Partnerstvo

onfire

Ko se igraš z ognjem…

…se lahko opečeš.

Pogosto slišim, da nekaj takega, kot je čustvena nezvestoba ne obstaja. Moški radi rečejo, da je ženska nevrotična, ker zganja tak halo zaradi pogostih pogovorov, številnih poslanih sms-ov in naklonjenosti tretji osebi. Vedno, ko se dva zapleteta na čustveni ravni, ne pa tudi telesno, smo na spolzkih tleh nezvestobe.

Čustvena nezvestoba je povezana z izdajo zaupanja, ko se intimno razgalimo nekomu, ki ni naš življenjski sopotnik. Ko imata partnerja občutek, da sta se oddaljila, to s seboj prinaša občutek, da nista uslišana, spoštovana, ljubljena, upoštevana, in s tem zlahka odpreta svoje srce nekomu tretjemu.

Pogosto varanje povezujemo s telesnim stikom, npr. poljubi, dotiki, spolnim odnosom, vendar se nezvestoba začne s prvim korakom, ki je vedno intenziven, čustven in poln hrepenenja po tistem, kar ti v odnosu manjka.
To pomanjkanje je tisto, ki odpira vrata varanju.

V prvi fazi
se afera začne kot nedolžno dopisovanje po elektronski pošti, druženje na socialnih omrežjih, kot pogovori ob kavi. Seveda to ne pomeni, da je vsak pogovor varanje, ključne sestavine izdaje zaupanja so povezane s skrivanjem, lažmi in zapiranjem pred partnerjem.

Če se ženska počuti nerazumljena, čuti v odnosu pomanjkanje naklonjenosti s strani moškega in globoko osamljenost, bo v sebi hrepenela po sprejetosti, komplimentih in odprtosti z nekom. Ob tem je lahko srečanje s prijetnim znancem ali nekom povsem novim, kot bi srečala svojo sorodno dušo.

Rastoča naklonjenost pomaga ustvarjati fantazijski svet, ki vodi v nezvestobo. V prvi fazi je pogosto prisotno primerjanje s svojim življenjskim partnerjem in razmišljanje o tem, kako bi bilo, če bi bilo. Ker imamo na voljo le določeno količino čustvene energije, jo začnemo usmerjati v novo prijateljstvo, ob tem pa stradamo svoj partnerski odnos.

Prva faza je pogosto povezana z evforijo, saj uživaš z novo osebo in se z njo zabavaš. Končno imaš nekoga, ki te razume, te posluša, sprejema takega kot si. Na tej točki ima čisto vsak, ki takšno vedenje in čustva prepozna pri sebi, izbiro: Lahko prekine stik s svojim novim prijateljem in se o tem odkrito pogovori s partnerjem ali pa nadaljuje prijateljevanje in dovoli, da to preraste v nekaj več.

Na tem prehodu sem sama prepoznala, da mi nekaj ni ok in se nisem podala naprej. Nimam osebnih izkušenj s čustvenim vrtiljakom, ki ga prinašajo naslednje faze. Imam pa priložnost opazovati svoje stranke in prijateljice, kako močno nadaljevanje afere zaznamuje vse vpletene, kako globoko rani, uniči zaupanje vase in v ljudi nasploh.

Stvar se običajno zaplete, ko izberemo, da vstopimo v drugo fazo nezvestobe.

V drugi fazi prijateljstvo razvije novo intenzivnost, ko se vpletena še bolj zapleteta, saj drug z drugim podelita svoje občutke. Tukaj čustvena afera pogosto preraste v telesno afero. Ko imata dva občutek, da se poznata, je spolnost nekaj, kar predstavlja naslednji, logični korak. V tej fazi čuti nezvesti partner metuljčke v trebuhu do tretje osebe, hkrati pa tudi krivdo, strah in zaskrbljenost v povezavi s svojim partnerjem. Kljub temu, da je evforija afere prijetna, pogosto pride do spoznanja, da je ohranjanje novega prijateljstva vedno bolj težavno, ob vsem skrivanju in lažeh, ki so zato potrebne.

Lahkotnost in pomanjkanje odgovornosti je v tej fazi mimo, saj je potrebno vlagati vedno več truda, da ohranjaš svoje novo prijateljstvo. Potrebno se je organizirati, lagati in v osnovi spoznaš, da je potrebno osrečiti dve ženski ali dva moška, kar te sooči z novimi izzivi.

Ohranjanje afere terja vedno večjo prevaro. To ustvari umetni svet, fantazijski svet dveh oseb, ki je kot vakum. Vendar vakum ne ostane dolgo časa vakum, saj ima težnjo, da se zapolni. Skrivnost dveh, ki temelji na lažeh, je iluzija, ki ima svoj rok uporabnosti. Prevara te vedno ulovi in eden ali oba vpletena se soočita z iniciativo, da bi prekinila svoje prijateljstvo. Afera enostavno postane preveč naporna.

To je pogosto faza, v kateri se nezvesti partner v svojem odnosu vedno bolj umika, je nerazpoložen, siten in se lahko sooča s fizičnimi znaki stresa kot so glavoboli, prebavne težave, depresija.

Tretja faza je brez dvoma najbolj zanimiva
, kajti gre za destabilizacijo afere, ko je strah pred razkritjem tisti, ki oba vpletena sili k temu, da bi se afera prekinila. Eden od obeh vpletenih lahko afero prekine, vendar bo čutil potrebo po tem, da preveri, kako se drži oseba na drugi strani, kar bo samo prililo olje na ogenj afere.

Četudi je navzven videti, da je afera v razpadanju, pa se dogaja zanimiva dinamika, ki intenzivnost med vpletenima samo še poveča. Nezvesti partner čuti občutke krivde in skrb, ki je ne more podeliti s svojim življenjskim sopotnikom, ob tem se poveča občutek, da ga razume samo novi prijatelj/ica. Potrebujeta drug drugega, da svoje strahove poskušata pozdraviti drug z drugim.

Ta dinamika; konec je, ki je samo nov, še močnejši, začetek, je nekaj kar onemogoča, da bi se afera resnično zaključila sama od sebe. Ločitev, ki vodi v ponovno še bolj intenzivno povezanost, povečuje čustveno vpletenost in intenzivnost občutkov do druge osebe, zato je afero praktično nemogoče končati. Dlje, ko se proces vleče, močnejša je povezanost med dvema, kar je v nasprotju s pričakovanji. V tej fazi se pokaže odvisnost od druge osebe in predvsem čustvenih stanj, ki jo z njo doživljaš.

To je pogosto faza v kateri življenjski sopotnik začne sumiti, da se nekaj dogaja. Zaradi intenzivnosti čustvene dinamike je v tej fazi tisti, ki vara, vedno bolj utrujen, nerazpoložen, lahko depresiven, kar brez dvoma dramatično vpliva na partnerski odnos. Potreba po novi osebi je vedno večja, saj drug drugemu poskušata zapolniti praznino, pozdraviti strah in nekako ohraniti mehurček iluzije v katerem živita.

Ko sta drug z drugim je vse super, medtem, ko v realnosti vse razpada. Drug drugega potrebujeta, da upravičita kaos, ki sta ga ustvarila v realnem svetu, da si zagotavljata, da si zaslužita drug drugega, v želji, da bi zmanjšala občutke krivde in sramu, ki vedno bolj pogosto vdirajo v njun svet. Oba vpletena v afero potrebujeta drug drugega, da upravičita razloge za afero.

Zato je ključnega pomena kako zaključiti afero, kajti ni je bolj boleče stvari za prevaranega partnerja, ki ve za afero, ko izve, da se je stvar ponovila. Ali pa, da se nikoli ni zares končala. V tej fazi, ko se afera zaključi in spet razbohoti, se pogosto zgodi, da nezvesti partner v pijanem stanju ali po pritiskih s strani partnerja prizna, da afere ni končal. Da je ne zmore končati.

Ujet v megli zaljubljenosti, močnih čustev se tisti, ki vara enostavno ne more odločiti samo za eno osebo in želi biti z obema, kar kaže na resnost situacije. V sebi čuti razdvojenost in zato pogosto niha med vrnitvijo k življenjskim sopotnikom in tem, da ostane z novo osebo.

Četrta faza je povezana z razkritjem, kar pomeni, da je potrebno na afero posvetiti z lučjo, da se razkrije širši javnosti in da se zaključi. Ob tem pa se je potrebno tudi odločiti kaj bosta partnerja naredila s svojim odnosom. Iskren pogovor je tukaj zelo pomemben, kar pogosto onemogoča megla strasti, v kateri je ujet nezvesti partner.

Vse skupaj je izjemno boleče, pa ne le za tiste direktno vpletene. Afere vplivajo na širšo družino, na skupnost, sodelavce, prijatelje. Pogosto vpletena mislita le nase in vidita le sebe, medtem, ko so razsežnosti prevare in bolečina povezana z njo nekaj, kar vpliva na tkanino življenja obeh.

Ko se igraš z ognjem, brez dvoma tvegaš, da se opečeš.
Kako hude so opekline, je odvisno od izbire posameznika. In na koncu je vedno potrebno prevzeti odgovornost za nastalo situacijo in pospraviti nered, ki ga afera ustvari.

Ob tem lahko povem, da vem, da je odnos mogoče postaviti na novo, vendar na novih temeljih. Ogenj afere vedno uniči Dom, občutek bližine in povezanost med partnerjema. Ta Dom je potrebno na novo postaviti, kar terja veliko odprtosti, sprejemljivosti, prijaznosti, nežnosti in predvsem strukturo, ki jo potrebuješ, da preobraziš sebe in odnos.

Ne glede na to, v kateri fazi se afera razkrije, je potrebno v prvi vrsti obnoviti svoje zaupanje vase, resnično sprejeti sebe, temu sledi ustvarjanje medsebojne bližine in povezanosti, da lahko partnerja obnovita strast v odnosu in skozi redne zmenke krepita medsebojno polarnost možatosti na moški strani in ženstvenosti na ženski strani. Brez teh treh korakov odnosa ni mogoče zares obnoviti.

Nezvestoba boli in predstavlja velik izziv v odnosu. Ob tem se ne zavedamo, da gre pogosto v prvi vrsti za nezvestobo sebi, preden lahko govorimo o nezvestobi do nekoga drugega.

Zvestoba do sebe je zavezanost sebi in temu v kar verjameš, kar vse prepogosto kršimo v odnosu z osebo, ki jo ljubimo. In ravno zaradi tega je obnova zaupanja vase prvi korak, ki ga je potrebno narediti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

matrix

Boš modro ali rdečo?

Ko se znajdeš na spolzkih tleh čustvene nezvestobe, ti logika in razum ne pomagata kaj dosti. Počutiš se kot bi ti nekdo potegnil preprogo izpod tvojih stopal in tvoj svet zajame cunami.

Ne glede na okoliščine imaš vedno izbiro. Izbiro, ki jo mora narediti vsak, ki je del nezvestobe, pa naj bo prevarani ali tisti, ki je varal.

Lahko izbereš, da se ne boš borila, da bi rešila odnos in svojo razsodnost, da boš trpela v bolečinah srca in boš upala, da bo čas pozdravil vse rane, ter da se bo vse rešilo samo od sebe. Ali pa, da se na glavo vržeš v boj za odnos, skozi obnovo, zdravljenje in sčasoma preseganje vsega skupaj. Obnova odnosa se ne zgodi sama od sebe in čas v resnici ne pozdravi ničesar.

V jeziku Matrice imaš na voljo modro in rdečo tabletko. Od tebe je odvisno katero vzameš. Če vzameš modro, se zbudiš v svoji postelji in si nikoli ne boš želela ven. In če vzameš rdečo… potem se lahko pripraviš na verjetno najbolj bolečo in izzivov polno izkušnjo svojega življenja. Nihče te ne more pripraviti nanjo, in vendar te lahko, če tako izbereš, vodim skozi.

Prijateljica si je hudo poškodovala nogo. Po tednih v gibsu in premikanju z berglama, je končno začela s fizioterapijo. Po prvem srečanju je z menoj delila, da je fizioterapija vse prej kot prijetna. Rekla je, da je dejansko mučenje. Vendar se je zavedala, da mora, ne glede na vso bolečino, če želi ponovno hoditi normalno, dati vse to skozi.

Izbira je bila vedno njena, ali bo delala boleče vaje, ki so ji pomagale pri vračanju moči v nogo ali pa se bo izognila bolečini in se bo odrekla temu, da bi ponovno lahko tekla, igrala tenis in delala stvari, ki so ji bile tako zelo ljube.

Edina pot v obnovo njene fizične moči in gibljivosti noge je vodila skozi bolečino.

In pot skozi obnovo odnosa potem, ko ga je zajel cunami čustvene nezvestobe, je enako boleča.

Bolečina ima svoj pomen in namen in ko se tvoje življenje sesuje v prah (sem že povedala, da imam izkušnjo z obeh strani, ne), se v prvi vrsti soočaš z bolečino, ki je nisi izbrala. Pride skozi nekaj, kar se nam zgodi, tako kot pri moji prijateljici, ki si je zlomila nogo.

Potem pa je tu druga faza bolečine, kjer je potrebno zavestno izbirati ali želiš okrevati in obnoviti svojo notranjo moč in gibljivost, kot je morala to narediti moja prijateljica s fizioterapijo.

Seveda imaš vedno na izbiro, da se izogneš bolečini, greš v otopelost s pomočjo alkohola, drog ali zdravil, da nočeš čutiti, da bolečino projiciraš na nekoga zunaj sebe in si žrtev te osebe, da ignoriraš bolečino in si kot noj z glavo v pesku ter v čakanju, da vse skupaj mine. Lahko pa izbereš, da se premakneš skozi bolečino, jo sprejmeš kot del procesa in se z njo pomiriš. Kar je seveda vse prej kot lahko.

Obnova odnosa potem, ko je zaupanje izdano te neizbežno vodi skozi sedem faz žalovanja o katerih bom govorila v  naslednjem članku. Premik skozi vseh sedem faz te ojača in ti omogoči preobrazbo tebe ter odnosa v nekaj boljšega in močnejšega.

Tovrstna preobrazba te vsak dan sooča z izbiro ali si voljna tvegati, da boš ponovno ranjena, si voljna zaživeti na polno tudi, če to pomeni, da ne z osebo, s katero si trenutno, si pripravljena na to, da v polnosti zaupaš sama sebi in ljubiš sebe, ne glede na vse.

Izdaja zaupanja terja soočenje z izkušnjo in z bolečino, ki jo je povzročila, skupno odločitev obeh vpletenih ali bosta šla skupaj skozi obnovo odnosa in izgradnjo medsebojnega zaupanja ter zavestno izbiro, da bosta spoznala in izpolnjevala čustvene potrebe drug drugega, kar omogoči izgradnjo partnerskega odnosa, ki je odporen na nezvestobo.

Vsi imamo svoje čustvene potrebe in če pozabimo nanje, jih partner poišče zunaj odnosa. Pomembno je poznati svoje čustvene potrebe in potrebe svojega partnerja. Odnos temelji na medsebojni izmenjavi naklonjenosti, občudovanja, intimnih pogovorov in fizične intimnosti. Nezvestoba je posledica pomanjkanja spolnosti ali čustvene intimnosti. Partner svoje potrebe poišče zunaj odnosa, saj ga nov prijatelj ali prijateljica vidi na način, ki ga podpira, ga osvobodi in opogumi, da izrazi sebe na način, ki ga v odnosu ni mogel.

Večina afer se začne čisto nedolžno v obliki pogovorov, rednih srečanj ob kavi ali kosilu, pogovoru preko telefona ali preko sporočil, ko se skozi pogovor o dnevnih stvareh ustvarja povezava, ki ustvari varnostno mrežo čustvene intimnosti, varnosti, kjer se obe osebi vedno bolj odpreta in podelita svoje izkušnje, težave, želje in hrepenenja.

Afera je kot balonček, v katerem obstajata samo dve osebi v svojem majhnem, varnem svetu. To je balonček iluzije, ki ima rok trajanja. Ko se razpoči, razkrije svet, v katerem so ljudje ranjeni, prizadeti in to ni nekaj, kar lahko kar tako pometeš pod preprogo.

Pogovor o nezvestobi je ključnega pomena in ob tem je kot bi naravnavali kosti po zlomu, prisotno mnogo bolečine. Včasih imaš resnično občutek, da vsega tega mučenja ne boš prenesel.

Najbolj boleče spoznanje zame osebno je bilo v obeh primerih, soočenje z dejstvom, da sta za nezvestobo odgovorna oba. Soočiti se moraš s svojim delom, kako si soustvarjala izkušnjo, v kateri je tvoj partner poiskal to, česar ni dobil v vajinem odnosu, drugje.

Zato rada rečem, da se zdravljenje odnosa začne z edino osebo, ki lahko nekaj naredi v celotni situaciji… s teboj. Ne moreš vplivati na to ali bosta odnos lahko obnovila in ga dvignila na nov nivo, to je odvisno od obeh udeleženih. Vendar je v prvi vrsti pomembno, da ti poskrbiš za tvoje strto srce. Najprej je potrebno obnoviti zaupanje vase.

Nezvestoba je posledica neizpolnjenih potreb, ki so odprla vrata novi osebi, ki je poskrbela za neizpolnjene potrebe našega partnerja. Ob tem se je potrebno soočiti z dejstvom, da za te potrebe nismo vedele ali pa smo zanje vedele in smo jih odrekle osebi na drugi strani. Odnos razpade, ko nehamo skrbeti drug za drugega. In tukaj je odveč vse iskanje izgovorov, iskanje krivcev, vse sojenje in kritiziranje. Oba morata biti voljna sprejeti odgovornost, vsak za svoj del, če želimo iz prve faze zdravljenja sebe stopiti v drugo fazo zdravljenja odnosa..

Po prevari je potrebna odprtost, iskrenost in voljnost obnoviti čustveno intimnost. Kajti šele to lahko vodi v obnovo spolne intimnosti. Da bi se lahko odprla, se moraš v prvi vrsti počutiti varno. In to varnost moraš najti v sebi. Ne moreš je pričakovati od osebe zunaj sebe, ne glede na to, da je to običajno pričakovanje številka ena. Instinkt te vodi v to, da svojo potrebo po varnosti in zaščitenosti poskušaš zapolniti s tem, da bi za svojega partnerja naredila vse. In tukaj se pogosto vržemo v reševanje odnosa brez da najprej poskrbimo zase.

Obnova odnosa terja prevzemanje odgovornosti zase in to, da ti postaneš avtoriteta v svojem življenju, brez pričakovanj, da te bo rešil nekdo zunaj tebe. In ravno zaradi teh instinktov, ki jih imamo v sebi proces obnove izpeljemo same.

Pogosto so ključni koraki, ki jih moramo narediti, ravno kontra instinktu, kar v nas ustvarja zmedo, kaos in zavlačevanje.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

prince

O princu na belem konju

Ženske smo čustvena bitja. In imamo čustvene potrebe. Pogosto se pomanjkanje povezanosti in bližine, ki je za ženske nujna, pokaže potem, ko smo v odnosu že nekaj časa. Ženske opažajo, da jim nekaj manjka v odnosu, pa ne vedo povedati kaj. Na začetku odnosa je prisotna strast in povezanost, ki drži nekaj časa, vendar odnos vse prepogosto postane rutina vsakdana, kjer pozabimo na dejstvo, da je potrebno odnos negovati. Da ni nekaj za zmeraj, samo po sebi.

Ko tista začetna bližina zbledi, ženska čuti, kot da ni del življenja svojega partnerja. Taka je bila moja izkušnja. Počutila sem se odtujeno, njegova redkobesednost, za katero danes vem, da je moški način komunikacije (jasno in konkretno), me je spravljala ob pamet. Nobenih detajlov in  pogosto sem imela občutek, da se dolgočasi v moji družbi. Gotovo poznaš ta občutek, ko so tablica, telefon in televizija bolj pomembni od tebe. Bila sem prizadeta, užaljena, vendar mu nisem znala povedati, kaj mi manjka.

Njegova interpretacija je bila, da se samo pritožujem, kritiziram in da se z menoj ne more pogovarjati. Ni me vprašal, kako sem, če je kaj, kar me teži, saj veš, kako bi tvoja prijateljica točno vedela, da je nekaj narobe. Čutila sem odtujenost in da ne bi čutila bolečine, ki me je razjedala od znotraj, sem se vrgla v življenjske projekte; vzgojo otrok, ustvarjanje kariere, mojo misijo. Življenje je postalo monotono.

In potem je prišel on, moj princ na belem konju. Srečala sva se na potovanju. Prijazen, vljuden, vedno pripravljen na pogovor in predvsem sem imela v njegovi družbi občutek, da sem ugledana, da sem slišana. Številni primeri čustvene nezvestobe se začno podobno kot se je moj. Na delovnem mestu, preko interneta, na službeni poti. Srečaš nekoga, ki se je pripravljen pogovarjati s teboj in predvsem čutiš, da ti pozorno prisluhne. Nekoga, v družbi katerega oživiš. Čutiš, da je naklonjenost obojestranska in tako se začne graditi medsebojna čustvena povezanost.

Ob tem številne ženske ne vedo, da je naklonjenost in povezanost njena čustvena potreba številka ena.

Zelo mi je všeč prispodoba banke ljubezni in kako gre za enote pozornosti in energije, ki jih nekdo polaga na svoj račun v tvoji banki ljubezni. Ko je teh pologov veliko, sčasoma prideš do portala zaljubljenosti. In pologi so telefonski pogovori, sporočila, e-maili, skupno kofetkanje ali poslovna kosila. Površinski poslovni pogovori kmalu postanejo globoko osebni in celo intimni.

In tukaj se znajdeš na spolzkih tleh čustvene nezvestobe, kajti takoj, ko osebi zunaj svojega odnosa poveš več in bolj intimne stvari, kot svojemu partnerju, ko skrivaj telefoniraš, pošiljaš sms-se, čutiš vznemirjenje in razmišljaš kaj boš oblekla, kako se boš uredila, ko s svojim prijateljem deliš svoje težave, ki jih s svojim partnerjem ne, si čez portal o katerem govorim zgoraj. In meja je lahko zelo, zelo tanka.

Morda prepoznaš, da gre za simpatijo, za zaljubljenost zaradi navdušenja, da se ponovno vidita, zaradi tega, ker uživaš v njegovih šalah in olajšanja, da obstajajo moški, s katerimi se lahko pogovarjaš. Zame osebno je bilo to slednje tisto, kar sem čutila kot odrešitev. Vau, še vedno obstajajo moški, s katerimi se lahko pogovarjaš, ki jih zanimaš kot oseba in ki se spomnijo, da ti pošljejo sms samo zato, da te vprašajo kako si.

Vendar si običajno v zanikanju, v svoji iluziji. V mojih očeh ni bilo nič narobe, saj sva se samo pogovarjala, v glavnem je šlo za dopisovanja preko Skypa, ki so se pogosto zavlekla dolgo v noč. Bil je daleč stran in vedela sem, da do fizične intimnosti ne bo prišlo. Zato sem se počutila varno.

Vendar je moj partner opazil, da sem bila občasno vzhičena, pa ne zaradi njega in da sem se distancirala od njega. Dejstvo je, da imaš na voljo samo določeno količino čustvene energije. Če jo usmerjaš na nekoga zunaj odnosa, je nimaš dovolj za osebo v partnerskem odnosu. Ko me je moj moški soočil z vprašanjem, kaj se dogaja, sem zanikala da bi bilo karkoli, saj sva bila samo prijatelja in sva se samo pogovarjala.

Resnica je bila, da sem se ob številnih komplimentih in superlativih, ki sem jih prejemala s strani svojega novega prijatelja počutila božansko. Hkrati pa sem ob primerjanju z nezainteresiranostjo mojega partnerja znala bili neusmiljena in zelo pasja z njim. Danes vem, da je vedno, ko je eden na piedestalu, drugi v kleti. Enega obožuješ na račun drugega, ki ga kritiziraš, vendar mora biti tam, da lahko primerjaš in s tem ohranjaš svojo iluzijo.

Čustvena nezvestoba (s “pisarniškim možem,” ljubimcem na forumu ali tvojim bivšim, ki si ga slučajno našla na Facebooku) se začne brez fizične intimnosti, vendar vključuje skrivanje, zavajanje in prevaro.

Seveda takrat, ko si v svoji megli čustvene nezvestobe vse skupaj zanikaš. Enostavno ne vidiš, kaj se dogaja. In to kar spregledaš je zloraba zaupanja, ki je zelo boleč dejavnik afere. In to je tisti del, ki ga je izjemno težko obnoviti v odnosu, ko enkrat pride do afere srca, kot jo tudi imenujejo.

Le redki iščejo čustveno prepletenost z osebo izven zakona oziroma odnosa v katerem so. Največkrat se čustvena navezanost zgodi zaradi odrinjenosti, izolacije ali neizpolnjenih potreb znotraj odnosa. Gre za razočaranje, jezo, praznino, neizpolnjeno potrebo po ljubezni ter razumevanju, ki odprejo vrata princu na belem konju. Ob tem verjameš, da je princ na belem konju tisti, ki te bo rešil iz življenja v katerem si se znašla.

Za afero srca je ženska zrela vedno, ko čuti nezadovoljstvo s svojim življenjem, ko je lačna pozornosti, hrepeni po vznemirjenju, ter si želi, da bi nekdo zapolnil praznino, ki jo čuti v sebi.

Dlje časa, ko si v taki čustveni navezanosti, bolj si odvisna od čustvenih vrhuncev, ki so v resnici povezani s hormonom dopaminom, ki se dvigne vedno, ko dobiš sms, ko slišiš njegov glas, ko vidiš njegovo sliko. Tvoji možgani se nanj odzovejo kot na nagrado in v resnici gre za zasvojenost z vzhičenostjo in dobrim počutjem, ko je v tvoji orbiti. To razloži, zakaj je tako težko nehati s čustveno afero, ker je oseba na drugi strani kot droga, ki jo nujno potrebuješ. Potrebuješ svoj odmerek.

In pot ven ni lahka. Terja iskrenost. Najprej s seboj in nato tudi s tvojim partnerjem.

Izziv je brez dvoma v tem, ker osebe, kot sem sama, ki smo duhovno podkovane, zlahka opravičimo tovrstna prijateljstva kot dušno povezanost, kajti gre za dušo dvojčico, s katerim si povezana in to je usodno srečanje. Vse to poznam iz prve roke. Bila sem prepričana, da je moj dušni brat in da me tako kot on, ne razume nihče.

Žal je bila to moja iluzija. Iluzija, ki me je drago stala. Kajti iz nje sem se prebudila, ko sem bila soočena s tem, da bom ostala brez moža. Šele takrat sem dojela, da sem svoj odnos jemala kot nekaj samoumevnega. Takrat sem dojela, da sem lahko hvaležna za to, kar imam in ob krizi, ki sva jo imela vsak na svoji strani, sva začela obnavljati izdano zaupanje.

In to je proces, ki nikoli ni zares zaključen. Kajti to, česar se običajno ne zavedaš je, da moraš v prvi vrsti obnoviti zaupanje vase.

Trije pomembni koraki, ki vodijo k temu, da po čustveni nezvestobi ponovno postaviš stabilen temelj odnosa so:

  1. Prevzemanje odgovornosti za afero. Zanikanje ali zvračanje krivde na partnerjevo nezainteresiranost onemogoči ponovno povezavo med partnerjema. To, da razkriješ skrite občutke v sebi, da bi se odvezal krivde v sebi ni modro. Stvari moraš resnično pogledati v sebi, se soočiti z vsem in se pomiriti s tem, kar je. Dejstvo je, da časa ne moreš zavrteti nazaj. Tega kar je bilo ne moreš izbrisati. Naučiti se moraš živeti s tem.
  2. Druga stvar je, da moraš afero končati. Ja vem, boli. Ja res je, vzameš si drogo. Vendar v resnici ne moreš nehati čustvene odvisnosti, če imaš drogo na dosegu telefona. Seveda je vse precej bolj zapleteno, če se afera zgodi na delovnem mestu, vendar je potrebna striktna poslovnost, z minimalnimi kontakti, brez osebnih vprašanj in čustvene navezanosti, kar je, iz številnih povratnih informacij, ki jih imam, zelo zelo težko.
  3. Pomembno je, da prepoznaš kaj je bilo tisto, kar je odprlo vrata čustveni nezvestobi. Običajno gre za neizpolnjene čustvene potrebe, ki jih oseba izpolni in zato imajo pogosto ljudje težave s tem, da ne bi končali tega novega prijateljstva, da bi ostali v dveh odnosih hkrati, kajti vsaka od dveh oseb izpolnjuje druge čustvene potrebe. Tukaj je brutalna iskrenost s seboj nujno potrebna.

In kar je najbolj pomembno, izgraditi je potrebno zaupanje v odnosu, kar je običajno največja ovira pri temu, da bi se odnos obdržal. Obnova odnosa po tzunamiju čustvene nezvestobe je proces, ki terja čas, odprtost obeh, prevzemanje odgovornosti, jasnost, transparentnost in zato so ključnega pomena medsebojni dogovori, ki jih sama vidim kot darila, ki predstavljajo temelj novega odnosa.

Kajti dejstvo je, da se je Dom, temelj odnosa porušil v cunamiju, ki je zajel odnos in brez novih temeljev ne moreš postaviti novega Doma, ne glede na to, kako se trudiš. Tukaj reševanje, trud, siljenje, potiskanje ne pomagajo. Potrebna je ranljivost, veliko potrpežljivosti, sočutje, predvsem do sebe, da lahko odnos obnovita.

Pravljica o princu na belem konju, ki te bo rešil je žal zgolj pravljica. V realnosti te nihče ne more rešiti pred samo seboj.

Tri znake, ki pritrjujejo temu, da imaš afero najdeš v zapisu Saj sva samo prijatelja tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

friendship

Saj sva samo prijatelja.

Zagotovo poznaš kakšno prijateljico ali prijatelja, ki se s temi besedami brani, ko izraziš svoj dvom glede prijateljstva, ki postaja vse bolj skrivnostno. In če si v dvomih glede svojega partnerja, je vse skupaj še bolj boleče.

Izziv je brez dvoma v tem, ker se pogosto sploh ne zavedaš, da si na spolzkih tleh čustvene nezvestobe, ki je precej bolj pogosta, kot si mislimo. Eden od glavnih razlogov je verjetno v tem, da pod nezvestobo opredeljujemo fizično intimnost, na kateri temelji spolna nezvestoba.

Mejo med nezvestobo in zvestobo prestopimo, ko je prelomljeno medsebojno zaupanje.

Čustvena nezvestoba vznikne iz prijateljskega odnosa, kjer se razvije čustvena navezanost. Če verjamemo, da je čustvena energija našega partnerja omejena in da se z njim ne moremo pogovarjati, z njim deliti tega, kar čutimo, odpremo vrata nezvestobi.

Ko svojo pozornost in energijo usmerjaš na osebo zunaj svojega partnerskega odnosa, oropaš svoj odnos rasti. To, da svojo energijo usmerjaš na osebo zunaj svojega odnosa, pomeni, da svojemu partnerju ne namenjaš pozornosti, naklonjenosti, kar brez dvoma lahko pripomore k tem, da pride do razpada tvojega odnosa/zakona.

O čustveni nezvestobi govorimo takrat, ko ne le daješ, temveč tudi prejemaš čustveno podporo, pozornost, energijo za preživljanje časa z druge strani.

In vse to poznam zelo od blizu. Poznam obe strani. Vendar se dolgo nisem zavedala, v kaj sem se spustila, ko sem leta 2007 spoznala svojega dušnega brata, kot sem ga poimenovala. Danes vem v kakšni iluziji sem se znašla in kako zaslepljena sem bila.

Takrat nisem poznala svojih čustvenih potreb. Nisem vedela, da je intimni pogovor zelo visoko na lestvici mojih vrednot in da je moja potreba številka ena izražanje naklonjenosti z moške strani.

Danes vem tudi, da si vedno, ko za tvoje potrebe ni poskrbljeno s strani partnerja, in ko pogrešaš nekaj tako pomembnega v svojem življenju, ranljiva za to, da bo za te tvoje potrebe poskrbel nekdo izven odnosa.
To je, kot bi pustila na stežaj odprta vrata, da lahko kdorkoli vstopi, ter poskrbi za tvoje neizpolnjene potrebe.

Danes vem, da je ena najpomembnejših stvari, če želiš ustvariti odnos, ki je odporen na nezvestobo, da zelo dobro poznaš svoje čustvene potrebe, jih podeliš s svojim partnerjem in mu dovoliš, da poskrbi zate.
Tukaj imamo ženske pogosto težavo s tem, da se nismo pripravljene odpreti in sprejeti.

Ko si čustveno intimna z nekom zunaj svojega odnosa, se ti to ne zdi čisto nič neobičajnega. Sama sem verjela, da gre za platonski odnos, za prijateljstvo. Čutila sem, da imam končno na drugi strani nekoga, ki me sliši.
Čutila sem, da sem ugledana in popolnoma sprejeta taka kot sem, česar pri svojem partnerju nisem čutila.

Mejo med platonskim odnosom in čustveno nezvestobo sem prekoračila, ko sem se začela o težavah, ki sem jih imela v odnosu, pogovarjati z nekom tretjim in ne s svojim partnerjem.
Ko se začneš pogovarjati o intimnih težavah, se pritožuješ nad tem, da ni povezanosti, da se s partnerjem ne moreš pogovarjati, ko poveš stvari, ki jih partnerju ne bi mogla in se odpreš, se razgališ, govoriš o tem, kaj pogrešaš in po čem hrepeniš, se znajdeš v prvi fazi čustvene nezvestobe.

Seveda tega nisem vedela. Če bi vedela, kaj se dogaja, bi stvar takoj zaključila, saj mi je bilo nezamisljivo, da bi se to, da sem nezvesta, zgodilo meni. Tako kot velika večina nisem razumela, kako sploh pride do nezvestobe in zato enostavno nisem opazila, v kaj sem se zapletla.

Zelo pomembna razlika med platonskim odnosom in čustveno nezvestobo je v tem, da začneš stvari skrivati pred svojim partnerjem, da ni iskrenosti in transparentnosti med vama. Zato je eden ključnih dogovorov, ko postavljaš nove temelje odnosu, dogovor o radikalni iskrenosti.

Trije znaki, ki pritrjujejo temu, da imaš afero so:

  1. Izdaja zaupanja, ko s svojim partnerjem deliš samo določene stvari, ko začneš stvari skrivati. Skrivnostnost, umikanje, ustvarjanje distance in predvsem izdaja zaupanja kažejo na to dejstvo, da si prestopila mejo med platonskim prijateljstvom in nezvestobo. Zelo pomembno je razumeti, kako stvari skriješ v temo, kajti potuješ skozi 5 korakov v svoji notranjosti, ki se preslikavajo v zunanji svet. Prvi korak je povezan z izdajo zaupanja, ki jo poskušaš v sebi skriti, kar vodi v zanikanje tega, kar se je zgodilo, tretji korak je projekcija na osebo zunaj sebe, da bi sebe oprala krivde, temu sledi potreba po tem, da zapustiš ta del v sebi in ločitev. Ločitev v prvi vrsti od sebe, kar lahko vodi tudi v ločitev zunaj tebe.
  2. Intimnost je globoka povezanost z osebo na drugi strani. Ob tem, ko deliš vedno več s svojim novim prijateljem, se počutiš vedno bolj povezana. V drugi fazi čustvene nezvestobe lahko pride do fizične intimnosti. To česar tukaj pogosto ne razumemo je vpliv hormona oksitocina na navezanost, ki jo ustvarimo s svojim novim prijateljem. Oksitocin je tisti, ki se sprošča ob tem, ko je poskrbljeno za tvojo potrebo po bližini, povezanosti in sprejetosti.
  3. Seksualna polarnost je privlačnost, ki se ustvari med dvema, ki sta vsak v svoji izvorni polarnosti. Ko je ženska ženstvena, omogoči moškemu, da je možat. In če prideš v stik z možatim moškim, ti omogoči, da začutiš polarnost temu, svojo ženstvenost. To je bilo brez dvoma tisto, kar me je najbolj presunilo v mojem primeru. Moški na drugi strani je v meni prebudil mojo ženstvenost, ki je že dolgo časa spala. Zaradi tega sem bila vzhičena in nisem vedela, čemu naj to pripišem. Brez dvoma pa mi je zelo godilo. In ravno seksualna polarnost je tista, ki lahko vodi v drugo fazo fizične intimnosti in s tem v spolnost zunaj tvojega odnosa.

Afera temelji na močnih čustvenih, na medsebojni strasti, ki jo lahko opišeš tudi kot zaljubljenost in ima enak učinek kot droga. Če to zasvojenost povežeš s primerjanjem, ki se dogaja, ko novega prijatelja začneš primerjati s svojim partnerjem in ugotavljaš kje vse je novi prijatelj boljši, poleg tega pa vedno znova dobivaš potrditev svoje edinstvenosti, enkratnosti in posebnosti s strani novega prijatelja, lahko razumeš, kako te afera zasvoji.

Kar ne zmanjša dejstva, da je afera iluzija iz katere se je zelo težko prebuditi.

In če trpiš zaradi zasvojenosti, ki ji pravijo nezvestoba, je najpomembnejši korak, da se ločiš od svoje droge, svojega novega prijatelja. In to je vse prej kot lahko, kajti, ko se odločiš, da narediš konec, je to kot bi si vzela drogo. Naravno je, da boš po tem hrepenela, da boš v obsesiji glede svoje droge. Vendar je pomembno, da se drogi ne približaš več.

In ja, to ustvari praznino. In bolečino. Vendar iz lastne izkušnje vem, da se slaba volja in slabo počutje končata. Ključnega pomena pa je, da drogo pustiš pri miru.

V mojem primeru do fizične intimnosti ni prišlo. Ko sem naredila rez in se nehala pogovarjati z njim in si dopisovati, sem praznino, ki je nastala začela polniti kakor sem vedela in znala.
Na začetku še nisem vedela, kaj resnično potrebujem. Danes vem, da bi se lahko s svojim partnerjem precej hitreje povezala, če bi bolje poznala sebe, svoje potrebe in če bi si znala vzeti svoj “čas Zame.”

Ker je bil najin odnos v globoki krizi, sem se najprej vrgla v reševanje. Hotela sem obnoviti Dom, ki ga je podrl tzunami nezvestobe. Potem sem ugotovila, da ne morem stvari potiskati in na silo postavljati.

Tako sem se namesto navzven začela obračati navznoter. Šla sem v raziskovanje ženstvenosti, začela sem se vračati nazaj k sebi, spoznavati sebe in ob tem sem lahko vedno bolj podelila z mojim dragim Sebe, kot tudi to, kar sem potrebovala od njega.

Najin odnos sva postavila na nove temelje in se ponovno zavezala drug drugemu.

Ob tem ni šlo brez druženja, da sva začela skupaj preživljati čas, kar je ena od potreb, ki so visoko na lestvici moškega. Moški si želi imeti spremljevalko ob sebi in tako sem se začela učiti o tem, kaj potrebuje moj moški in to dajati v prakso.

Prvi korak ven iz čustvene nezvestobe je rdikalna iskrenost, kajti afere ne morejo preživeti v luči resnice. Afere uspevajo v temi skrivanja. Zato je razkritje nezvestobe ključnega pomena, če želimo začeti na novo.

Radikalna iskrenost je pogosto neudobna, vendar je ključna. Iskrena moraš biti glede tega kdo si in glede tega, kaj potrebuješ, ter prisluhniti svojemu moškemu in njegovi iskrenosti. Ob tem je pomembno, da odložiš meč sojenja, kritiziranja in pritoževanja, kar je pogosto najtežji del radikalne iskrenosti.

Drugi korak, ki ga svetujem ženski je, da se osredotoči nase in na svoje zdravje. Pomembno je, da ti postaneš ta ženska, ki ti si. Pomembno je, da ne delaš na odnosu, temveč da se usmeriš na negovanje sebe.

Tretji korak je kvalitetno preživljanje skupnega časa. Najin mentor za partnerstvo pravi, da ženske potrebujemo minimalno 15 ur tedensko in sama vedno bolj vidim, da je to drži zame in zato s svojim dragim preživljava veliko časa sama. Zmenki so tisto lepilo, ki dva drži skupaj in včasih je težko dvigniti rit, narediti prostor v svojem urniku in nameniti nedeljeno pozornost drug drugemu.

Vendar se splača. Potovanje v globine intimnega partnerstva, izpolnjujočega ljubezenskega življenja je pogosto polno ovir in zato je to, da tvoj partner postane tvoj zaupnik in da znaš z njim podeliti sebe ključnega pomena.

Danes, ko vem tudi, kako komunicirati s svojim moškim in ga navdihniti, da poskrbi zame je vse precej lažje. Vmes pa sem imela 9 let potovanja, učenja in dnevne prakse.

Štiri darila, ki si jih enostavno moraš podariti, če želiš ustvariti ljubezenski odnos, najprej s seboj in nato tudi z moškim najdeš v brezplačni eKnjigi, kjer delim svoja spoznanja in veliko skrivnost o tem, kako obnoviti polarnost, privlačnost in povezanost po kateri v odnosu globoko hrepeniš. EKnjigo najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

 

par

Dovoli moškemu, da je tak, kot je.

Najina debata se je začela zelo nedolžno: »Veš, ženske se sploh ne zavedate, kako zakomplicirate življenje moškemu. Čisto konkretno; kupila si luči, ki imajo tako nenavadne žarnice, da nikoli ne vem, katero je potrebno kupiti in si me prisilila v to, da to delaš ti, ker enostavno ne vem kaj potrebujemo. In ko hočem popraviti steno, ne morem, ker imamo vsak prostor v drugi barvi in se ne znajdem kateri odtenek je za katero sobo. Prisilila si me v to, da čakam tebe in da si ti tista, ki mora poiskati pravo barvo, mi jo izročiti, da lahko naredim to, kar bi rad naredil.«

Obsedela sem z odprtimi usti. Ponovno mu je uspelo, da sem ostala brez teksta. In v glavi se mi je rolal film o kontroli, nadzoru, ki ga imamo ženske nad moškimi. Pogosto subtilno, vendar so mi zelo poznani tudi tisti, manj subtilni načini.

Ženske se pogosto obnašamo do moških kot da ne znajo šteti do pet. Bom govorila kar v ednini, ker mi je vse to še kako znano. In boleče. Od kar se zavedam razlik v naravi moškega in ženske, vidim kako pogosto smo ženske same sebi največja ovira, da ne živimo življenja kot si ga želimo in ne izkušamo ljubezni v odnosu, po kateri tako globoko hrepenimo.

Vem. Vem. Zelo bom ranljiva, ker je to še vedno področje velike bolečine v moji notranjosti. Boli me, ko vidim, kako poskušam nadzirati vse, kar počne moj dragi in mu ne pustim, da je to, kar je. Boli me, ko vidim, kako uživam v tem, da mora za vsako stvar vprašati mene. Boli me manipulacija, ki jo prepoznavam, ko ga pripravim do tega, da me mora prositi za stvari, ker sem mu jih onemogočila ali zakomplicirala. Hrepenim po tem, da vsega tega ne bi počela in hkrati vem, da si pogosto preprosto ne morem pomagati.

Dokler ne ozavestim, dokler ne prepoznam, dokler ne vidim, dokler nisem voljna slišati kaj počnem, mi še vedno zdrsne. Jaz se moram ujeti na delu in to ni enostavno. To od mene terja veeeeliko sočutja, veliko ljubezni do sebe, veliko srčnosti, da se ne kaznujem, da ne grem v napad sebe ali njega, da se ne umaknem, ne stisnem repa med noge in pobegnem, da se ne skrijem in ne dam glave v pesek kot noj, ter se delam, da nisem opazila, slišala, takrat, ko mi zdrsne.

Ja, ni enostavno, res ni.

In ob tem mi je vse govoričenje o tem, kako bi morale biti prijazne, ljubeče in pridne, bul shit. Tukaj moraš razumeti, da ko enkrat prebereš o stvareh in ti je vse jasno, s tem še nisi ničesar spremenila. Potrebno je stvari dati v prakso, da dejansko nehaš s tem, kar je bilo del tvojega vsakdana desetletja. Ja, drage moje, tukaj se žur šele začne, ker je potrebno ustvariti novo navado. In to je vse prej kot enostavno.

Če sem se v vseh teh letih naučila eno stvar je to, da ni v moji naravi, da sem lovka in osvajalka. Ok, čisto realno, znam biti tudi lovka in osvajalka, ampak ni mi všeč, kaj se zgodi z mojim moškim, če sem v tej vlogi v najinem odnosu.
Spoznala sem, da je moški po svoji naravi lovec in tisti, ki uživa v osvajanju. In jaz kot ženska sem tista, ki povabi, ki zapeljuje in ki z izžarevanjem ljubezen skozi odprto, pretočno telo navdihnem svojega moškega, da poskrbi zame, me razvaja in me obožuje.

Pomembno je, da dovolim svojemu moškemu, da je tak, kot je.

Izziv sodobne ženske, ki ga zelo dobro poznam tudi iz prve roke je, da preveč zlahka razdamo vse, kar imamo. S tem moškemu onemogočimo, da bi se potrudil za nas. Ženske predamo nagrado moškemu preden se je dirka čisto zares začela. Z drugimi besedami onemogočimo moškemu, da bi nas osvajal.

Moja težava je bila v tem, da sem dokazovala, da zmorem sama in da moškega ne potrebujem. To ima za posledico dve zelo boleči izkušnji; moški se dolgočasi in ženska je zagrenjena.

Moški v resnici ne marajo biti plen, ni jim všeč ta igra, da ženska lovi moškega. Ob tem se vedno znova spomnim fantov, ki sem jih poslušala, kako so se zgražali nad dekleti, ki se jim mečejo v naročje. Seveda to ne pomeni, da ne bodo izkoristili ponujenega.

Vendar zgolj spolna privlačnost ni razlog, da bi moški ostal v odnosu na dolgi rok. Ob tem se ženske pritožujemo, da so moški neobčutljivi prasci, ki izkoristijo to, kar je bilo ponujeno. Vendar, če smo zelo iskrene s seboj, zakaj ne bi izkoristil tega, kar ponujamo? Zanj je to zgolj fizična privlačnost in če je ženska za, moški ne čuti nobene dolžnosti, da bi se povezal tudi čustveno ali intelektualno. Pri ženski je zaradi anatomije zgodba zelo drugačna, kajti hormon oksitocin naredi svoje. Ampak o tem ne bom razglabljala na tem mestu.

Ženske v odnosu z moškimi menimo, da stvari dojemajo tako, kot jih dojemamo me same. Skratka mislimo, da so moški poraščene ženske. Pogosto zaradi nepoznavanja razlik v naši medsebojni naravi postanemo nepotrpežljive in moškemu ne damo prostora, manevrskega prostora, ki ga potrebuje, da gre v akcijo.

Ko moški v odnosu ni predvidljiv, ko se izogiba stikom, ko ne daje pobude, ženske začnemo razmišljati kako rešiti nastalo situacijo. Ko se moški v odnosu umakne, začne ženska razmišljati: »Kaj naj naredim?«

In gre v delovanje. Ker je treba nekaj narediti, ker je treba odnos rešiti, je res!?

Ok, tako sem se jaz lotila najinega odnosa, ko so bile težave. Kot projekta, ki ga bom rešila v x mesecih. Podala sem se na lov za načini, tehnikami, strategijami, ki delujejo. Postala sem lovka. In da ne pozabim, osvajalka.
Naravni instinkt ženske je da želi nekaj narediti, namesto da bi obsedela in opazovala, ko je ogroženo tisto, kar ji največ pomeni. Pozabila sem na svojo izvorno naravo zapeljivke, na svojo magnetično privlačnost in sijaj.

Zato te tokrat izzivam; Poglej kaj je tisto, kar te požene v lov, da postaneš lovka?

Kaj je tisto, kar te vodi v to, da začneš ti zasledovati svojega moškega, ga nadzirati, slediti vsak njegov korak v želji, da bi dosegla kar si želiš. Pa naj bo to, da obdržiš moškega ali dobiš moškega.

Ko greš na lov se tvoja energija spremeni. Ti se spremeniš, fizično. Tvoj obraz neha žareti. Si na misiji, kar te naredi napeto in trdo. Bodi pozorna ali vedno ti delaš korake, pišeš sporočila, kličeš, delaš načrte, ker te je strah, da če za to ne boš poskrbela ti, da boš ostala brez.

Veliko vode je preteklo, da sem resnično dojela, kaj pomeni umetnost povabila in kako ključnega pomena je za žensko, da zna moškega povabiti v njegovo možatost.

Ko moškega povabiš in poveš kaj lahko naredi zate, ter mu pustiš prostor, da to naredi zate s tem izraziš spoštovanje njega, takega kot je. Moški si želi biti ugledan in sprejet tak kot je. Ženske pa smo pogosto tiste, ki vidimo njegov potencial in si ustvarimo idealno podobo o tem kakšen je lahko, ob tem pa pogosto pozabimo na to, da moramo svojemu moškemu jasno povedati kaj si želimo, brez pričakovanj ali zahtev. Da ga znamo s svojo mehkobo in ženstvenostjo povabiti.
Moški potrebuje kvalitetne informacije, da te lahko osreči. Potrebuje prostor, da se ti umakneš in mu dovoliš, da nekaj naredi zate.

Dokler si ti v delovanju in reševanju, moški nima prostora, da bi lahko kaj naredil… zate.
Ti si tista, ki mu moraš jasno povedati kaj lahko naredi zate in mu dati na voljo prostor, da to naredi.
In to je umetnost. Ženska mora poznati sebe in ljubiti sebe kot bi si želela, da jo ljubi moški, da to umetnost daje v prakso. Zato vedno znova ponavljam… ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.

Ti si tista, ki navdihne moškega, da poskrbi zate.

Če te zanima 5 napak, ki jih v odnosu z moškim delamo ženske se mi pridruži na brezplačnem predavanju, ki je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Sad Couple Sitting On Couch After Having Quarrel

Moški z žensko, ki je pretirano samostojna, nimamo kaj početi…

To je izjava moškega, ki me je zadela v živo. Številne ženske osupne in pošteno razjezi.

Potem pa sem vprašala moškega, kakšne so pretirano samostojne ženske, in dobila naslednji odgovor: »To so take, ki nikoli ne prosijo za pomoč, ker mislijo, da so za vse dovolj same.«

Neodvisne, samostojne, ponosne ženske jasno in glasno povedo, da moškega v resnici ne potrebujejo. Pogosto z besedami; Saj te sploh ne potrebujem, še večkrat pa z držo, ko moškemu neslišno sporočaš skozi dejanja, da v tvojem življenju nima prostora. In to zelo dobro poznam iz prve roke.

Včasih sem bila tako samopomembna, da sem to, da ga ne potrebujem, tudi zelo jasno dala vedeti svojemu moškemu. Takrat nisem vedela, kako sem ga s tem razvrednotila, mu vzela moč, njegov prostor in hkrati izrazila svoje nespoštovanje.

Hotela sem dokazati, da sem boljša od njega, bolj pametna, in da zmorem več, kot on. Hotela sem, da me potrdi in mi pove, da me spoštuje in me ima rad. Vendar se takrat nisem zavedala, da sem z njim poskušala manipulirati in ga pripraviti do tega, da bi naredil zame to, kar sem potrebovala. Ob tem sem bila nespoštljiva. Pa tudi tega nisem vedela, da moškega ne motivira tekmovalnost s svojo žensko.

Moški pravijo, da se enostavno nočejo zapletati s preveč samostojno žensko, ki moškemu vedno znova da vedeti, da ga ne potrebuje. In moški zelo dobro poznajo razliko med samostojno žensko in samozavestno žensko.

Ženska, ki je samozavestna, se dobro počuti v svoji koži in se ne bo počutila ogrožena, če gre moški na tekmo s prijatelji, uživa v svojih konjičkih, brez nje. Takšna ženska ve, da mora moški obnoviti svoje baterije in se sprostiti v svoji praznini. Ve tudi, da moški potrebuje manevrski prostor.

Samozavestna ženska zna poskrbeti zase in se vedno postavi na prvo mesto v svojem življenju. Ima svoje aktivnosti in se dobi s prijateljicami. Ko poskrbi za svojo polnost in izpolnjenost na svoji strani brez pričakovanj, da bi moral moški karkoli narediti v zvezi s tem, s tem, ko poskrbi za svojo svobodo, pravzaprav polni in podpira njegovo svobodo.

Vendar ve tudi, kako kvalitetne informacije deliti s svojim moškim. Seveda zna zamenjati žarnico in pokositi vrt, vendar to z veseljem prepusti moškemu.

Ženska je tista, ki iz svojega moškega izvabi najboljše ali pa najslabše.

Ženske na drugi strani pogosto verjamemo, da nas bo to, da smo samostojne in znamo poskrbeti zase naredilo bolj privlačno. Naučile smo se, da ženska, ki je samozadostna in samostojna, zaželena na moški strani.

Pogosto mi ženske povedo, da so jim mame govorile, da naj pridno študirajo, dobijo boljše službe in naj poskrbijo, da bodo boljše od svojih partnerjev.

Vendar tvoja vrednost za moškega ni v tem, kaj lahko zanj narediš, temveč kdo si. Tvoja prisotnost, to da si resnična, da se pokažeš, da si sočna in sijoča, je darilo za tvojega moškega.

Kot ženska lahko razsvetliš življenje moškega. Ženska je iskra življenja, ki je moški ne zna ustvariti sam. Ženska zaneti ogenj strasti v njegovem srcu s tem, ko je prisotna in mu dovoli, da poskrbi zanjo.

Res je, moški želi imeti ob sebi močno in sposobno žensko, v življenju katere lahko prispeva. Moški si želi narediti pozitivno razliko v življenju ženske. Želi osrečiti žensko, ji olajšati življenje, želi prispevati k temu, da je njeno življenje lepše in boljše. Moški želi, da ženska zaživi svoje sanje.

Brez dvoma me je osupnilo, ko sem vedno znova v pogovoru z moškimi prepoznavala, kako je za uspešnega moškega pomembno, da je njegova ženska ranljiva. Ranljivost je sposobnost, da si globoko povezana s svojimi čustvi, kajti le takrat, ko si ti povezana z njimi, omogočiš svojemu moškemu, da te čuti, se poveže s teboj in je navdihnjen, da poskrbi zate.

Za žensko je ključnega pomena, da se zna odpreti in da ji je udobno v odprtosti. Odprtost v izkušnji je izraz ljubezni. Ne moreš se zaljubiti v maske. Ne moreš se zaljubiti v zunanjo podobo.

Moški zapusti žensko, ki mu da jasno vedeti, da ga ne potrebuje.

Ko sem to dojela, sem bila lahko samo hvaležna, da je moj dragi vztrajal z mano, kljub mojim vztrajnim poskusom, da ga odženem.

Zakaj se moški res potrudijo za »tiste« ženske? Ker jim pustijo. Ker so voljne sprejeti to, kar ji moški lahko daje. Ker so avtentične, take, kot so. Ne poskušajo narediti vtisa s svojo storilnostjo, ugajanjem in s tem, da so pretirano pridne.

Brez dvoma je največja skrivnost, kako iz svojega moškega izvabiti najboljše, v tem, da veš, kaj potrebuješ in znaš to podeliti s svojim moškim. Pomembno je, da mu daš na voljo kvalitetne informacije o tem, kako te lahko osreči še bolj in predvsem, da izraziš hvaležnost in občudovanje.

Moški obožujejo žensko, ki spoštuje njegove ideje, misli in predloge, ki z njim dela spoštljivo in ne tekmuje z njim, kdo bo boljši. Moški noče tekmovati z žensko. Moški tekmuje z drugimi moškimi. Za žensko pa si želi, da je ženstvena in sprejemljiva, da zna praznovati sebe in njega.

Težava sodobne ženske pa je vse prepogosto ravno v tem, da je pozabila, kako biti ranljiva in ženstvena.

Več o tej temi delim v spletnem programu Srečna Ženska Sije. Več informacij najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

carefree

V ljubezni ni varnosti…

Številne ženske mi povedo, da se bodo potem, ko bodo našle ljubezen svojega življenja, resnično počutile varno. Vendar je ljubezen ravno nasprotno od varnosti. Takoj, ko ljubezen poskušaš narediti varno, to ni več ljubezen, temveč nadzor. Ko verjameš, da so drugi odgovorni zato, kako se ti počutiš, poskušaš nadzirati druge, da bi se počutila varno in vredno.

Ljubezen je povezana s tvojo sposobnostjo, da se odpreš, vedno znova in znova, ter sprejmeš to, kar je prisotno, točno takšno, kot je. To velja za odnos do sebe kot tudi partnerski odnos.

Da bi bila lahko sprejemljiva, moraš opustiti potrebo po tem, da se partner prilagodi tvojim standardom glede tega kdo naj bi bil, kaj naj bi počel, rekel in da mu pustiš, da je, kdor je. Sprejemljivost leži v samem temelju ljubezni.

Če iščeš varnost v drugi osebi, pravzaprav iščeš nadomestnega starša, ki naj bi ti nudil to, česar ti starši niso dali, ali več tega, česar so ti dali premalo. V tem iskanju ti določaš, kdo naj bi ta oseba bila in ne sprejemaš osebe točno take, kot je. In to ni ljubezen.

Vedno, ko smo ranjene, smo soočeni z ranjenostmi svojega otroštva. Ob tem si prizadevamo, da bi stvari pustile za seboj in ustvarile iluzijo varnosti. To pogosto naredimo na dva načina; ali si prizadevamo, da bi nam uspelo, se trudimo, smo aktivne in poskušamo dokazati, da smo sposobne. Ali pa čutimo občutke nemoči in v prepričanju, da ni kaj narediti, vržemo puško v koruzo in se počutimo žrtev okoliščin.

Vendar s tem ne dvigneš čustvene bolečine, ki jo čutiš v sebi. Gre za mehanizme, ki smo jih razvili že v otroštvu, s katerimi se poskušamo izogniti bolečini. Boj, beg ali ignoranca so trije mehanizmi, ki nam ne prinesejo olajšanja in ne povečajo občutka ljubezni.

Pomembno je, da prepoznamo svojo zgodbo ranjenosti, vendar je ključnega pomena, da to ne postane ščit, za katerim se poskušamo skriti, temveč, da začutimo stvari in se premaknemo direktno skozi.

Da bi to lahko naredila, so ključnega pomena trije koraki.
1. Jasnost je povezana s sposobnostjo, da na stvari pogledaš brez sojenja, razsojanja in kritiziranja, kar je precej lažje reči, kot narediti. Pogosto se nam takrat, ko se znajdemo v izzivih, dogaja, da nas razum spominja na različne načine, ki so v preteklosti delovali in nas sili v brezglavo poskušanje.

Rada rečem, da je videti, kot bi metali krožnike s špageti v zid v upanju, da se bo kateri prilepil na zid in bo stvar držala. In če to ne deluje, poskusimo z drugo taktiko, s kritiko.

Ljudje ponotranjimo težnjo kaznovanja sebe do te mere, da postanemo sami sebi najhujši rablji. Ko nekaj ne gre po načrtu, znamo sami sebe raztrgati in smo kruti preko vseh meja. Pogosto smo mnenja, da če ne sodimo navzven, da smo presegli to težnjo. Vendar iskren pogled navznoter pogosto razkrije, kako neusmiljeni znamo biti do sebe, še posebej, ko nam v ljubezni ne gre, kot sami pričakujemo od sebe. Zato je izjemno pomembno, da si povemo resnico, da smo jasni, vendar brez sojenja in kritike.

2. Odprtost je ključnega pomena in predstavlja velik izziv takrat, ko se počutimo ranljivo. Bolečina nas odpre, začutimo njeno surovost in ob tem bi se najraje zaprli, skrili. Vendar je izziv ravno v tem, da ne glede nato, kaj se dogaja ostajamo odprti.

Ljubeča prijaznost do sebe je v tej fazi ključnega pomena. Potrebno je sprejeti sebe, točno tako kot si. Sprejeti je potrebno vse prijetne, kot tudi neprijetne dele sebe, in ravno v tem je prijaznost do sebe. Sprejemaš se točno tako, kot si, brez potrebe po spreminjanju česarkoli.

Tovrstna odprtost in sprejemljivost sta bistvenega pomena, če želimo brezpogojno ljubiti, v prvi vrsti sebe. Kajti brez ljubezni do sebe ljubezni ne moreš deliti. Dejstvo je, da ne moreš deliti tega, česar nimaš. In da bi ljubezen čutila, moraš ostajati odprta tudi takrat, ko boli.

3. Stabilnost je temelj avtentičnega življenja. Skozi jasnost in odprtost v sebi ustvariš temelj, občutek stabilnosti, ki pomaga ustvariti občutek notranje varnosti.

Ironično velika večina ljudi išče varnost in ljubezen zunaj sebe. Pogosto slišim ljudi, kako iščejo ljubezen, kar v praksi pomeni, da iščejo osebo, ki jih bo ljubila in v zameno bodo ljubezen delili z njo.

Vendar moraš najprej ljubezen čutiti v sebi, da bi jo lahko izkusila s strani druge osebe, ki ti zgolj odslika to, kar je v tebi. Žal je tako, da dokler varnosti ne najdemo v sebi, je tudi zunaj sebe ne najdemo. Česar ni v nas, tega tudi zunaj sebe ne moremo izkusiti.

Kako se premakniti skozi?
Premik direktno skozi stvari terja dvoje; usmerjanje pozornosti nase, opazovanje sebe, da si v stiku s sabo in druga stvar je pretočnost, da si v toku življenja in pustiš življenju, da te pelje.

Tukaj nisi, da bi nadzirala življenje. V resnici ga ne moreš. Lažni občutek nadzora ti dajeta zapiranje v škatlico osebnosti in znano okolje. Vendar je dejstvo, da se vsak dan, že takoj zjutraj, ko odpreš oči, podaš v neznano. Temu se pogosto poskušamo izogniti tako, da gremo na avtopilota, da čez dan enostavno sledimo navadam, rutinam in instinktom.

Veliko žensk mi pove, da se zjutraj priklopijo in zvečer ugasnejo, vmes pa se običajno ne spomnijo, kaj se je dogajalo. Prav tovrstna odtujenost od sebe pa povzroči občutek pomanjkanja. V sodobnem svetu pomanjkanje poskušamo zapolniti z zunanjimi stvarmi, kar pa preverjeno ne deluje.

Zato je stik s sabo ključnega pomena, da sploh opaziš, kje si in kaj se dogaja.

Pretočnost pa je povezana z naravo življenja. Življenje se premika, teče, nenehno je v gibanju. In življenja ne moreš ustaviti, ne glede na to, da pogosto poskušamo. Vsi vemo, kako naporno je veslanje proti toku vode, in kadar v življenju veslamo proti toku in se upiramo, to terja ogromne količine življenjske energije.

Zato je predaja toku življenja ključnega pomena, če želiš skozi svoje življenje potovati z lahkotnostjo in radostjo.
Občutek živosti začutiš, ko si prisotna, tukaj, zdaj, vstopaš v vsak dan s čudenjem in voljnostjo, da slediš toku, ki te vodi na tvoji poti življenja. Ne moreš je nadzirati, brez dvoma ne bo šla v skladu s tvojimi pričakovanji, vendar je prav ta nenavezanost na rezultate tisto, kar naša duša potrebuje.

Življenje je potovanje v neznano.
Vsak potuje na edinstveno svoj način. In zato je zaupanje vase in ljubezen do sebe najboljša možna popotnica na tej poti. Če začutiš, te na tej poti lahko vodim, več najdeš tukaj…

Brezmejno uživaj na svoji poti. Bodi drzna na razpotjih. Ljubeča ob izzivih. In vedno se spomni, da se ljubezen poraja iz tvoje notranjosti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani svetloba.si

wsmile

Strah pred intimnostjo…

Tvoje srce in duša hrepenita po intimnosti, vendar jo, če se je bojiš, vedno znova potiskaš stran od sebe. Ženske pogosto delijo z menoj, kako se trudijo ustvariti izpolnjujoč partnerski odnos, vendar se vedno, ko je preveč lepo stvari zalomijo. Vedno znova se znajdejo zataknjene v igri pridi bližje-pojdi stran, ko zaradi strahu pred globoko povezanostjo, ki jo intimnost predstavlja, pakirajo kovčke in grozijo z odhodom.

Že leta razlagam, da je delo z notranjim otrokom ključnega pomena, če si v odnosih z ljudmi. Če želiš živeti v izolaciji na vrhu gore, ne boš imela težav s povezanostjo s seboj. V odnosu z drugo osebo, pa boš imela težave, če ne boš prepoznala mehanizma, kako do strahu pred intimnostjo sploh pride.

Strah pred intimnostjo izhaja iz strahu pred zapuščenostjo, izdajo, zavrnitvijo ali zlorabo. Ti strahovi pa izhajajo iz našega zgodnjega otroštva, ko smo izkušali čustveno izdajo, zavrnitev ali zapuščenost s strani svojih staršev, ki so bili ravno tako ranjeni. Ranjeni smo bili v svojih prvih odnosih z ljudmi.

Kot otrok si majhno, nedolžno bitje, ki je popolnoma odvisno od ranjenih ljudi, ki niso ljubili sebe in so bili zato nesposobni ljubiti na zdrav način.

Resnica je, da način, kako so starši ravnali s teboj nima čisto nobene veze s tem, kdo ti si. V resnici te starši niso videli. Niso videli tvoje edinstvenosti in enkratnosti. Njihova perspektiva tebe je bila filtrirana skozi prizmo sramu in ranjenosti v njihovi notranjosti. Nate so projicirali svoje upe, sanje, pa tudi strahove in negotovosti. V tebi so videli rešitev za svoje občutke nevrednosti, podaljšek sebe, ki bo naredil vse, kar njim ni uspelo. Ali pa na drugi strani kot oviro, da oni niso mogli doseči tega, kar so si želeli. Za mnoge pa so bili starši tako ujeti v lastne odvisnosti in dramo preživetja, da nikoli niso bili ugledani.

In to je boleče. Vse to globoko zareže v dušo otroka, ki si želi biti ugledan, ljubljen in sprejet točno tak, kot je.
Zato ni čisto nič čudnega, če smo se, kot majhni otroci raje družili z živalmi in preživljali čas v naravi. Kajti narava je varna, ne sodi te. Domače živali te ne zapustijo, ker je s teboj nekaj narobe. Narava te ne bo zasramovala. Ljudje te.

Intimnost v svoji osnovi je občutek globoke povezanosti z drugo osebo, ko dopustiš, da je druga oseba vidi, ko sebe deliš z osebo na drugi strani.

In deliti sebe je problem, če imaš v samem jedru občutek, da si nihče, da je nekaj hudo narobe s teboj in da si zaradi tega nevredna in te je nemogoče ljubiti. Enostavno nočemo, da bi nas oseba na drugi strani resnično ugledala, saj bi to pomenilo, da bi se razkrila sramotna skrivnost, ki jo nosimo v sebi. Strah pred intimnostjo temelji na prepričanju, ki si ga oblikovala kot majhna punčka, na katerem temelji tvoj odnos do sebe.

Tvoja majhna punčka vse do 7 leta, ko se vklopi razumski del tvojih možganov, svet doživlja skozi občutke in zato nas tako močno prizadene kritika in kaznovanje.

Rada rečem, da smo bili udomačeni skozi kaznovanje in nagrajevanje za naše obnašanje. Postanemo odvisni od mnenja ljudi okoli nas in v skladu s tem izgradimo svojo osebnost. Otrok nima kapacitete, da bi rekel, da se tega ne gre. Otrok ne zmore predelati bolečih čustev v sebi in tako se ločimo od sebe. Skrijemo dele sebe in se prilagodimo. Tekmujemo za odobravanje in naredimo vse, kar je v naši moči, da bi bili sprejeti in nagrajeni.

Soodvisnost je del našega mehanizma za preživetje. Temelji na občutku sramu, da je z nami nekaj hudo narobe.
Mehanizem preživetja nas poskuša zaščititi pred tem, da bi bile izdane, zavrnjene ali zapuščene, ker je z nami nekaj hudo narobe, ker smo nevredne in nas ni mogoče ljubiti.

Strah pred intimnostjo je v samem jedru strah pred izgubo – sebe. V svoji notranjosti vemo, da se moramo za povezanost z nekom odreči delu sebe. In to je zelo boleče.
Strah pred intimnostjo vznika iz teh naših ranjenosti. In kot odrasli, če nismo pozdravili tega dela v sebi, se še vedno odzivamo iz teh istih mehanizmov.

In moj je bil leta, kaj leta, desetletja, da sem napaka in da je z menoj nekaj hudo narobe. Ker če bi bila ok, potem bi me ljudje imeli radi in bi me nagradili. Tako pa sem bila vedno znova kaznovana.

Strah me je bilo pokazati sebe, to kdo v resnici sem, ker se mi je zdelo, da bom kar umrla, če bodo ljudje resnično videli mene, moj zasramovani jaz. Ko sem že delala s svojim notranjim otrokom, sem na trenutke, ko sem uspela predreti skozi svoje samoobtoževanje, v trenutkih jasnosti spoznala, da če bom dovolila drugim, da me resnično vidijo, da bodo v grozi pobegnili pred deformiranim, sramu vrednim bitjem, ki sem jaz. In za mano je dolga pot, ko sem delček po delček spoznavala in objemala sebe.

Ne, to ni projekt, ki ga zaključiš v x mesecih. Gre za proces alkimiziranja svojega svinca v zlato. In da si upaš podati na to pot, moraš biti srčna, predana sebi in predvsem drzna, da se spustiš na to popotovanje vase, v lastne globine.

Kajti ne moreš se naučiti, da ljubiš sebe brezpogojno, brez da spoštuješ svoj bes.
Ne moreš biti resnično globoko povezana s seboj ali z drugimi brez da si prisvojiš svojo žalost.
Ne moreš se povezati s svetlobo v sebi dokler nisi voljna prepoznati in sprejeti svoje lastne teme.
In brez, da resnično začutiš celo paleto strahu v sebi ne moreš zaživeti radostno življenje, ki si ga želiš.

Potrebno je čustveno zdravljenje, zdravljenje svojih ranjenosti, da bi lahko izkusila celoto Sebe. Povezana z božanskim v sebi si lahko samo, ko si povezana s tistimi deli v sebi, za katere meniš, da niso božanski. Kajti vse je Eno in Eno je v vsem.

Če te zanima več, te vabim, da se mi pridružiš in Objameš Sebe.
Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

yabeau

Kompliment…

Moj teden se je začel z enim najlepših komplimentov, kar sem jih kdaj prejela. Moj dragi je prišel do mene in mi rekel: “Dobro si to začarala. Z avtom je vse v redu, samo kabel se je iztaknil.”
Z nasmehom sem sprejela kompliment, ki je bil izraz potrditve tega, kar sem mu povedala dan prej, ko sva se v nori noči vozila iz Krka in nama je na vsakem klancu crknil avto, dokler nisem deve avta vprašala, kaj potrebuje.
Ob njenem odgovoru sem se povezala s kvaliteto, ki jo je potrebovala in jo skozi sebe usmerjala direktno v motor, kar naju je pripeljalo do doma.

Pred domom sem z mojim dragim delila, kaj počnem in takoj, ko sem preusmerila pozornost drugam, nama je avto ponovno ugasnil. To me je opomnilo, da deva potrebuje pomoč. Tisto noč sem tuhtala o tem, kakšno moč ženske nosimo v sebi in kako pomembno je, da se zavedamo tega in jo zavestno damo v prakso. Pa ne samo pri sebi ali pri najbližjih, tudi naš posel, dom ali avto lahko ustvarimo na čisto drugi ravni, če poznamo mehanizme ženske moči.

Pa ne samo to, kako blagodejno je, če dobimo potrditev in odslikavo tega, kako dragocene in pomembne smo za ljudi okoli sebe.
Da bi lahko sprejele to odslikavo, pa je umetnost sprejemljivosti najpomembnejša komponenta.

Si se kdaj vprašala, kaj je kompliment?
Poklon, pohvala… Izrečena z besedami ali z ustreznimi gestami.
In ne glede na to, kako dobro denejo in pobožajo, jih pogosto ne spustimo do sebe.

Sprejemanje komplimenta je umetnost in sprejemljivost je tista, ki jo mora ženska razviti, da bi sprejela kompliment. Vendar imamo ravno s sprejemljivostjo velike težave in tako pogosto zaradi nelagodja, ki ga čutimo ob komplimentu, le tega zavrnemo.

Pogosto s strani žensk slišim pritoževanje, da moški ne dajejo komplimentov, vendar to ne drži. Večkrat je težava na drugi strani, ker ženska komplimenta ni pripravljena sprejeti.
V povezavi s tem je lahko več vzrokov, najpogostejši pa je brez dvoma nezaupanje moškemu in iskanje kakšni so motivi za kompliment: “Kaj ima za bregom?”

Po mojih izkušnjah tovrstna zadržanost in nesprejemanje pogosto izhajata iz dejstva, da moški, sploh potem, ko smo že nekaj časa v zvezi, radi izražajo očaranost nad našimi fizičnimi atributi, nad našim telesom in videzom, kar ženski tja do poznih 20 let lahko godi, kasneje pa začnemo opažati, da nam manjka tiste ljubeče naklonjenosti in občutka, da mu je mar, ki ga lahko izrazi skozi kompliment.

V svojem odnosu sem osupla odkrivala, da moj moški ne razume, kako pomembna je ljubeča naklonjenost in njegova skrbnost, brez navezave z njegovo potrebo po izpolnjujoči spolnosti. To zelo pogosto moškim težko dopovemo, ker pri njemu naklonjenost vodi v spolnost.

Vendar je razlika med predigro in naklonjenostjo, ki ne vodi s spolnost.

Ker tega ne vemo in tudi, če slutimo, pa tega ne znamo povedati svojemu moškemu, se pogosto začnemo komplimentom izogibati, ker jih povezujemo s potrebo, ki jo ima moški. In tako na tem področju komplimentov nastane cela zmeda, še posebej, če ženska komplimente povezuje z namigovanjem na spolnost, kar zaradi varnosti izloči vse moške in ne le tvojega. Tako ženske pogosto razlagajo, da jih moški nadlegujejo, moškim pa ni jasno kaj delajo narobe.

Številne ženske se tako na komplimente odzovejo na enega od treh načinov:
1. Z odkritim napadom, kjer izražajo svoj gnev in jezo neposredno, z direktno ali posredno agresijo. Tako ženske pogosto kritizirajo ali celo prezirajo moške, ki si drznejo izraziti občudovanje ženski, skozi kompliment. Ženska enostavno ne verjame moškemu, da je njegova pohvala iskrena in se brani z odkritim napadom. “Kaj se pa greš? A se delaš norca iz mene? Nehaj se mi dobrikati! Prilizuješ se mi.” je samo nekaj izrazov, ki jih v svoj bran pogosto uporablja.
2. Z umikom in pobegom navznoter, kar v praksi pomeni, da svojo jezo ob povedanem, obrnejo proti sebi v obliki sramu in samokaznovanja. V tem primeru se ženska odzove z rdečico, pogleda v tla in se poskuša izogniti pogledu. V sebi čuti sram in to poskuša skriti. Pogosto zmanjšujejo pomen svojega prispevka s komentarjem v stilu:”Ah saj to ni nič. Tako počasna sem in pikolovska, drugi bi to naredili hitreje. Saj jaz sem naredila samo xyz.” Ob tem se pogosto primerjajo z drugimi, ter se ponižujejo same sebe.
3. Z izogibanjem in preusmerjanjem na druge ljudi ali na drugo temo. Tako svoj uspeh pogosto pripisujejo drugim ljudem ali sreči in zavračajo komplimente.

Umetnost sprejemljivosti je povezana s tem, da smo se v prvi vrsti voljne odpreti temu, kar pride in iskreno pogledati, kaj to pomeni tebi. Sprejemanje komplimentov je brez dvoma povezano z zaupanjem v sogovornikovo iskrenost in verodostojnost.

Sprejemljivost je povezana s tem, da si voljna sprejeti vse, kar je del tebe in popolna sprejemljivost je pozitivno samospoštovanje. Umetnost sprejemljivosti je povezana s hvaležnostjo, ki jo tudi izraziš: “Hvala, ker si mi to povedal. To me je resnično razveselilo.” Izjemno pomembno je, da svojo hvaležnost izrazimo na glas.

Moj dragi mi je nekoč zaupal zgodbo o vrtnici: “Pogosto moški nekaj naredi za žensko, pa to ni prepoznano in ženska ne izrazi hvaležnosti za to, kar je moški naredil zanjo, raje se namesto tega pritožuje ali izrazi kritiko, ker stvari niso bile narejene tako, kot si je zamislila ženska. To je tako, kot bi vrtnico, ki jo je moški prinesel vrgla v smeti, ker ni prave barve ali pa ni prava roža. Moški bo vrtnico prinesel samo enkrat, če jo vržeš v smeti, bo to zadnjič. Zakaj bi si povzročal bolečino s tem in se izpostavljal kritiki, če ženska noče rumene vrtnice. Pri njemu zdaj velja: “Ne mara rož.””

To mi je dalo misliti in umetnost sprejemljivosti je postala del moje dnevne prakse.

Več o umetnosti sprejemljivosti in o tem, kako različni smo si v resnici, bom delila v spletnem programu, ki ga začnemo 15.8.2016 Srečna Ženska Sije.
Če si srčna ženska, ki si želi izpolnjujoč partnerski odnos in čuti, da je iskra strasti, tisti žar med vama ugasnil, te vabim, da si več prebereš na povezavi tukaj…

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

lovers

Ljubezen ni trgovina.

Iščem pravega moškega.
Iščem moškega, ki je xyz.
Iščem pravo ljubezen.

Izjave, ki so na prvi pogled čisto sprejemljive in v sodobnem svetu, v katerem živimo, presenetljivo pogoste. To kar razkrije pogled od blizu pa je osredotočanje na zunanji svet in pričakovanja, kakšen mora biti partner na drugi strani.
Vendar ljubezen ni trgovina.

Ne moreš imeti tega, česar ni v tebi.
Partnerstvo kreiraš skozi to, kdo si ti, s tem, kako neguješ svoj ženski in moški aspekt v sebi.

Številne ženske so danes v iskanju, v delovanju, v akciji. Trudijo se. Potiskajo stvari.
To česar se ne zavedajo je moč polarnosti in dejstvo, da to, na kar se osredotočaš, pritegneš k sebi.
Narava ženske je, da je magnetično privlačna. V resnici ti ni treba čisto nič početi. Biti pa moraš to, kdor si… ženska.

Če si rojena v ženskem telesu, tvoje telo poganjajo ženski hormoni. To v praksi pomeni, da ne glede na to, da je v tebi tudi moški aspekt, moški način delovanja izčrpava tvoje telo in zato čutiš fizično utrujenost, čustveno izpraznjenost in mentalno izčrpanost, če večji del svojega življenja preživljaš v svojem moškem delu. Tvoje žensko telo ni narejeno za moške aktivnosti, kljub temu, da ženske vedno znova poskušamo dokazati, da temu ni tako.

Vendar je na koncu vedno telo tisto, ki nam pokaže kje smo. Težave z ženskimi organi, kronična utrujenost in izčrpanost, pomanjkanje kreativnega navdiha nam pokažejo, kje smo. Pa ne le to, po navadi nam nezadovoljstvo in občutek, da smo nesrečne jasno pokažejo, da za naše čustvene potrebe ni poskrbljeno.

Namesto, da aktivno iščeš moškega, raje bodi ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

Pred nekaj dnevi je znanka z menoj delila svojo zgodbo, ki jo je zaključila z besedami: »Ni res, da ni mogoče, da bi ti moški kar padel v naročje. K meni je prišel domov, na vrata. Nisem ga iskala, nisem se trudila. Vse kar sem naredila je, da sem se začela posvečati sebi, negovati sebe. Bolj, ko sem se dobro počutila v svoji koži, bolj nenavadne stvari so se mi začele dogajati. Taja, tip je prišel k meni. Resno.«

Nasmejala me je do solz, ko je pripovedovala svojo zgodbo in z veliko gotovostjo mi je zatrdila: »Zdaj vem, da je vse, o čemer govoriš res. Ženska je magnetično privlačna. Ko je v svoji energiji, se dogajajo čudeži. Jaz sem živi dokaz za to. Res se mi dogajajo čudeži.«

Ženska, ki pozna svojo moč ženstvenosti, ki vidi svojo vrednost in dragocenost svoje ženstvenosti, prepozna prebujenega moškega, ko ga sreča. Ni ga potrebno iskati in se truditi. Ni potrebno biti urejena, našminkana, oblečena kot Barbika in uštimana v piko, da bi te opazil. Ja, telesna privlačnost je pomembna, vendar bo, v kolikor se osredotočaš samo na svojo zunanjost, telesna privlačnost poskrbela za to, da imaš njegovo pozornost, ne pa tudi srca.

Ženska, ki je zadovoljna, srečna v svoji notranjosti in izpolnjena, sije.

Ta sijaj, ta magnetična privlačnost moškega navdihneta, da je do tebe pozoren, da ti je naklonjen in izrazi svojo skrbnost. To je tisto, po čemer hrepenimo ženske.

Ljubezen ni trgovina.
Ni daj dam.
Ni, če jaz dam tebi to, daš ti meni to.

Del ljubezni je zaupanje, negovanje, odprtost, stabilnost, nežnost.
Najprej moraš ljubiti sebe, da bi temu pritrdil tudi zunanji svet.
Ko si v stiku s sabo, s svojo žensko esenco, znaš ustvariti prostor za čarovnijo in za partnerstvo.
Vse se začne v tebi. In nato to, kar je v tebi, iz sebe deliš z ljudmi in s svetom, na sijoče ženstveni način.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si