da bi jo lahko izkusila s strani druge osebe, ki ti zgolj odslika to, kar je v tebi. Žal je tako, da dokler varnosti ne najdemo v sebi, je tudi zunaj sebe ne najdemo. Česar ni v nas, tega tudi zunaj sebe ne moremo izkusiti.

Kako se premakniti skozi?
Premik direktno skozi stvari terja dvoje; usmerjanje pozornosti nase, opazovanje sebe, da si v stiku s sabo in druga stvar je pretočnost, da si v toku življenja in pustiš življenju, da te pelje.

Tukaj nisi, da bi nadzirala življenje. V resnici ga ne moreš. Lažni občutek nadzora ti dajeta zapiranje v škatlico osebnosti in znano okolje. Vendar je dejstvo, da se vsak dan, že takoj zjutraj, ko odpreš oči, podaš v neznano. Temu se pogosto poskušamo izogniti tako, da gremo na avtopilota, da čez dan enostavno sledimo navadam, rutinam in instinktom.

Veliko žensk mi pove, da se zjutraj priklopijo in zvečer ugasnejo, vmes pa se običajno ne spomnijo, kaj se je dogajalo. Prav tovrstna odtujenost od sebe pa povzroči občutek pomanjkanja. V sodobnem svetu pomanjkanje poskušamo zapolniti z zunanjimi stvarmi, kar pa preverjeno ne deluje.

Zato je stik s sabo ključnega pomena, da sploh opaziš, kje si in kaj se dogaja.

Pretočnost pa je povezana z naravo življenja. Življenje se premika, teče, nenehno je v gibanju. In življenja ne moreš ustaviti, ne glede na to, da pogosto poskušamo. Vsi vemo, kako naporno je veslanje proti toku vode, in kadar v življenju veslamo proti toku in se upiramo, to terja ogromne količine življenjske energije.

Zato je predaja toku življenja ključnega pomena, če želiš skozi svoje življenje potovati z lahkotnostjo in radostjo.
Občutek živosti začutiš, ko si prisotna, tukaj, zdaj, vstopaš v vsak dan s čudenjem in voljnostjo, da slediš toku, ki te vodi na tvoji poti življenja. Ne moreš je nadzirati, brez dvoma ne bo šla v skladu s tvojimi pričakovanji, vendar je prav ta nenavezanost na rezultate tisto, kar naša duša potrebuje.

Življenje je potovanje v neznano.
Vsak potuje na edinstveno svoj način. In zato je zaupanje vase in ljubezen do sebe najboljša možna popotnica na tej poti. Če začutiš, te na tej poti lahko vodim, več najdeš tukaj…

Brezmejno uživaj na svoji poti. Bodi drzna na razpotjih. Ljubeča ob izzivih. In vedno se spomni, da se ljubezen poraja iz tvoje notranjosti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani svetloba.si

wsmile

Strah pred intimnostjo…

Tvoje srce in duša hrepenita po intimnosti, vendar jo, če se je bojiš, vedno znova potiskaš stran od sebe. Ženske pogosto delijo z menoj, kako se trudijo ustvariti izpolnjujoč partnerski odnos, vendar se vedno, ko je preveč lepo stvari zalomijo. Vedno znova se znajdejo zataknjene v igri pridi bližje-pojdi stran, ko zaradi strahu pred globoko povezanostjo, ki jo intimnost predstavlja, pakirajo kovčke in grozijo z odhodom.

Že leta razlagam, da je delo z notranjim otrokom ključnega pomena, če si v odnosih z ljudmi. Če želiš živeti v izolaciji na vrhu gore, ne boš imela težav s povezanostjo s seboj. V odnosu z drugo osebo, pa boš imela težave, če ne boš prepoznala mehanizma, kako do strahu pred intimnostjo sploh pride.

Strah pred intimnostjo izhaja iz strahu pred zapuščenostjo, izdajo, zavrnitvijo ali zlorabo. Ti strahovi pa izhajajo iz našega zgodnjega otroštva, ko smo izkušali čustveno izdajo, zavrnitev ali zapuščenost s strani svojih staršev, ki so bili ravno tako ranjeni. Ranjeni smo bili v svojih prvih odnosih z ljudmi.

Kot otrok si majhno, nedolžno bitje, ki je popolnoma odvisno od ranjenih ljudi, ki niso ljubili sebe in so bili zato nesposobni ljubiti na zdrav način.

Resnica je, da način, kako so starši ravnali s teboj nima čisto nobene veze s tem, kdo ti si. V resnici te starši niso videli. Niso videli tvoje edinstvenosti in enkratnosti. Njihova perspektiva tebe je bila filtrirana skozi prizmo sramu in ranjenosti v njihovi notranjosti. Nate so projicirali svoje upe, sanje, pa tudi strahove in negotovosti. V tebi so videli rešitev za svoje občutke nevrednosti, podaljšek sebe, ki bo naredil vse, kar njim ni uspelo. Ali pa na drugi strani kot oviro, da oni niso mogli doseči tega, kar so si želeli. Za mnoge pa so bili starši tako ujeti v lastne odvisnosti in dramo preživetja, da nikoli niso bili ugledani.

In to je boleče. Vse to globoko zareže v dušo otroka, ki si želi biti ugledan, ljubljen in sprejet točno tak, kot je.
Zato ni čisto nič čudnega, če smo se, kot majhni otroci raje družili z živalmi in preživljali čas v naravi. Kajti narava je varna, ne sodi te. Domače živali te ne zapustijo, ker je s teboj nekaj narobe. Narava te ne bo zasramovala. Ljudje te.

Intimnost v svoji osnovi je občutek globoke povezanosti z drugo osebo, ko dopustiš, da je druga oseba vidi, ko sebe deliš z osebo na drugi strani.

In deliti sebe je problem, če imaš v samem jedru občutek, da si nihče, da je nekaj hudo narobe s teboj in da si zaradi tega nevredna in te je nemogoče ljubiti. Enostavno nočemo, da bi nas oseba na drugi strani resnično ugledala, saj bi to pomenilo, da bi se razkrila sramotna skrivnost, ki jo nosimo v sebi. Strah pred intimnostjo temelji na prepričanju, ki si ga oblikovala kot majhna punčka, na katerem temelji tvoj odnos do sebe.

Tvoja majhna punčka vse do 7 leta, ko se vklopi razumski del tvojih možganov, svet doživlja skozi občutke in zato nas tako močno prizadene kritika in kaznovanje.

Rada rečem, da smo bili udomačeni skozi kaznovanje in nagrajevanje za naše obnašanje. Postanemo odvisni od mnenja ljudi okoli nas in v skladu s tem izgradimo svojo osebnost. Otrok nima kapacitete, da bi rekel, da se tega ne gre. Otrok ne zmore predelati bolečih čustev v sebi in tako se ločimo od sebe. Skrijemo dele sebe in se prilagodimo. Tekmujemo za odobravanje in naredimo vse, kar je v naši moči, da bi bili sprejeti in nagrajeni.

Soodvisnost je del našega mehanizma za preživetje. Temelji na občutku sramu, da je z nami nekaj hudo narobe.
Mehanizem preživetja nas poskuša zaščititi pred tem, da bi bile izdane, zavrnjene ali zapuščene, ker je z nami nekaj hudo narobe, ker smo nevredne in nas ni mogoče ljubiti.

Strah pred intimnostjo je v samem jedru strah pred izgubo – sebe. V svoji notranjosti vemo, da se moramo za povezanost z nekom odreči delu sebe. In to je zelo boleče.
Strah pred intimnostjo vznika iz teh naših ranjenosti. In kot odrasli, če nismo pozdravili tega dela v sebi, se še vedno odzivamo iz teh istih mehanizmov.

In moj je bil leta, kaj leta, desetletja, da sem napaka in da je z menoj nekaj hudo narobe. Ker če bi bila ok, potem bi me ljudje imeli radi in bi me nagradili. Tako pa sem bila vedno znova kaznovana.

Strah me je bilo pokazati sebe, to kdo v resnici sem, ker se mi je zdelo, da bom kar umrla, če bodo ljudje resnično videli mene, moj zasramovani jaz. Ko sem že delala s svojim notranjim otrokom, sem na trenutke, ko sem uspela predreti skozi svoje samoobtoževanje, v trenutkih jasnosti spoznala, da če bom dovolila drugim, da me resnično vidijo, da bodo v grozi pobegnili pred deformiranim, sramu vrednim bitjem, ki sem jaz. In za mano je dolga pot, ko sem delček po delček spoznavala in objemala sebe.

Ne, to ni projekt, ki ga zaključiš v x mesecih. Gre za proces alkimiziranja svojega svinca v zlato. In da si upaš podati na to pot, moraš biti srčna, predana sebi in predvsem drzna, da se spustiš na to popotovanje vase, v lastne globine.

Kajti ne moreš se naučiti, da ljubiš sebe brezpogojno, brez da spoštuješ svoj bes.
Ne moreš biti resnično globoko povezana s seboj ali z drugimi brez da si prisvojiš svojo žalost.
Ne moreš se povezati s svetlobo v sebi dokler nisi voljna prepoznati in sprejeti svoje lastne teme.
In brez, da resnično začutiš celo paleto strahu v sebi ne moreš zaživeti radostno življenje, ki si ga želiš.

Potrebno je čustveno zdravljenje, zdravljenje svojih ranjenosti, da bi lahko izkusila celoto Sebe. Povezana z božanskim v sebi si lahko samo, ko si povezana s tistimi deli v sebi, za katere meniš, da niso božanski. Kajti vse je Eno in Eno je v vsem.

Če te zanima več, te vabim, da se mi pridružiš in Objameš Sebe.
Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

yabeau

Kompliment…

Moj teden se je začel z enim najlepših komplimentov, kar sem jih kdaj prejela. Moj dragi je prišel do mene in mi rekel: “Dobro si to začarala. Z avtom je vse v redu, samo kabel se je iztaknil.”
Z nasmehom sem sprejela kompliment, ki je bil izraz potrditve tega, kar sem mu povedala dan prej, ko sva se v nori noči vozila iz Krka in nama je na vsakem klancu crknil avto, dokler nisem deve avta vprašala, kaj potrebuje.
Ob njenem odgovoru sem se povezala s kvaliteto, ki jo je potrebovala in jo skozi sebe usmerjala direktno v motor, kar naju je pripeljalo do doma.

Pred domom sem z mojim dragim delila, kaj počnem in takoj, ko sem preusmerila pozornost drugam, nama je avto ponovno ugasnil. To me je opomnilo, da deva potrebuje pomoč. Tisto noč sem tuhtala o tem, kakšno moč ženske nosimo v sebi in kako pomembno je, da se zavedamo tega in jo zavestno damo v prakso. Pa ne samo pri sebi ali pri najbližjih, tudi naš posel, dom ali avto lahko ustvarimo na čisto drugi ravni, če poznamo mehanizme ženske moči.

Pa ne samo to, kako blagodejno je, če dobimo potrditev in odslikavo tega, kako dragocene in pomembne smo za ljudi okoli sebe.
Da bi lahko sprejele to odslikavo, pa je umetnost sprejemljivosti najpomembnejša komponenta.

Si se kdaj vprašala, kaj je kompliment?
Poklon, pohvala… Izrečena z besedami ali z ustreznimi gestami.
In ne glede na to, kako dobro denejo in pobožajo, jih pogosto ne spustimo do sebe.

Sprejemanje komplimenta je umetnost in sprejemljivost je tista, ki jo mora ženska razviti, da bi sprejela kompliment. Vendar imamo ravno s sprejemljivostjo velike težave in tako pogosto zaradi nelagodja, ki ga čutimo ob komplimentu, le tega zavrnemo.

Pogosto s strani žensk slišim pritoževanje, da moški ne dajejo komplimentov, vendar to ne drži. Večkrat je težava na drugi strani, ker ženska komplimenta ni pripravljena sprejeti.
V povezavi s tem je lahko več vzrokov, najpogostejši pa je brez dvoma nezaupanje moškemu in iskanje kakšni so motivi za kompliment: “Kaj ima za bregom?”

Po mojih izkušnjah tovrstna zadržanost in nesprejemanje pogosto izhajata iz dejstva, da moški, sploh potem, ko smo že nekaj časa v zvezi, radi izražajo očaranost nad našimi fizičnimi atributi, nad našim telesom in videzom, kar ženski tja do poznih 20 let lahko godi, kasneje pa začnemo opažati, da nam manjka tiste ljubeče naklonjenosti in občutka, da mu je mar, ki ga lahko izrazi skozi kompliment.

V svojem odnosu sem osupla odkrivala, da moj moški ne razume, kako pomembna je ljubeča naklonjenost in njegova skrbnost, brez navezave z njegovo potrebo po izpolnjujoči spolnosti. To zelo pogosto moškim težko dopovemo, ker pri njemu naklonjenost vodi v spolnost.

Vendar je razlika med predigro in naklonjenostjo, ki ne vodi s spolnost.

Ker tega ne vemo in tudi, če slutimo, pa tega ne znamo povedati svojemu moškemu, se pogosto začnemo komplimentom izogibati, ker jih povezujemo s potrebo, ki jo ima moški. In tako na tem področju komplimentov nastane cela zmeda, še posebej, če ženska komplimente povezuje z namigovanjem na spolnost, kar zaradi varnosti izloči vse moške in ne le tvojega. Tako ženske pogosto razlagajo, da jih moški nadlegujejo, moškim pa ni jasno kaj delajo narobe.

Številne ženske se tako na komplimente odzovejo na enega od treh načinov:
1. Z odkritim napadom, kjer izražajo svoj gnev in jezo neposredno, z direktno ali posredno agresijo. Tako ženske pogosto kritizirajo ali celo prezirajo moške, ki si drznejo izraziti občudovanje ženski, skozi kompliment. Ženska enostavno ne verjame moškemu, da je njegova pohvala iskrena in se brani z odkritim napadom. “Kaj se pa greš? A se delaš norca iz mene? Nehaj se mi dobrikati! Prilizuješ se mi.” je samo nekaj izrazov, ki jih v svoj bran pogosto uporablja.
2. Z umikom in pobegom navznoter, kar v praksi pomeni, da svojo jezo ob povedanem, obrnejo proti sebi v obliki sramu in samokaznovanja. V tem primeru se ženska odzove z rdečico, pogleda v tla in se poskuša izogniti pogledu. V sebi čuti sram in to poskuša skriti. Pogosto zmanjšujejo pomen svojega prispevka s komentarjem v stilu:”Ah saj to ni nič. Tako počasna sem in pikolovska, drugi bi to naredili hitreje. Saj jaz sem naredila samo xyz.” Ob tem se pogosto primerjajo z drugimi, ter se ponižujejo same sebe.
3. Z izogibanjem in preusmerjanjem na druge ljudi ali na drugo temo. Tako svoj uspeh pogosto pripisujejo drugim ljudem ali sreči in zavračajo komplimente.

Umetnost sprejemljivosti je povezana s tem, da smo se v prvi vrsti voljne odpreti temu, kar pride in iskreno pogledati, kaj to pomeni tebi. Sprejemanje komplimentov je brez dvoma povezano z zaupanjem v sogovornikovo iskrenost in verodostojnost.

Sprejemljivost je povezana s tem, da si voljna sprejeti vse, kar je del tebe in popolna sprejemljivost je pozitivno samospoštovanje. Umetnost sprejemljivosti je povezana s hvaležnostjo, ki jo tudi izraziš: “Hvala, ker si mi to povedal. To me je resnično razveselilo.” Izjemno pomembno je, da svojo hvaležnost izrazimo na glas.

Moj dragi mi je nekoč zaupal zgodbo o vrtnici: “Pogosto moški nekaj naredi za žensko, pa to ni prepoznano in ženska ne izrazi hvaležnosti za to, kar je moški naredil zanjo, raje se namesto tega pritožuje ali izrazi kritiko, ker stvari niso bile narejene tako, kot si je zamislila ženska. To je tako, kot bi vrtnico, ki jo je moški prinesel vrgla v smeti, ker ni prave barve ali pa ni prava roža. Moški bo vrtnico prinesel samo enkrat, če jo vržeš v smeti, bo to zadnjič. Zakaj bi si povzročal bolečino s tem in se izpostavljal kritiki, če ženska noče rumene vrtnice. Pri njemu zdaj velja: “Ne mara rož.””

To mi je dalo misliti in umetnost sprejemljivosti je postala del moje dnevne prakse.

Več o umetnosti sprejemljivosti in o tem, kako različni smo si v resnici, bom delila v spletnem programu, ki ga začnemo 15.8.2016 Srečna Ženska Sije.
Če si srčna ženska, ki si želi izpolnjujoč partnerski odnos in čuti, da je iskra strasti, tisti žar med vama ugasnil, te vabim, da si več prebereš na povezavi tukaj…

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

lovers

Ljubezen ni trgovina.

Iščem pravega moškega.
Iščem moškega, ki je xyz.
Iščem pravo ljubezen.

Izjave, ki so na prvi pogled čisto sprejemljive in v sodobnem svetu, v katerem živimo, presenetljivo pogoste. To kar razkrije pogled od blizu pa je osredotočanje na zunanji svet in pričakovanja, kakšen mora biti partner na drugi strani.
Vendar ljubezen ni trgovina.

Ne moreš imeti tega, česar ni v tebi.
Partnerstvo kreiraš skozi to, kdo si ti, s tem, kako neguješ svoj ženski in moški aspekt v sebi.

Številne ženske so danes v iskanju, v delovanju, v akciji. Trudijo se. Potiskajo stvari.
To česar se ne zavedajo je moč polarnosti in dejstvo, da to, na kar se osredotočaš, pritegneš k sebi.
Narava ženske je, da je magnetično privlačna. V resnici ti ni treba čisto nič početi. Biti pa moraš to, kdor si… ženska.

Če si rojena v ženskem telesu, tvoje telo poganjajo ženski hormoni. To v praksi pomeni, da ne glede na to, da je v tebi tudi moški aspekt, moški način delovanja izčrpava tvoje telo in zato čutiš fizično utrujenost, čustveno izpraznjenost in mentalno izčrpanost, če večji del svojega življenja preživljaš v svojem moškem delu. Tvoje žensko telo ni narejeno za moške aktivnosti, kljub temu, da ženske vedno znova poskušamo dokazati, da temu ni tako.

Vendar je na koncu vedno telo tisto, ki nam pokaže kje smo. Težave z ženskimi organi, kronična utrujenost in izčrpanost, pomanjkanje kreativnega navdiha nam pokažejo, kje smo. Pa ne le to, po navadi nam nezadovoljstvo in občutek, da smo nesrečne jasno pokažejo, da za naše čustvene potrebe ni poskrbljeno.

Namesto, da aktivno iščeš moškega, raje bodi ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

Pred nekaj dnevi je znanka z menoj delila svojo zgodbo, ki jo je zaključila z besedami: »Ni res, da ni mogoče, da bi ti moški kar padel v naročje. K meni je prišel domov, na vrata. Nisem ga iskala, nisem se trudila. Vse kar sem naredila je, da sem se začela posvečati sebi, negovati sebe. Bolj, ko sem se dobro počutila v svoji koži, bolj nenavadne stvari so se mi začele dogajati. Taja, tip je prišel k meni. Resno.«

Nasmejala me je do solz, ko je pripovedovala svojo zgodbo in z veliko gotovostjo mi je zatrdila: »Zdaj vem, da je vse, o čemer govoriš res. Ženska je magnetično privlačna. Ko je v svoji energiji, se dogajajo čudeži. Jaz sem živi dokaz za to. Res se mi dogajajo čudeži.«

Ženska, ki pozna svojo moč ženstvenosti, ki vidi svojo vrednost in dragocenost svoje ženstvenosti, prepozna prebujenega moškega, ko ga sreča. Ni ga potrebno iskati in se truditi. Ni potrebno biti urejena, našminkana, oblečena kot Barbika in uštimana v piko, da bi te opazil. Ja, telesna privlačnost je pomembna, vendar bo, v kolikor se osredotočaš samo na svojo zunanjost, telesna privlačnost poskrbela za to, da imaš njegovo pozornost, ne pa tudi srca.

Ženska, ki je zadovoljna, srečna v svoji notranjosti in izpolnjena, sije.

Ta sijaj, ta magnetična privlačnost moškega navdihneta, da je do tebe pozoren, da ti je naklonjen in izrazi svojo skrbnost. To je tisto, po čemer hrepenimo ženske.

Ljubezen ni trgovina.
Ni daj dam.
Ni, če jaz dam tebi to, daš ti meni to.

Del ljubezni je zaupanje, negovanje, odprtost, stabilnost, nežnost.
Najprej moraš ljubiti sebe, da bi temu pritrdil tudi zunanji svet.
Ko si v stiku s sabo, s svojo žensko esenco, znaš ustvariti prostor za čarovnijo in za partnerstvo.
Vse se začne v tebi. In nato to, kar je v tebi, iz sebe deliš z ljudmi in s svetom, na sijoče ženstveni način.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

odziv

Moški se odziva na žensko…

Ena najbolj frustrirajočih stvari za žensko je brez dvoma moški, ki se umakne in s tem ogrozi občutek povezanosti med njima. Povezanost je ena tistih stvari, ki je za žensko preživetvenega pomena. Ko je povezanost ogrožena, smo ženske pripravljene narediti marsikaj in pogosto gremo v ugajanje in želimo moškemu ustreči. (Moj dragi je ob tem komentiral, da je to ženski pogled na stvari, ker moški stvar doživlja čisto drugače.)

Vendar takrat, ko ženska ustreže, čuti praznino v sebi in iz te praznine bo od moškega pričakovala, da bo naredil nekaj, kar jo bo izpolnilo, jo osrečilo. Pričakovanja pogosto vodijo v razočaranja. In razočarana ženska bo moškemu vedno znova dala vedeti, da ji to kar je naredil, ni bilo všeč, da je ni osrečilo.

Moški je ob tem zmeden v sebi. Ženska mu je dala prostor, da on izbere in zdaj ni zadovoljna z njegovo izbiro. Ni mu dala koristih informacij na voljo in zdaj ga obtožuje za nekaj, česar sploh ni vedel.

Moški se v čustvenem oceanu ne znajde preveč dobro.
Moški enostavno potrebuje več časa, da integrira in razume vodno realnost čustev. In razumevanje čustev ni nekaj, kar bi se zgodilo spontano, še posebej na sredi vroče čustvene debate. Moški potrebuje prostor, potrebuje občutek svobode, da prepozna, kaj se je zgodilo, tako znotraj njega, kot tudi v osebi na drugi strani.

Ne gre za to, da je moški nezrel, ker se v čustveni realnosti ne znajde, kar je pogosto očitek ženske, bolj gre za to, da je neizkušen.

Moški je soočen s pričakovanji in pritiski glede čustev, ki so pogosto kontradiktorni in ustvarjajo zmedo. Moški, ki se prebuja v svojo čustveno občutljivost se uči. Začetnik je, dela napake, včasih ogromne, včasih zabavne. Moški potrebuje čustveni zgled, kako živeti in delovati v čustvenem svetu na zdrav način.
Pomembno je, da ženska razume, da je moški na čustvenem nivoju pogosto začetnik s čudovito namero, da se približa in objame svojo žensko.

Moški si želi intimnega partnerstva z žensko. Intimnost je globoka povezanost, globok dušni stik, vendar moški enostavno ne ve, kako to narediti. Ko je soočen s čustvenimi situacijami, se moški pogosto vede kot popolni začetnik. Da bi se moški resnično počutil udobno v svoji koži in sprejel svojo čustveno naravo, to od moškega terja rast.

Ženska ima običajno veliko izkušenj s plovbo po svojem notranjem čustvenem svetu, česar ne bi mogli reči za moške, ki jih družba še vedno ne usmerja v to, da bi izražali to, kar čutijo. Še vedno poslušamo, da veliki fantje ne jokajo, da naj se zbere, zagrize v kislo jabolko in naj bo dedec, pa naredi to kar se pričakuje od njega.

Ženska je družbeno sprejeta kot čustveno in občutljivo bitje.
Ona je dobra opazovalka, poslušalka, prepoznava in izrazi svoja čustva, prepoznava čustvena stanja drugih ljudi, medtem, ko se od moškega pričakuje, da je trden kot skala, da ščiti in ubija, če je potrebno, da bi zavaroval svojo družino. Pričakovanje, da bo nekdo sposoben ubiti na eni strani, da bi zaščitil svoje najdražje se izključuje s tem, da naj bi bil tudi čustveno občutljiv.

Za večino moških mojstrstvo v čustveni domeni pomeni, da čustva zatrejo, jih skrijejo za masko stoicizma, jih potlačijo ali se popolnoma ločijo od tega, kar čutijo. Brez dvoma je potreben čas, da moški odkrije subtilne čustvene tokov v svoji notranjosti in spozna njihovo delovanje, njihov vpliv na njegov lastni jaz in na ljudi, ki ga obdajajo.

Moški mehanizem, kako se sooča z bolečino je umik. Umik v jamo moškemu omogoči integracijo izkušenj, vpogled v dogajanje znotraj njega in razumevanje, kako se bolje odzvati v prihodnosti.

In ko je moški soočen s srdom ženske, se bo pogosto odzval skozi edino, v njegovem otroštvu sprejemljivo čustvo, z jezo. Jeza je eno redkih čustev, ki je moškim dovoljeno, da ga čutijo. Konec koncev moški mora čutiti jezo, če naj ubija. Vendar jeza v odnosu z ljubljeno žensko ustvari številne težave; krivdo, sram, občutke strahu in občutek, da je zguba. Kajti moški se zaveda, da so ljudje ranjeni, kadar izraža jezo.

Ženska je tista, ki je zgled in ki ustvarja prostor, v katerem se moški počuti dovolj varno, da se odpre in je čustven. Moški so mi povedali, da je ena tistih stvari, po kateri hrepenijo bolj kot po čemer koli drugem, čustveno stabilna ženska.

Čustveno stabilna ženska omogoči moškemu, da se spozna s svojimi čustvi in jih razume.

Globina razumevanja, ki jo ima čustveno stabilna ženska v sebi, do svoje notranje čustvene pokrajine, mu daje občutek varnosti, da razkrije in izrazi svoje čustvene globine. Ženska, ki je čustveno stabilna, prinaša to stabilnost v partnerstvo. Prebujeni moški bo prepoznal dragocenost varnega prostora, ki ga ženska ustvarja in bo naredil vse kar je v njegovi moči, za rast, napredek in spuščanje v globine svojega duha s polnim samozaupanjem.
Ko moški ve, da ženska ne bo svojega nezadovoljstva projicirala nanj, temveč se bo s stvarmi, ki se prebujajo v njeni notranji čustveni pokrajini, soočila sama, brez potrebe po iskanju krivca ali reševalca zunaj sebe, se bo lahko sprostil in ji bo priča.

V idealnem svetu naj bi moški sam spoznal svoj notranji čustveni svet in usvojil čustveno mojstrstvo. Vendar je realnost takšna, da vsi potrebujemo vodnike, mentorje, ki pospešujejo proces mojstrenja in pomoč osebe pri plovbi v kaotičnih in misterioznih čustvenih vodah je več kot dobrodošla.

Ženska, ki je negotova glede svojih čustev in bo na moškega, ki se umakne, gledala kot na grožnjo, bo moškega blatila, ga diskreditirala, bo šla v svoje preživetvene mehanizme boja. S tem bo dosegla ravno nasprotno od tega, kar si želi. Ko je moški soočen z agresijo, se odzove z agresijo in nasiljem. Gre v boj ali v beg. Če napadeš moškega, ki poskuša odpreti svoje srce, se bo odzval iz svojih preživetvenih mehanizmov. Ujeta vsak v svoje preživetvene mehanizme, partnerja porušita ravnovesje v odnosu, ki se morda nikoli več ne bo opomogel od destruktivnih teženj

Nežno razumevanje in sočutno sprejemanje moškega, s strani ženske, bo ustvarilo sveti prostor za zdravljenje in poglobitev odnosa.

Ženska sposobnost negovanja je sprejemljiva in omogoča naravno rast. Negovanje je povezano s potrpežljivostjo.
Tako kot seme potrebuje čas in plodno zemljo, toplo sonce, vodo, ter hranila, da zraste v polnosti in zacveti, moški, ki se uči, kako objeti svojo globoko resnico, potrebuje čas, da v polnosti stopi v svoj polni potencial.

Cenjenje moškega, praznovanje moškega, ki želi razkriti, začutiti in zaživeti svojo občutljivo stran, je s strani ženske neprecenljiva. Pomembno je, da prepoznaš kot ženska, koliko poguma je potrebno na moški strani, da se sooči s pričakovanji družbe in programi, ki so mu bili predani skozi generacije pred njim.
Moški, ki se je voljan spoznati svojo dušo in razgaliti svojega duha z ranljivim zaupanje je izjemno pogumen. Izkaži spoštovanje, čaščenje njegovega duha, bodi hvaležna za njegovo senzitivnost v meri, ki jo je sposoben v tem trenutku.

Kajti moški, ki je voljan odpreti svoje srce, je resnično bojevnik srca. In svoboda je kvaliteta, ki je bojevniku srca najpomembnejša. Več o tem, zakaj moški potrebuje svobodo, lahko prebereš v članku tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

kissun

Prebudite svojo žensko moč

Zapisala : Mateja Blažič/revija Bodi zdrava
Objavljeno na njena.si

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti in ustvarjalka Akademije Divine Femme, ki vas v 9-mesečnem potovanju popelje na pot osupljive transformacije sebe kot ženske, pa tudi kot partnerice, ljubimke, mame. Razkrila nam je, zakaj ženske potrebujemo znanje o odnosih in odkrivanju svoje ženske moči, predvsem ker živimo v storilnostno naravnanem moškem svetu, v katerem nas ni nihče naučil, kako lahko zasijemo in uresničimo poslanstvo svoje duše.

Za kaj sploh gre pri razcvetu ženske?

Razcvet ženske temelji na spoznanjih iz prakse. Vse ženske v življenju potujemo skozi razcvet. Ženska je kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Ženskam so povezovanje in s tem odnosi izjemno pomembni, zato se prilagajamo in se trudimo ustreči drugim. In ker imamo tudi zelo razvito intuicijo, jo uporabljamo za prepoznavanje želja drugih in jim pogosto damo to, kar potrebujejo, preden sploh izrazijo svoje želje. Smo skrbne, se razdajamo, potem pa večina pride do točke, ko prepoznajo, da so se razdale do mere, da ne vedo več, kdo so.

To čustveno prebujenje se običajno zgodi med 28. in 33. letom. V prehodu v trideseta leta se neko jutro zbudijo in ni jim jasno, kje so, kdo je zraven njih, kakšno življenje živijo. Zbudijo se v pomanjkanje čustvene povezanosti s seboj in ljudmi okoli sebe. To je izjemno dramatičen prehod v življenju ženske, tudi zame je bil.

Veliko jih okoli 33. leta ugotovi, da niso zadovoljne s tem, kar imajo, a kaj lahko naredijo? Do takrat si ustvarijo kariero ali družino, in ko se pojavi nezadovoljstvo, jim ni jasno, kaj ni prav, ker imajo vse, kar so želele. In od tod prihaja še večja zmedenost; kaj se dogaja, saj bi morala biti srečna, a od kod potem notranja praznina in nezadovoljstvo. Večina potlači to prebujenje, ker ne ve, kaj se dogaja. A do 40. leta vse bolj in bolj v ospredje stopa hrepenenje ženske duše po razcvetu.

Ko je pri 33. letih razpadlo moje življenje, čeprav sem imela po merilih družbe vse, kar sem želela, sem to krizo prepoznala kot drezanje duše, da se razcvetim. In v prvi fazi razcveta se moraš odpreti, narediti prostor za nove stvari. Čeprav se je glede na prtljago iz otroštva in prednic včasih strašljivo odpreti, ker se oklepamo doseženega, varnosti, statusa, je to nujno narediti. Varnost je ženski namreč izjemno pomembna, je ključna, in običajno to varnost iščemo prav v odnosih.

Kako pa je to pri samskih ženskah?

Izziv sodobne ženske je v tem, da je to osvobajanje ženske, ki ga je sprožilo gibanje feminizma, osvobodilo moški del v ženskah. Z zelo odločnimi koraki so stopile v moški svet. Ker pa imamo ženske sposobnost, da vse, česar se lotimo, res izmojstrimo, smo izmojstrile moški način delovanja. Tako smo v svetu tekmovalnosti, da dosežemo, kar si zamislimo, in gremo za tem. Ženske pa smo toliko vztrajne, trmaste, da ko se zavežemo nečemu, gremo pogosto čez sebe. To je glavni problem sodobnih žensk, ker se ne zavedamo, koliko nas to stane.

Ko deluješ v moškem svetu, ki ga poganja hormon testosteron. Ženske ga nimamo veliko v telesu. Zato večina žensk za vsakdanje rezultate živi na adrenalinu. Okoli 40. leta, če ne prej, pa zato izkušamo izgorelost, izčrpanost nadledvične žleze, imamo težave z delovanjem, depresijo. Pri ženski pri 40., ko začne hormonski sistem prehod v menopavzo, se to pozna na organih, boleznih rodil, prsi, boleznih srca in ožilja, izčrpanosti telesa, ki ne zmore dohajati, kar bi ženska želela. Izjemno bogato obdobje imaš lahko do 40. leta, a te vse počaka za vogalom.

Začne se z izjemnim občutkom osamljenosti, ko, čeprav imaš okoli sebe ogromno ljudi, uspešne ženske poročajo o osamljenosti, čustveni nepovezanosti, ne zmorejo ustvariti globoke intimnosti v katerem koli odnosu, po kateri hrepenijo. Ne le v partnerstvu, večina žensk, ki imajo težave s pomanjkanjem intimnosti v odnosih, deluje v svojem življenju na površini. Kajti v resnici je moški tisti, ki vodi v globino, potrebuješ ga, da te pelje v globino, sicer živiš plitko, prazno življenje. Ker hrepenimo po globinah, nam je težko, zato iščemo nadomestke, polnimo praznino s hrano, televizijo, odvisnostmi, ki nam pomagajo zapolniti praznino v sebi. Vse te stvari samo povečujejo nezadovoljstvo, občutke neizpolnjenosti.

Če ne prej, je ženska pri 42. močno soočena s tem, kaj je v življenju naredila zase, kaj je, kateri pečat je pustila v svetu. Štirideseto leto je prelomno, ker ti hormonski sistem ne dopusti več, da kar si prej spravljala pod pokrovko, še naprej skrivaš. Če nisi voljna slišati, trpi telo. Tu se začne, če se ne poslušaš, se to pozna na telesu.

Potem je nujno imeti moškega v življenju?

Moška esenca ustvari polarno nasprotje ženski esenci. Pogosto gremo v njihov svet, moško esenco izmojstrimo, žensko pa zapustimo. Toda dalajlama je rekel, da je zahodna ženska tista, ki bo rešila svet. Zakaj? Prvič, ker smo se osamosvojile in izmojstrile moško esenco in imamo zdaj možnost povezati ta svetova v sebi, da lahko, če stopimo v svoj ženski del, dosežemo harmonijo v sebi. Izziv je v tem, da v resnici ne poznamo ženskega načina delovanja, zato ne moremo ustvariti harmonije. Prav s tem, ko vstopimo v svojo žensko esenco, pa postanemo tudi zgled za moškega, kako lahko oni objamejo ženski del, animo v sebi.

Drugič pa drži, da imamo na zahodu možnost svobodne izbire in odločanja, da lahko v polnosti zaživimo svojo vizijo, namen, lahko dosežemo tisto, za kar smo se rodile, zato je na nas odgovornost, da to naredimo. Zakaj imeti moško esenco v življenju? Moški predstavlja zavest, ženska pa življenje. Izjemen izziv žensk je, ker je moški vedno tisti, ki penetrira materijo. Na fizični ravni v spolnosti moški penetrira žensko telo in na duhovni ravni zavest vedno penetrira, vstopa v materijo. Izjemno velik izziv je, ker se temu upiramo in tega nismo voljne sprejeti.

To je drugi korak v razcvetu, da moramo sprejeti oziroma prepoznati umetnost sprejemljivosti. Sprejemljivost ima na eni strani penetracijo, ta vidik moške zavesti, ki vstopa, da pa lahko vstopi, se mora ženska odpreti in sprejeti. Z možem sva se pogovarjala o tem, pa sem trdila, da ko moški osvaja žensko, mora on narediti nekaj zanjo, on pa je trdil, da to ne drži. Ko govorimo o začetkih odnosov, je vedno ženska tista, ki odpre vrata. Ni mi bilo jasno, ampak v resnici ženska povabi moškega, da vstopi v njen svet, naredi prostor za moškega. Če ga ne naredi, moški lahko vstopi samo na silo, česar pa običajno ne želijo.

Težava samskih žensk je, da so toliko v moški energiji, da se ne zmorejo odpreti in sprejeti, dovoliti moškemu, da vstopi. Kot pri magnetu se enaka pola odbijeta in se ne privlačita. Narava ženske je, da je sprejemljiva, se odpre in sprejema, izziv v sodobnem svetu pa, da bolj cenimo dajanje kot sprejemanje. Dajanje nam je vrlina, kar spet kaže na to, kako je moška paradigma bolj cenjena, ker je dajanje njen del. Dojela sem, da ima moška paradigma polarnost jemanja in dajanja. Ti moraš nekje vzeti, da lahko daš, in ženske smo izmojstrile to, da jemljemo sebi, da lahko dajemo drugim. Ženske jemljemo v svojem notranjem svetu energijo, denar, pozornost, da dajemo drugim, ker se tega ne zavedamo, pa se izčrpavamo. Ženska paradigma ima za osnovo sprejemanje; ti se moraš odpreti in sprejeti, da lahko deliš.

Če sva spet pri samskih ženskah … Ampak, ko to narediš, se ti pa ‘prilepi’ kaj, česar ne želiš, nefunkcionalni moški.

Odnos, ki ga imaš s svojim notranjim moškim, se odslikava v zunanjem moškem. Dokler ne pozdraviš odnosa z notranjim moškim, ki izvira v odnosu z očetom, boš ta odnos vedno znova preigravala v zunanjem svetu. Ciklu ne moreš uiti, lahko se le sprijazniš s svojimi notranjimi ranjenostmi, otroškimi strategijami, s katerimi si dobila pozornost očeta in ljubezen mame. Večina žensk v partnerstvih v prvi fazi predeluje otroške ranjenosti. Večino jezi, da ko se spustim in odprem in si dopustim, da sem, kar sem, je prva stvar, ki se zgodi, da v ospredje pridejo ranjenosti, nepredelane stvari, ki jih skrivamo v notranji senci. Ko se odpreš, ko rečeš ‘odločila sem se, da se bom sprejela, ljubila, negovala’, ko se odločimo, da bomo prijazne s seboj, na površje pride, kar je boleče, in s tem se ne moremo sprijazniti. To je naraven proces, ki poteka, ko si dopustiš, da se odpreš, sprejmeš ljubezen, iz tvoje notranjosti pride na površje, kar potrebuje ljubezen, sprejemanje.

Po prvi fazi zaljubljenosti sledi faza razčiščevanja oziroma zdravljenja, na površje pridejo ranjenosti, odnos z očetom, prejšnje zveze, bolečina ob tem pa zahteva, da temu nameniš pozornost in sprejmeš. Ker pa se tega bojimo in ne vemo, kako to sprejeti, saj nam rešitev ni bila predana s strani žensk v našem življenju, se zapremo, namesto da bi ostale odprte. Mehanizem ženske je, da se odpiramo in zapiramo. Nekaj, česar moški nikakor ne razumejo. Kaj se dogaja? V enem trenutku je prijazna in odprta, v naslednjem intimnosti in čustvene povezanosti ni več. Moj mož temu pravi, da je čustvena povezanost nekaj, kar zna ustvariti ženska, moški tega ne zna. Moški je v čustvenem svetu izgubljen, to ni njegova domena. Zato se moški umakne, ko začne ženska govoriti o čustvih, ker ne ve, kaj s tem početi, zanj je to nepotreben balast. Ženskam pa, ker gledamo na moške kot na poraščene ženske, nam enake, ni jasno, kako da tega ne razumejo, ne poslušajo. Moj mož to razlaga takole: če imamo vsi šum, ki moti notranjo praznino, ko začne ženska razlagati o svojih čustvih, to poveča šum v moškem življenju. To je tista situacija, ko te moški stekleno gleda in vidiš, da nima pojma, kaj se dogaja.

Izziv sodobne ženske se je naučiti komunicirati z moškim, prepoznati, kako smo si različni. Če želiš priti v njegov svet in mu res povedati, kaj potrebuješ, mu moraš to povedati na njegov način, da bo razumel. Izziv je v tem, da se v čustvih ženske izgubljamo. Ko je boleče in se čustveno prebudimo, ugotovimo, kako smo se v zaljubljenosti prilagodile moškemu, ker je bil tudi to izziv, ker toliko hrepenimo po odnosih, povezanosti, da smo se bile voljne prilagoditi.

Na začetku zveze poskušamo na primer ženske ugotoviti, kakšne so bile njegove prejšnje ženske, kaj ima najraje pri ženski, kaj si želi, in se začnemo prilagajati – in smo se voljne do te mere, da popolnoma zanikamo svoje življenje, prekinemo odnose s prijateljicami, menjamo službo, podobo, vse smo pripravljene narediti, samo da bi imele odnos. Ko pride faza prebujenja, se prebudi zamera v ženski, ker ugotovi, do kolikšne mere se je bila pripravljena prilagoditi in tega v čustvenem smislu ni dobila nazaj v enaki meri, kolikor je dala, se razdala. In ko imaš take izkušnje za seboj, take odnose, se velikokrat upiraš iti v odnos, ker je bolečina prevelika, da bi tvegala in šla vanj. Torej smo raje samske in rečemo ‘hvala lepa’. In vendar se vse začne v odnosu s seboj. Moja izkušnja je, da ne glede na to, kam greš, sebe in svoj paket neseš s seboj. Če imaš za seboj serijo bolečih neizpolnjujočih odnosov z isto rdečo nitjo, če tega ne transformiraš v sebi, vedno preigravaš isto zgodbo.

Velika bolečina samskih žensk je v odnosih, ki jih ne izpolnjujejo. V odnosih pričakujejo, da bi se moral spremeniti moški. A to je projekcija. V resnici moraš ti sprejeti pri sebi, kar te boli, žuli, kar je tisto, kar s seboj nosiš od otroštva in se s tem ne spogledaš, ker iz tega ustvarjaš vse odnose. Moje prebujenje se je zgodilo, ko sem bila prvič noseča. Spoznala sem, da ni dovolj, da delam na sebi, če vedno znova pogrnem na partnerstvu, na testih vsakodnevnega življenja, ker se nisem voljna spogledati s temi stvarmi in jih samo potlačim v sebi.

Če stvari ne rešiš v sebi, pa jih predaš naslednji generaciji. Moja motivacija je bila, da se vse to, pridobljeno s strani prednic vseh generacij, z menoj konča in tega ne želim predajati naprej. Vrgla sem se v raziskovanje. Vsakič, ko naletim na mino, ki je izjemno boleča, vztrajam in se spoprimem s tem. Eno od mojih spoznanj pri tem je tudi, da moramo nehati delati na sebi – za ženske je ključno, da želimo negovati sebe. Z moškega vidika smo nasilne nad seboj, ker hočemo z voljo stvari zaključiti, jih dokončati, ko stvari moramo narediti, to je treba rezati, na moški način pristopamo do sebe …

Ko sem začela delati z notranjim otrokom, sem opazila, koliko sem se ranila s tem načinom. Na silo, z voljo, ker sem se odločila, sem želela spreminjati stvari. A izziv v partnerstvih, ki jih gledam, je, da ko ženska zapre vrata, moški poskuša na silo vstopiti. Od tod nasilje; ko se ženska zapre, se lahko penetracija zgodi samo na silo. Ko je zaprta, zavest poskuša vstopati na silo.

Torej, ko se zapreš in se ne ukvarjaš več z odnosi, na vso silo pride nazaj nepredelano?

Gre za projekcijo. Ko si rečeš ‘zdaj se bom pa odprla in sprejela’, pridejo zanikani deli tebe. Instinktivni način, kako se s tem spoprijemamo, izhaja iz naših plazilskih možganov, iz načela preživetja, ki pozna štiri odzive: lahko se borimo s tem, bežimo, zmrznemo in damo glavo v pesek kot noj in se delamo, da to ne obstaja, torej to zanikamo ali omedlimo in smo nezavestni. Večinoma, ko smo soočeni s temi izzivi v sebi in jih projiciramo v svet, se soočamo skozi te štiri odzive. Ali se borimo s tem, grizemo, zbežimo, se nočemo ukvarjati s tem, gremo v odvisnosti, s katerimi polnimo praznino, ustvarjamo zaščito, da nekaj ne more do nas …

Velikokrat, ko polnimo ‘blazino’ s hrano, nam maščoba služi kot zaščita. To so obrambni mehanizmi, ki nam služijo, zato ne moreš shujšati, dokler se ne pomiriš s svojim notranjim otrokom. Lahko na silo poskušaš, a vedno znova vse pride nazaj, ker dokler ne pozdraviš vzroka, je to tvoj obrambni mehanizem, ki ti služi, in se boriš proti sebi. Napadaš sebe, hočeš si vzeti nekaj, kar potrebuješ, da te ščiti pred bolečino. Ali greš v zanikanje. To ne obstaja, to ni del mojega življenja. Ali v otopelost, da ne čutiš nič. Ampak potem tudi ne čutiš radosti v življenju. Ko se zapre za eno, se zapre vse.

Kaj pa preigravamo v energetskem smislu? Kako se čutimo v odnosih, kako delujemo?

Vse, pred čimer bežiš ali se boriš, vedno znova pritegneš v življenje. Vesolje ti daje izkušnje, ti pripelje ljudi, s katerimi imaš na duševni ravni dogovor, da ti pomagajo, da se prebudiš in vidiš, kar skrivaš v sebi. Če ne vzameš lekcije, greš še en krog, tvoja duša uporabi vse večje kladivo. Nekateri se nikoli ne zbudijo, gredo po poti bolezni in odidejo s planeta. Gre za energijsko ujemanje. Vse, kar je znotraj tebe, privlači v tvoje življenje, kar je v tebi.

Bistveno je, da moraš ti postati ta ženska, ki ima ta harmoničen odnos, ki si ga želiš v življenju. Postati, biti moraš ta ženska, ki ima vse, kar si želiš. V tem je največji izziv, ker nismo voljne postati ta ženska, ker se moraš za to soočati s seboj, narediti alkimijo notranjega svinca v zlato svoje duše. Se spoprijeti s strahovi, bolečinami, ki so del mehanizma, ki ti služi. Ni ti treba preigravati, moraš se zavedati tega, da je to del tvojega življenja, in sprejeti. To rada primerjam s tem, da imamo igrišče, na katerem igramo igro svojega življenja. Smo glavni igralec, kostumograf, režiser, producent, vse. Arhetipi na tvojem notranjem igrišču so tisti, ki jih ti izbiraš zavestno ali nezavedno. Lahko je v ospredju žrtev in skače v igre, lahko saboter, ker sabotiraš priložnosti zaradi svojih strahov, a je vse to tvoja izbira. Zavedno ali nezavedno, ampak je izbira. Ko govoriva o žrtvi, moraš stoodstotno sprejeti odgovornost za svoje življenje, za to, kar ustvarjaš, nehati igrati žrtev in namesto senčnega dela žrtve, ko so vsega krivi drugi, lahko v notranji alkimiji preobraziš svinec žrtve in začneš igrati zmagovalca. Zlati del žrtve je namreč zmagovalec … notranji zmagovalec, ki vedno znova postavlja sebe na prvo mesto in prevzema odgovornost za vse, kar ustvarja.

Moraš torej postati ženska, ki ima ta harmonični odnos s seboj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna Ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

hugs

Moški želi, da mu zaupaš.

To, da mu neprestano očitaš, kaj vse dela narobe, katero knjigo bi si moral prebrati, na kateri seminar naj gre, katerega terapevta mora obiskati, ravno ni zgled zaupanja.

“Itak vem, da sem ga usral,” mi je rekel. “Vem, da sem te prizadel in da sem kreten. A lahko zdaj zaključiva to zgodbo!?”

Itak, da NE!

Ko moški zamoči stvari, mora plačevati za to še tedne, kaj tedne, mesece. Še po letih znamo ženske potegniti stvari ven iz naftalina in jih znamo servirati moškemu, ki je med tem vse skupaj že pozabil.

Moški ne more razumeti, kako to, da ženske opazimo vse tisto, kar naredijo narobe in temu posvetimo veeeeliko pozornosti. Ko pa je prisoten in pozoren, ne pokažemo enakega entuziazma. Pravzaprav pogosto sploh ne opazimo, da je bil prijazen in pozoren.

In to je nekaj, zaradi česar moški enostavno izgubi veselje, da bi bil prisoten in pozoren z nami.

Priznam, tudi sama imam še vedno težavo s tem, da se moški odziva na žensko. Težavo imam s tem, da vse prehitro postanem kritična in zoprna, da pričakujem, da bo stvari naredil na točno določen način in če stvari naredi po svoje, moram biti zelo budna, da ne začnem s spodkopavanjem njegove možatosti.

Dolgo časa sem potrebovala, da sem dojela, kako se ženske pritožujemo nad tem, da ni več pravih moških in potem v isti sapi kastriramo tiste, ki si drznejo biti možati. In potem sem potrebovala še malo več časa, da sem dojela, zakaj je temu tako.

Ženske imamo v svojih celicah zakoreninjen strah pred testosteronom v moških. Če je testosteron pri moškem visok, je možat, hkrati pa je »nevaren«, kar tvoj hormonski sistem zazna. Ženske imamo testosteron-meter, ki ga s pridom uporabljamo za kastracijo moških.

Kako!?
Si med tistimi, ki so zdaj skočile v zrak, češ jaz pa nisem taka?

Pred nekaj tedni je moj dragi sobotno jutro začel z naslednjimi besedami… “Eden od načinov, s katerim ženske najhitreje in najmočneje kastrirate moške je, da mu ne zaupate.”

Si ostala brez besed?
Jaz sem. Tiho sem obsedela v postelji.

Bilo je boleče, kot bi mi počasi zabadal nož v srce. Začelo me je zebsti in bilo mi je grozno, saj so se mi pred očmi odvrteli vsi tisti filmi, ko sem zelo arogantno in samozavestno dala vedeti mojemu moškemu, da mu ne zaupam.

Seveda bi lahko rekla, da ne vem o čem govori, vendar sem vedela. Čutila sem, kako sem ga izdala in kolikokrat sem ga izdala. Vedela sem, kako ženske moškim jemljemo moč s tem, da jih kritiziramo, s tem, da skupinsko vrtimo oči, sopihamo in vzdihujemo, ko nekaj povedo narobe. Vse to mi je že povedal. Tokrat mi je prvič povedal, kako zelo ga boli to, da mu ne zaupam.

S solzami v očeh sem poslušala, čeprav bi bila v tistem trenutku kje daleč stran. Želela sem si, da me ne bi bilo. In takrat se je ustavil, me pogledal in rekel: »Kje si?«

»Boli me.«
»Hočem, da mi pokažeš, če te nekaj boli. Ne umikaj se. Ne se skrivati, če te boli.«
»Boli me, ker vem, kako močno sem te ranila,« sem tiho priznala.

Moški si želi biti junak za svojo žensko. Moški si želi osrečiti svojo žensko. In ena najglobljih želja moškega je, da mu ženska zaupa. Mentorica na področju partnerskih odnosov je nekoč delila z menoj: »Vsak dan najdi nekaj, kar lahko spoštuješ v svojemu moškemu in to podeli z njim.«

Moški obožuje občutek, ko mu ženska zaupa in vedela sem, da sem spet pogrnila na celi črti.

»Glej, jaz vem, da to, da si z menoj odprta in ranljiva od tebe terja pogum in drznost. In to zelo spoštujem. Želim, da mi pokažeš svojo ranljivost. Želim, da mi pokažeš svoj strah in svojo bolečino. Ne loči se od mene in od mojega srca, če te boli. Ostani povezana z mojim srcem. Pusti mi, da te čutim. Pusti mi, da čutim tvojo bolečino. Pusti mi, da čutim tvojo ljubezen. Ostani odprta. Ostani prisotna z menoj.

Hočem, da mi pokažeš, kako boleče je. Želim, da mi zaupaš in se spustiš. Nehaj nadzirati in ne poskušaj imeti vsega pod kontrolo.

Pusti mi, da vidim vesolje v tvojih očeh. Dovoli mi, da vidim svetlobo v tvojem nasmehu. Pusti mi, da čutim veter v tvojih laseh. Da začutim ocean v tvojih gibih. To, da si z menoj, tvoj nasmeh, tvoji gibi, tvoja svetloba, vse to me neguje.

Ti si moja lučka, ki razsvetljuje moj svet. Tvoja sproščenost, tvoja predaja je moje negovanje. Tudi, ko jokaš, si lepa. Ne beži stran od mene. Dovoli mi, da sem s teboj, da poskrbim zate.

Ti si tista, ki me trenira. Jaz se odzivam nate. Pokaži mi, da želiš, da sem prisoten s teboj. Pokaži mi, ko me potrebuješ, da držim prostor zate. Vse bom naredil zate, za tvoj nasmeh, za tvojo prijaznost, za tvojo srečo.
Jaz te želim osrečiti. To, da osrečim tebe, osrečuje mene.

Vendar jaz ne vem, kaj potrebuješ, povej mi. Podeli sebe z menoj. Pokaži mi.«

Objel me je, jaz pa sem jokala. In jokala. In jokala.

Nisem si želela tega. Hotela sem, da bi naredil nekaj, kar bi upravičilo to, da bi se lahko jezila nanj, da bi lahko bila žrtev okoliščin, da bi se lahko smilila sama sebi. Dojela sem, kako sem leta jaz nastavljala igro tako, da je ustrezala meni in mojim vzorcem. Jaz sem vedno znova stvari naredila tako, da sem se počutila zapuščeno in sem lahko šla v svojo otroško ranjenost, kjer sem ponovila vse svoje dobro znane mehanizme.

Zdaj pa mi ni pustil. S svojo držo je od mene terjal, da prevzamem odgovornost zase in za svoja dejanja.

Vse to, kar sem delila z njim, mi je odslikal nazaj. Stal je z menoj in ob meni. To sem si želela desetletja in zdaj, ko sem vse to imela, sem dojela, kako mu ne zaupam. Pa tudi kako se bojim, da bo moja ranljivost izkoriščena.

Ženske smo naučene, da možatost izbrišemo iz svojih moških. Bojimo se jih, ko stojijo v svoji moški moči. Kritiziramo jih, kontroliramo jih, nadziramo njihovo obnašanje in k temu brez dvoma sodi tudi to, da od njih želimo, da delajo stvari, ki ustrezajo nam.

To kar ob tem izgubimo je polarnost, je magnetizem, je tista iskra privlačnosti, tista sladkost in metuljčki v trebuhu, ki nas vedno znova pobožajo.

Na mentalni ravni seveda vse to vemo. Prebrale smo tone knjig in vendar nas situacije z moškim preizkusijo, kje smo v praksi.

Zdaj vem, da je vsak dan ključnega pomena, da s svojim moškim podelim, da mu zaupam. Zadošča ena stvar, ena izbira, eno dejanje, ki ga je naredil. Pohvala in izraženo spoštovanje je neprecenljivo.

Dovoli svojemu moškemu, da vodi. Zaupaj mu!

Seveda drži, da moraš, da bi lahko zaupala njemu, najprej zaupati sebi.
In to je bila moja velika lekcija.

Več o razliki med moško in žensko naravo in o tem, kako pomembno je, da praznujemo razlike med nami bom delila v enodnevnem druženju Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

wsmile

Občutek, da si pokvarjena roba…

Si se kdaj počutila, kot da si pokvarjena roba?

Ko sem sama po desetletjih končno lahko ubesedila to, kako sem se počutila v sebi, sem čutila, kot da bi se mi od srca odvalil velik kamen… Leta sem se počutila, kot da je z menoj nekaj hudo narobe in tega nisem znala ubesediti. Bilo je strašljivo.

Potem sem lahko prijela tudi to, da je moj notranji otrok povezan s tem občutkom nepomembnosti, kjer sem imela občutek, da sem nevidna. Bila sem pridna punčka, ki je ugajala drugim v želji, da bi jo nekdo končno ugledal. In ker mi je bila povezanost zelo pomembna, sem se vedno znova znašla v situacijah, kjer sem rekla JA, ko je v meni vse kričalo NE!

Se kdaj počutiš krivo, ko rečeš NE? Ali pa veš, da bi morala reči NE in se zaradi občutkov krivde ali celo sramu premisliš in rečeš JA?

Ženska pogosto išče varnost zunaj sebe. V prvi vrsti je partner vir tvojega občutka varnosti. Če v tebi ni občutka varnosti, je vsakič, ko rečeš NE, tvoja varnost ogrožena.

To kar leta nisem vedela je, kako močno sem zamerila. Ko sem rekla JA, namesto NE, sem bila besna nase in na svojo šibkost. Čutila sem, da ni spoštovanja na drugi strani, pa tudi, da sama sebe ne spoštujem.

Ko otrok reče NE in ni slišan, čuti, da ni spoštovan, da je nepomemben, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. In s tem gre z roko v roki tudi občutek, da je z njim nekaj hudo narobe, da ni slišan in upoštevan, da je “pokvarjena roba”.

Leta nisem znala definirati, kaj je tisto, zaradi česar se počutim defektno. Pametna, bistra, iznajdljiva, uspešna in z vsemi dosežki v žepu, sem se počutila, kot zguba. In tega si nisem upala deliti z nikomer. Ne s prijateljicami, tudi z mojo mentorico ne, to sem skrila v svoji notranjosti v upanju, da se mi s tem ne bo potrebno ukvarjati.

Vendar je ta del mene, ki se je počutil kot pokvarjena roba, vsake toliko vzniknil na površje in okolica je poskrbela, da mi je odslikala moje najhujše strahove. Bila sem pohlepna za stranke, draga za partnerja, arogantna za prijateljice in jaz sem v sebi kričala NE, to nisem Jaz.

Poskušala sem dokazati, da se motijo, da jaz nisem takšna. Potem sem dojela, da namesto, da se borim s tem ali bežim od tega, namesto, da vsakič zmrznem, ko se je ta senca pokazala na površini, da je čas, da jo sprejmem.

Ja, res je, imam izbran okus, kar v praksi pomeni, da stvari, ki so mi pomembne, stanejo. Pomembno je, bilo, da sem v prvi vrsti to prepoznala, si nato to priznala in to presegla. Izziv, ki je prišel s tem, je bil povezan s tem, da znam to praznovati, dnevno.

Moški si želi poskrbeti za svojo žensko. Želi osrečiti svojo žensko. In to česar mi nihče ni povedal je, da ima moški vedno načrt. Že v začetku oceni, ali si žensko lahko privošči, kot je to slikovito opisal moj dragi. V kolikor moški oceni, da ji ne bo mogel nuditi stvari, za katere on oceni, da jih ženska potrebuje, da bi bila srečna, se bo odstranil.

To, da je moj dragi ocenil, da si me ne more privoščiti, da me ne more osrečiti, sem globoko v sebi čutila. Z njegovimi besedami sva ostala skupaj zato, ker sem bila jaz tako vztrajna in je potem pri sebi sklenil, da bova pač poskusila, ne glede na to, da imam karakterno hibo, da sem draga. Šele pred kratkim sem dojela, da sem vseskozi imela občutek, da je z menoj nekaj hudo narobe, da sem nekako defektna, skratka pokvarjena roba, ravno zaradi tega, ker sem globoko v sebi čutila to, kar je čutil on. In ker sem se s tem borila, poskušala dokazati, da sem skromna, ker sem skrivala ta del v senci, sem se počutila nezadostno.

Dojela sem, kako pomembno je, da si povemo resnico, kajti resnica je tista, ki nas osvobaja.

Ko sem začela raziskovati in spoznavati moško naravo bolj od blizu, sem bila vedno bolj osupla in vedno bolj sočutna. Ja, brez dvoma lahko z vso ljubeznijo in iskrenostjo rečem, da sem bila velik del svojega življenja kura. V strahu, da bom ostala sama sem se bil pripravljena prilagoditi, ugajati in namesto, da bi bila avtentična in bi povedala, kaj je resnica, sem šla v dokazovanje, da zmorem sama poskrbeti zase in moškega v resnici sploh ne potrebujem.

Nisem prepoznala, nisem spoštovala tega, kdo moški je.

Seveda sem zaradi nerazumevanja razlike med moško in žensko naravo ustvarjala dinamiko, ki je bila odslikava mojih notranjih bojazni in nezaupanja. Trudila sem se dokazati, da sem skromna, hkrati pa sem se skrivala in si lepoto, ki jo tako obožujem, privoščila le ob posebnih priložnostih. Ko sem imela občutek, da sem si jo zaslužila in sem to upravičila s tem, da sem bila dovolj pridna in delovna. Pa še takrat sem stvari skrila, da ne bi bila sojena, da sem draga.

Končno sem po vseh letih raziskovanja razlik dojela, da je nujno potrebno, da jaz vem, kaj potrebujem, da znam najprej osrečiti sebe in da sem avtentična v svojih žejah, ter da jih znam jasno izraziti. S tem dam svojemu moškemu priložnost, da poskrbi zame in me osreči še bolj. Več lahko prebereš v članku tukaj…

Moški ima vedno načrt. Moški planira časovno, kot tudi finančno. Če presežeš njegov plan, bo to upošteval, in bo naslednjič ustrezno planiral. Več o tem, kaj mora ženska vedeti o moški naravi in tem, kako moški načrtuje, bom delila s teboj v enodnevnem druženju Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja, ki bo v Ljubljani 4.6.2016. Druženje je namenjeno ženski, ki se želi povezati s srcem svojega moškega. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

freem

Moški išče svobodo…

Ko sem svojega moškega vprašala, če moški svojo možatost izžareva iz sebe na enak način kot ženske, mi je po nekaj minutnem razmisleku odgovoril: “A ni Deida pisal o tem, da je moški čista zavest, prisotnost, tišina, nepremičnost, praznina. Veš moški potrebuje samoto, da se umakne vase in v sebi najde stik s svojimi vrednotami, da najde svoj center, stik s svobodo. Veš, za moškega je samota in svoboda ena in ista stvar.”

Priznam, še vedno me osupne, ko svojemu moškemu postavim vprašanje in nanj odgovori s tako prisotnostjo, pozornostjo, da mi čeljust pade na tla. In to, drage dame, je ena najbolj seksi stvari, ki jih poznam. Ko imam ob sebi moškega, ki je prisoten, popolnoma usmerjen, fokusiran in vem, da je njegova želja, da osreči mene.

Ko sem se leta 2009 pritoževala nad tem, da takih moških ni in kako lahko svojega moškega spremenim, da bo postal tak, kot sem si želela, si niti v najbolj divjih sanjah nisem upala zaželeti, da bo tako kot je danes.

Praznovala sva 22 skupnih let in vprašal me je, če bi želela, da me pelje na večerjo. Včasih bi ubijala za take trenutke. Vendar tokrat nisem bila razpoložena za zunanje aktivnosti. Imam obdobje, ko imam raje njegovo bližino, njegov vonj, toplino in zadnje čase še posebej obožujem seks. Tisti divji utrip in globine, ki božajo mojo dušo. Obožujem globine in potapljanje v neskončnost vesolja, ekstazo, ko samo si. In vse ostalo neha obstajati.
David Deida ima prav, ko pravi, da je spolnost najhitrejša pot k Bogu. Podpišem.

Pa ni bilo vedno tako.

V svojem življenju sem šla čez marsikaj. V nekem obdobju sem bila frigidna, potem sem bila depresivna in ena od diagnoz, ki mi jih je postavil je bila, da imam bipolarno motnjo. Ja, bila so obdobja, ko sem bila nanj jezna kot ris. Razburjala sem se in pljuvala strup, pa ni kaj dosti pomagalo.

Šla sem čez obdobje, ko je brezno med nama le raslo in se poglabljalo, dokler nisem dojela, da bo nekdo moral zgraditi most, če se hočeva še kdaj srečati. In spet sem bila besna, ko sem dojela, da bom to jaz.

Velikokrat sem s strani prijatljic poslušala, da bi bilo bolje, če oddidem in da ni moški zame. In priznam, tudi to obdobje sem imela, ko sem resno razmišljala o tem, da je čas, da dvignem sidro in odidem.

Vendar sem imela to srečo, da mi je moja mentorica rekla, naj temeljito premislim, preden naredim korak. Ne glede na to, v katero smer ga bom naredila.

In tako sem v soboto ponoči, po mojem predavanju, kjer sem govorila o tem, da je ženska svetloba in da je pomembno, da prepozna, izkusi in predvsem utelesi svoj Dragulj, da bi lahko izžarevala to, kdo ona je, mojemu dragemu postavila vprašanje, kako je s tem pri moškemu.

Njegov odgovor je bil: “Veš, moški je po duši lovec. In lahko se dela, da gre na lov. Ampak, če doma nima kraljice, nima komu prinesti plena. To, da moški poskrbi za svojo žensko, ga napolni, čuti, da je potreben in da je zaželen. To je vredno vsake muke na poti. Moški potrebuje Dom in Dom ustvari Ženska.”

“Moški potrebuje samoto. Veš, potem, ko grem na bicikl, sem ti na voljo. Potem lahko hodim s teboj po trgovinah ali pa te peljem kamorkoli, ker sem poskrbel zase in našel svoj center v sebi. Ko sem v stiku s sabo, sem v stiku s svobodo.”

Pomislila sem na to, kolikokrat sem se pritoževala in ga prepričevala, da naj čas preživlja z mano, namesto, da gre na kolo. Kolikokrat sem sama sebi vzela to, po čemer sem najbolj hrepenela, ker mu nisem dala prostora, da poskrbi zase.

Moški v športu najde svoj mir, pa naj bo to tek ali kolo, veslanje ali plezanje. To so aktivnosti, kjer najde stik s svojimi vrednostami in stik s svobodo v sebi. Ko ima ta stik v sebi, je lahko s tabo in z otroci in v tem brezmejno uživa. Danes vem, da je meditacija moška duhovna praksa in meditira lahko tudi, ko se premika, ni nujno potrebno, da sedi pri miru.

Pogosto so se mi zdeli moški egoistični in vase zagledani, ko so najprej poskrbeli zase. Danes vem, da mora moški, če hoče biti 100% prisoten in pozoren do ženske, biti najprej v stiku s sabo. Iz tega notranjega centra deli svoje darilo. In njegovo darilo je čista zavest. Ko čuti, da je v ravnovesju v sebi, je lahko 100% prisoten in pozoren, kar je najbolj seksi stvar na moškem.

Moški tanka svojo posodo goriva s svobodo.

Deida pravi: “Takrat, ko se obrneš popolnoma vase, v svoje notranje jedro, v njem najdeš Eno. In to Eno je zavestna svetloba, sijoča zavest. Da bi se življenje lahko zgodilo in izkusilo samo sebe, se Eno razdeli na dva principa; svetlobo in zavest. Vse se manifestira najprej kot energija in nato materija. Svetloba je ženski princip, Shakti, boginja, mati. Tisti del, ki ostaja v miru, se vedno zaveda energije in materije je zavest, moški princip, Shiva. In zavest je tista, ki penetrira svetlobo, skozi spolnost, skozi kreacijo, skozi življenje. Moška esenca predstavlja zavest. Ženska esenca predstavlja svetlobo.”

Možatost se izraža skozi usmerjeno penetracijo. To je tisti del življenja, ki je priča in se zaveda plesa življenja. Je del, ki se ne spreminja in nenehno penetrira vse. Možatost živi v popolni svobodi na sredi nenehno spreminjajočega se plesa materije. Penetrira meje in ostaja nedotaknjen v centru viharja. Je praznina, prisotnost in zavest. Bolj, ko je moški možat, bolj se sprosti v svojo izvorno esenco možatosti. Postaja možat ne v smislu mačo stereotipa, temveč kot aspekt izvorne enosti, ki je zavest in praznina in ki penetrira materijo z zavedanjem. Možatost je penetrirajoča zavest božanskega. Skozi njega ponuja najgloblje darilo jasnosti in nepremične prisotnosti, ki je ženski tako zelo seksi.

In to, kar moške pogosto žre je; Ali ženska nalašč vedno znova preizkuša njegove živce in potrpežljivost, ko ga poskuša spraviti ven iz centra. To, kar moški ne vedo, je dejstvo, da je za žensko najbolj seksi stvar na svetu, da moški ostaja prisoten in v centru ne glede na to, kako ga ženska provocira.

Možatost definira in vodi njegovo iskanje svobode. Kot bi si v džungli utiral pot z izsekavanjem rastlinja z mačeto, si moški utira pot skozi tri značilne faze, skozi katere se svoboda razkriva v njegovem življenju. Ob tem je pomembno razumeti, da vsak moški na čisto svoj način uporablja svojo možato energijo, da najde občutek svobode.

V prvi fazi moški želi nekaj pridobiti, pa naj bo to denar, moč, slava ali seks. Ženska je v tej fazi pogosto trofeja. V prvi fazi odnos temelji na odvisnosti, kajti moški poskrbi za žensko, v zameno mu ženska daje svetlobo in ljubečnost, ki jo potrebuje. Za večino nas na Zahodu, so naši starši model tovrstnega odnosa, ko je moški hodil v službo in poskrbel za družino, ženska pa je v prvi vrsti skrbela za družino in Dom. Moški je v tej fazi glava družine in njegovo iskanje svobode je povezano z imeti VEČ. Večjo hišo, večji avto, več denarja, več xyz. Moški ima v tej fazi občutek, da če bi imel več denarja, časa, seksa in energije, potem bi bil bolj svoboden.

V drugi fazi stopi v ospredje avtentičnost in delo na sebi, izboljševanje sebe. V tej fazi gre moški pogosto v ustvarjanje enakovrednih odnosov, značilno je to, da ženska uravnoveša svojo žensko z moško polarnostjo v sebi, medtem, ko moški spoznava svojo notranjo žensko plat, oziroma svojo notranjo Animo. Tukaj se moško iskanje svobode ne odzaža več skozi VEČ, temveč skozi BOLJŠE. Išče boljše terene, boljšo službo, boljšo drugo polovico in verjame, če najde boljši val, boljše razmere, potem bo bolj svoboden.

In potem nastopi tretja faza, ko mora opustiti svojo samodefinicijo in prenehati z iskanjem dovršitve. Začutiti mora napetost sedanjega trenutka, se premakniti skozi in opustiti omejitve, da bi se v vsakem trenutku odprl ljubezni. Odnos v tej fazi postane intimno partnerstvo. Moški, ki je v sebi integriral tako svoj moški, kot ženski del ne išče več svobode zunaj sebe, temveč se zaveda, da je svoboda. To svobodo je našel v sebi in jo iz sebe deli z drugimi. Moški uteleša svobodo skozi vse kar počne in svobodo iz sebe skozi 100% prisotnost in pozornost deli s tistimi, s katerimi je.

In to je proces skozi katerega potuje v svojem tempu in na svoj način.

Moški se odziva na žensko. In s tem, ko raste ženska, moškega sili v rast in razvoj, kar je vse prej kot udobno in pomembno je, da se tega zavedaš. Ko on raste v svobodo skozi tri faze, ti utelešaš svojo ljubezen in potuješ skozi iste tri faze. In postajaš ljubezen, namesto, da jo iščeš zunaj sebe.

In to je proces skozi katerega vodim ženske. Kako postati ljubezen in to ljubezen deliti z drugimi skozi svoje edinstveno izžarevanje, skozi svoj Dragulj. Ti moraš vedeti, kaj so tiste kvalitete, ki so del tvojega Dragulja, da bi jih lahko zavestno delila z drugimi.

Kakšna je tvoja izkušnja? Ali živiš to kdo ti si in deliš sebe z ljudmi in s svetom?
Vesela bom, če svojo izkušnjo podeliš z menoj v komentarjih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si