Moški. Raznoliki. Edinstveni. Enkratni. Neponovljivi.
Vsak je svet zase.
Lepi. Visoki. Čokati. Poraščeni.
Ženske se trudimo biti kot moški.
Se dokazati.
Doseči cilje. Visoke cilje.
In pozabimo, kdo smo.
Zakaj smo tukaj?
Pozabimo, da je ženska tista, ki navdihne moškega, da je boljši moški.
Pozabimo, da moraš ti kot ženska držati svoj prostor in biti kar si, če želiš dobiti in sprejeti kompliment, občudovanje, oboževanje moškega.
Ker resnica je, da moški obožuje žensko.
Vendar se vse prepogosto zgodi, da ženska ob tem odreagira na enega od treh načinov…
Gre v boj z moškim in mu dokazuje, da se moti. Prepričuje ga v nasprotno in jasno poda vse argumente proti povedanemu.
Se umakne in skrije, ker ji je pozornost moškega preveč. Enostavno se počuti preplavljena zaradi pozornosti, ki jo ima.
Ali pa otrpne in se dela, da ničesar ne vidi in ne sliši.
In verjemi, poznam vse tri. Od blizu.
Ena mojih brez dvoma najbolj neudobnih lekcij tega življenja je biti v družbi z očarljivim moškim, ki odkrito pokaže, da si zanj najbolj pomembna oseba v tistem trenutku. Ostati odprta, pretočna, sprejemljiva in dopustiti, da te občudovanje neguje.
Ker takrat, ko se dogaja preveč dobrega zlahka zdrsnem v stare mehanizme, kjer naredim vse, kar je v moji moči, da luči, ki so usmerjene name usmerim na koga drugega.
In vedno, vedno, ko svojo pozornost iz sebe usmeriš na kogarkoli ali karkoli, v želji, da bi našla varnost zunaj sebe, blokiraš pretok, ki teče skozi tebe.
Vse je že v tebi.
Ničesar ti ni treba narediti, doseči ali dobiti.
Tudi moški je v tebi, preden pride k tebi v zunanjem svetu.
Moški v zunanjem svetu je odsev tega dela v tebi. In tvojega odnosa z njim.
Dokler sem se jaz bojevala s svojim notranjim moškim, sem bila boje tudi v zunanjem svetu.
Nisem vedela v čem je fora. Potem sem počasi, počasi dojela… vse je v meni. Tudi On.
Moj Moški, z veliko začetnico.
Moj ljubimec, moj bojevnik, moj heroj.
In razviti sem morala svojo žensko stran v sebi, svojo ženstvenost, svojo magnetično privlačnost, svojo lepoto.
Jaz sem morala okrepiti svojo posodo za vse kar sem, da je moj notranji moški del začel spoštovati in oboževati njo, mojo Žensko.
Dokler so moški v zunanjem svetu v tvojih očeh idioti, kreteni, barabe in kurbirji, je zagotovo podoben odnos tudi v tvojem notranjem svetu.
Ker je vse v enem in vse v enem.
Sprejmi sebe, vzljubi sebe, objemi sebe… celo Sebe.
Tudi Njega, ki čaka, da ga sprejmeš, vzljubiš in objameš v sebi.
Bodi Cela, Celostna in Celovita TI.
Tale je zate….
Da bi moškega bolje razumela, sem pripravila druženje Vodnik k razumevanju moškega in možatosti. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<
V zadnjih tednih sem na različnih koncih s strani žensk, ki so podjetnice slišala; da je bližnji ne razumejo, da če karkoli pojamra, takoj dobi servirano, da se smili sama sebi, da je čudna in da živi v oblakih. Potem pa se vse to nadaljuje še v odnosu s partnerjem, ki ji govori, da ni sposobna za podjetnico in da naj raje razmišlja, da zapre podjetje in naj začne iskati redno službo.
Notranje dvome in strahove pogosto projiciramo na ljudi zunaj sebe. In tisti, ki naj bi najbolj zaupali vate ti pogosto odslikajo tvoje nezaupanje vase. Zase lahko rečem, da sem v svojih 15 letih kar sem v podjetniških vodah samostojno morala okrepiti predvsem zaupanje vase in notranjo gotovost, da se vedno zanesem nase. Ne glede na to, kaj mi pravijo drugi. Vključno z mojim dragim.
Ravno danes sem tuhtala na to temo še iz drugega zornega kota. Kako pogosto se nam zgodi, da smo ženske, ko smo v poslu, zaradi tega, ker se cele vržemo v delo in je toliko enih stvari, ki te posrkajo vase, pogosto izčrpane, izpraznjene in utrujene.
Potem pa pričakuješ od svojega moškega, da bo naredil nekaj, da te bo razvedril, ti dal oporo, da te bo razumel, on pa te še dodatno potunka. In ugotovila sem, da smo pogosto enostavno izgubljeni v prevodu (beri ne razumemo različnosti med spoloma).
Bom kar na svojem primeru govorila.
Zadnji teden sem na polno v akciji in delam, skoz. Pišem in urejam stvari, nabralo se mi je cel kup stvari, ki jih moram plačati in to je povezano s tem, da moram tudi zaslužiti, ne!?
In sem se včeraj zvečer ujela, kako mi ni do stiskanja in kako me dotik mojega dragega vrže čisto iz štumfov. In sem mu rekla, da enostavno ne čutim bližine, ki jo potrebujem, da se lahko odprem in sem mehka in nežna in ženstvena.
Si moraš mislit, jaz, ki govorim o ženstvenosti in se ujamem takole.
Potem sem pa danes zjutraj razmišljala kaj je na stvari in dojela naslednje; ko sem v moški energiji zaradi preobilice dela in sem v intelektu in v tistem gremo-gremo-akcija razpoloženju, enostavno povozim samo sebe in svojo srčno navigacijo, ki mi kaže kam naj se obrnem in kaj je zame dobro in kaj potrebujem.
Enostavno pozabim na vse; pit, jest, lulat. Grem s tokom. Ko pa končam in se ustavim, pa me ujame vse tisto, kar je moralo počakati.
Ponavadi sem tečna in utrujena in izpraznjena in če takrat moj dragi od mene želi karkoli, se počutim, kot, da mi hoče vzeti nekaj, česar še zase nimam.
Dojela sem, da je nujno potrebno, da se jaz napolnim in negujem najprej sebe.
Ker, če jaz nisem ok- in pogosto, ko ful delam v resnici nisem ok – potem to občuti tudi moj dragi.
Ker je moški drugačen od ženske (in ja, vem, bummer, ni ti všeč), na celotno situacijo gleda popolnoma drugače.
O tem sem se dala podučiti iz prve roke.
Moški je z energijo zelo ekonomičen. Ne pozabi, da ima v svojih genih še vedno lovca. In ko gre na lov je planiranje in nabiranje energije za lov ključnega pomena. In ker toliko energije in virov vloži v svoj lov, se mu mora obrestovati.
To je za moškega življenjskega pomena. Domov mora prinesti »žival«. Ulov. Denar. Nekaj, kar predstavlja rezultat njegovega vloženega truda, energije in drugih virov.
Zato mi, v njegovih očeh, moj posel škodi, ker ni računice – več vlagam noter kot dobim ven. Pa še nesrečna sem.
In moški si želi ob sebi zadovoljno žensko. Ker če ženska ni zadovoljna, to pomeni, da on ni dober moški, da nekaj dela narobe. In ne mara tega občutka, da je nekaj narobe z njim, zato bi to rešil. In pogosto je rešitev, ki jo predlaga, da zapreš svoj posel.
Moški vedno gledajo s to računico, ker je zanj življenjskega pomena, da dobi več ven, kot je dal noter.
Me ženske, pa se velikokrat razdajamo in dajemo in dajemo in dajemo, pa ni finančnega povračila kot bi si želele. In potem moški iz svojega vidika začne ženski razlagati, kaj bi bilo boljše in kaj bi morala narediti v poslu, ker on ne vidi rezultatov, ki so nujna posledica tega, da je nekam vložil svoj čas in energijo.
In seveda takrat ti padeš čisto ven, ker ti soli pamet.
Ženske imamo z energijo drugačno izkušnjo, drugačen odnos in ne gledamo na stvari tako, da se nam more energijski vložek povrniti in po možnosti oplemenititi. Iz tega pogleda, ker tudi moški gledajo na nas, kot da smo take kot oni, samo bolj pomehkužena različica, jim pogosto ni jasno, kako to, da ne vidimo tega, da se ne splača in ni računice.
Druga stvar je pa ta, da če moški vidi, da v nečem trpiš, se trudiš in se odrekaš stvarem, ki so njemu pomembne, na koncu pa nisi srečna in zadovoljna, to zanj ni ok. Ker to pomeni, da je on izgubil svojo srečno in zadovoljno žensko.
Moški vedo, da ženska, ki je zadovoljna in izpolnjena, zaupa vase.
In za moškega je to, da uživaš življenje z njim najbolj pomembna stvar na svetu. Če ti ne uživaš, ker toliko delaš, potem je v njegovih očeh nekaj hudo narobe. In po njegovi logiki bi odstranil to, kar je moteče in kar v njegovih očeh povzroča to, da si nezadovoljna, torej tvoj posel.
Moški ti reče, da bi mogoče šla raje v službo, ker on to vidi tako, da potem se pa ne bi toliko trudila in mučila, bi več časa lahko preživela z njim, predvsem pa bi bila bolj srečna in zadovoljna.
Izziv je vedno v tem, da sodiš po sebi.
Zase vem, da se še vedno ujamem v tem, da mislim, da je moj moški tak, kot so moje prijateljice. Skratka, da me razume tako kot me razumejo one in da bere moje želje v podnapisih. Še vedno kdaj mislim, da je »poraščena« ženska. In od njega pričakujem, da mi bo pomagal, da se bom po napornem dnevu sprostila ob njemu.
Da bo naredil prave stvari. Da bo vedel, kaj potrebujem.
In potem sem razočarana, ker ne ve, kako mi lahko pomaga.
In vedno znova mi reče, da naj mu povem.
Kar v praksi pomeni, da moram jaz vedeti, kaj potrebujem.
Vse se začne in konča pri tebi. V tvoji notranjosti.
Ti si tista, ki mora dati jasna navodila. In to je včasih velik izziv. Ker to pomeni, da moraš ti vedeti.
In tisto mesto v tebi, kjer so vsi odgovori, je tvoja medenica. V tvoji maternici so vsi odgovori.
Vendar je to mesto pogosto tako zapolnjeno z razno raznimi stvarmi, kramo, čustvi, da nimaš jasnosti, ki jo potrebuješ, da poveš, kaj potrebuješ.
In potem iščeš stvari razumsko, intelektualno. Vendar odgovorov ne najdeš v glavi. V tvojem telesu so.
Utelesiti se moraš in v svoji notranjosti začutiti, kaj je odgovor.
Da bi to lahko naredila, je prvi korak, da upočasniš in se se sprostiš. Dejstvo je, da se moraš odpreti, da bi lahko karkoli sprejela.
In ključ je v zmehčanosti. V tem, da si v stiku s svojim telesom in pustiš tok energije, da teče akozi tvoje telo.
To, kako do odgovorov, bom s teboj delila v spletnem druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer te bom vodila v stik s tvojim Orakljem, z modrostjo, ki počiva v globinah tvoje Biti. Več najdeš >>>tukaj<<<
Mojemu zapisu, ki sem ga delila v skupini s svojimi Sistars na FB je sledil uro in pol dolg pogovor in modrosti, ki jih je delil z menoj kot odgovor na tale zapis, bom podelila s teboj v zapisu, ki sledi naslednji teden.
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
P.S: Če čutiš, da je negovanje sebe nekaj, kar ti predstavlja izziv, se mi pridruži v 8 tedenskem spletnem programu, kjer bom s teboj delila vse, kar je pomembno, da veš o tem, kako negovati sebe. Več najdeš tukaj >>> Neguj Žensko v Sebi,
Zaljubljeno ga gledam in razmišljam o tem, da nama je res lepo skupaj.
Čutim hvaležnost in imam občutek, da mi bo kar počilo srce od silne ljubezni, ki jo čutim v sebi.
To so trenutki, ko imam občutek, da bi lahko objela ves svet.
Potem pa naredi isto neumnost, kot jo je pred tremi dnevi in spomnim se, kako jezna sem bila. Kaj jezna, besna. In v istem trenutku dojamem, da je vedno na meni, kaj bom izbrala in kako se bom odzvala na situacije, ki se dogajajo. V končni fazi se vse dogaja zame in ne meni.
Pogovarjala sem se z eno od svojih strank in še danes ne morem pozabiti, kako osupla je bila, ko sem z njo delila, kako nepopolno popolno je najino partnerstvo. Še vedno se skregava, narediva kaj, kar kasneje obžalujeva, se ne strinjava glede stvari, kar vodi v moje trmarjenje in njegov umik.
Kako lahko kljub temu, da vse vem in kljub temu, kar učim, sama še vedno delam iste napake?
Velika večina žensk meni, da bi po vseh teh letih dela na odnosu, pa ja moral biti popoln.
Žal ni. In vem, da nikoli ne bo.
Namen odnosa ni v tem, da bi bil popoln, brez težav in nesporazumov.
To je preprosto napačna interpretacija. In tisti, ki trdi, da je v odnosu vse popolno verjetno ne pove vse resnice.
Namen odnosa je rast. Rast obeh. In rast nikoli ni popolna.
Pravzaprav je v procesu rasti seme popolnoma uničeno. Lupina poči in notranjost požene ven iz zastavljenih okvirov semena in vse se spremeni.
V resnici gre za preobrazbo skozi katero seme enostavno mora, če želi zrasti v mogočno drevo.
Enako je v odnosu. To kar se nekomu zdi popolno uničenje, je pogosto del procesa rasti, ki zunanjemu opazovalcu zdi uničujoče.
Ja, moj dragi me spomni na moje skrite dele. S svojimi dejanji aktivira kakšen del v meni, ki ga nočem ali enostavno ne morem videti, ker je moja slepa pega. Vendar je vedno na meni, kako se bom odzvala; skozi reakcijo ali zavestno izbiro.
Moje največje učenje v odnosu je bilo povezano z razumevanjem, da je na meni, da prevzamem polno odgovornost za svoj delež.
Na meni je, da vzljubim vse dele sebe, objamem vse dele sebe, še posebej tiste, s katerimi imam največ težav.
Jaz sem tista, ki moram najprej videti, prepoznati, sprejeti in objeti svojo Žrtev, ki išče Reševalca, da jo reši. Pa svojo pasjo žensko, ki bi nadzirala okoliščine, da bi bilo vse po njeno. Da ne govorim o ustrežljivki, ki bi naredila vse, da bi jo imeli radi.
Partnerstvo je povezava dveh Celot v neskončnost. Ti moraš biti Celota zase.
Najprej moraš ti sprejeti sebe, objeti sebe in da bi to lahko naredila, potrebuješ ogledalo, ki ti najprej pokaže te dele.
Vedno se vse začne s Teboj.
Najprej moraš ti biti ta ženska, ki ljubi, ceni in spoštuje najprej sebe. To je bila moja težka lekcija. Ker sem to pričakovala in iskala v partnerju zunaj sebe.
To kar siješ iz sebe, pritegneš k sebi.
Življenje je igra ujemanja.
In to je večna praksa 24/7. Nikoli nisi na koncu, dokler ni konec tega življenja.
Posledica poznavanja sebe in razumevanja medsebojne dinamike, razlike med moško in žensko naravo, ter moje dnevne nege je ta, da takrat, ko mi zdrsne in pogrnem kolikor sem dolga in široka, hitro ugotovim za kaj gre, se poberem, stepem prah s svoje obleke in se opravičim.
Tako se z mojim dragim hitro premikava skozi konflikte in izzive na poti.
Ja, lepo se imava skupaj, kljub temu, da bi pred tremi dnevi najraje rekla, naj ustavi avto, da grem domov, na štop.
Še vedno znam biti pasja in preklinjam, ga pošljem u 3 PM in se pritožujem. Ta taja nikamor ni šla. Še vedno je tukaj, na dosegu roke, vedno je tukaj, da jo lahko izberem – ponovno.
Razlika je v tem, da ko mi moj dragi reče, da sem spet pasja, da ga slišim in namesto da bi šla v boj in dokazovanje, da nima prav, lahko rečem oprosti, žal mi je. In ponovim vajo.
In ja, danes je lep dan. Zato v njem uživam na polno.
Ker nikoli ne vem kdaj se bo vreme spremenilo in bo namesto sonca megla, dež ali orkan.
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
P.S. O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.
Pogosto se mame vpletajo v odnose in ženske, ki jih izbira njen sin, kar izbrano žensko daje na obrate.
Leta sem opazovala prijateljico, ki se je vedno znova pritoževala nad svojo taščo, ki se je vtikala v čisto vsa področja njenega življenja, predvsem pa v to, kako vzgaja svoja sinova, kako kuha, pospravlja, skrbi za svojega moškega (njenega sina) in vedno je bilo kaj, kar ji ni bilo po volji.
Ko sem začela raziskovati razliko med moško in žensko naravo sem leta 2009 naletela na zapis, kjer je avtor (ne spomnim se več kdo je bil) govoril o tem, kako je na ženski, da v življenju svojega moškega postane glavna ženska, ki ji moški posveča pozornost in za katero skrbi. Če ženska ne prevzame svoje vloge kot ženska v življenju moškega, bo to vlogo še vedno opravljala njegova mati.
Prvi zgled vsakega moškega glede ženstvenosti in ženske seksualnosti je vedno mati. Mati je zgled za to, kako moški dela z žensko. Kaj ženska pričakuje od moškega in kako naj poskrbi zanjo. Mama je zgled tega, kako spoštuje in ceni moškega in kako sprejema ljubezen od svojega moškega.
Vse to vpliva na odnose, ki jih bo moški imel v prihodnosti.
Če mama ne zna poskrbeti zase in če išče varnost v moškem, če je odvisna od moškega, ali če z moškim dela kot s copato, vse to se je vtisnilo v podzavestni spomin moškega, ki je danes s teboj.
In glede tega ne moreš ničesar narediti. Tega ne moreš spremeniti.
Fasciniralo me je dejstvo, da moški vedno izbere žensko, ki je ali zelo podobna njegovi mami in tukaj ne govorim o izgledu, temveč o tem, kako se bo obnašala do njega in kako bo z njim preigravala njegove otroške strategije, ali pa mamino popolno nasprotje. Vendar gre v obeh primerih za isto zgodbo.
Mama je pogosto barometer moške percepcije, koliko spoštovanja si zasluži ženska. Kajti moški je skozi svoje odraščanje spremljal odnos svojih staršev in iz njega se je naučil kako se moški obnaša do ženske in na drugi strani, kako se ženska obnaša do moškega.
To je dota, ki jo mati prenese na naslednjo generacijo. Če dopušča nespoštljivo ravnanje, s tem prenese zgled na naslednjo generacijo. In če dopušča, da je njen mož do nje nespoštljiv, jo zapušča, jo zlorablja, bo to vedenje prevzel tudi njen sin.
Vpliv mame na možatost moškega je izjemna. Če ženska vzgaja sina brez zdravega vpliva možatega moškega, če vedno znova kritizira moža ali pa če moški ni prisoten, bo to vplivalo na njenega sina. Mama vpliva na svojega sina skozi izbiro okolja v katerem ga vzgaja, s tem, da sinu daje na voljo in dopušča zdrav zgled moškega, ki je aktivno prisoten v življenju njenega sina. Da mu dovoli, da se uči skozi napake, da ga ne rešuje vedno in ga zavija v vato. Da od njega pričakuje in ga podpira, ter navdihuje, da razvija izvorne kvalitete moške duše.
Mama skozi izkazovanje spoštovanja do moškega v nastajanju, skozi cenjenje tega, kar naredi, skozi pohvalo za to kar naredi, ustvarja moškega, ki bo na tak način pokazal svojo veličastnost in vodil druge.
Moški, ki odrašča v kaotičnem domu, brez zgleda in spoštovanja, se nauči preživeti. Svoje preživetvene mehanizme pa kasneje prinese v svoje odnose in v svoj zakon. Podzavestno bo poskušal ustvariti identično kaotično okolje, kot je bilo prisotno doma, da bo lahko uporabil svoje preživetvene mehanizme, ki se jih je naučil.
Ravno zaradi tega je poznavanje moške narave in spoštovanje moškega, to, da ga navdihuješ, da postane najboljši moški, ki je lahko, s teboj, tako zelo pomembno.
To je to, ko pravim, da je na ženski, ali bo iz moškega izvabila naboljši ali najslabši del.
Ker se moški odziva na žensko. V prvi vrsti na svojo mati in kasneje na svojo izbrano žensko.
Če želiš drugačen odnos, boš ti morala narediti prvi korak, namesto, da pričakuješ, da se bo tvoj moški spremenil. In vem, da nisis želela slišati tega. Jaz tudi ne. Pa mi to ni čisto nič pomagalo, da bi se najin odnos spremenil. Šele, ko se stvari začela dajati v prakso pri sebi, sem osupla začela spoznavati, kaj se skriva v mojem moškem.
Mama ima izjemen vpliv tudi na to, kako moški gleda sam nase, kako vidi sam sebe.
Mama ima izjemno vlogo v tem, da omogoči fantu prehod v možatost, da postane ta moški, za katerega se je rodil, da je, ali pa da ostane večni deček, odvisen od svoje mame.
Mama vpliva na svojega fanta s tem, kako gleda na moške. Če prezira moške, jih kritizira in kastrira, s tem zelo zagreni življenje svojega moškega v nastajanju.
Paul Coughlin pravi, da mu daj mati, ki je bila tepena s strani svojega očeta in naredila bo vse, kar je v njeni moči, da bo napadala cvetočo možatost, ki vznika v njenem sinu. S prezirom bo gledala na moške okoli sebe in verbalno kastrirala mlado moško dušo. Če bo kritizirala njegovega očeta, bo sinu dajala vtis, da je sadež pokvarjenega semena. Da je z njim v sami zasnovi nekaj hudo narobe, samo zato, ker je moški.
In na drugi strani, če mati podpira in spoštuje moške v svojem življenju, daje svojemu sinu vedeti, da podpira veličastnost, ki se skriva v njegovi moški duši. S svojo podporo ga lahko dvigne, da preseže svoja pričakovanja, da postane najboljša mogoča verzija samega sebe.
Mama igra izjemno vlogo v razvijanju njegove možatosti v prvi vrsti. In v nadaljevanju njegovega življenja je izbrana ženska tista, ki lahko svojega moškega dvigne ali pa pogubi, s svojimi besedami in dejanji.
Ne glede na vse pa je odnos med mamo in sinom sila občutljiva stvar skozi celotno življenje moškega. Mati nanj vedno gleda kot na majhnega fanta, ki ga je previjala, hranila, oblačila, mu brisala nos in solze. Če ne na zavestni ravni, pa na nezavedni ravni še vedno nanj gleda na tak način in mu skuša svetovati.
Moški večinoma ignorirajo nasvete svoje mame, le redko, pa se ji postavijo po robu. To je povezano z naravo moškega in razliko med moško in žensko naravo. In to je pogosto področje številnih prepirov med partnerjema. Moški svoji mami ne bo rekel ne. Raje bo ignoriral, kar govori in se delal, da je ne sliši. O tem sem govorila v brezplačnem druženju Nezrelemu moškemu se raje izogni, ko sem podelila, kako moški hodi po jajcih.
Vendar mora moški, če želi resnično postati moški, na neki točki zapustiti varno zavetje svoje mame. Izstopiti mora iz sveta ženskosti in stopiti v svet moškosti. In to je pogosto boleče tako za mamo kot za sina. Vloga očeta v tem prehodu je ključnega pomena. In če ni očeta, je pomembno, da ima fant na voljo zdrav zgled moškega, ki je možat, da mu bo vzor in ga bo vodil v svet moških.
Če tega zgleda ni, se lahko moški v nastajanju izgubi ali pa prevzame dinamike nezrelega moškega, kjer skozi trden oklep, masko možatosti, skozi izkrivljeno moško energijo poskuša narediti vtis možatosti.
Zato je ključnega pomena, da moški preživlja čas s svojimi moškimi prijatelji na eni strani. In da si ti kot njegova ženska v svoji zdravi ženstvenosti, kajti s tem ga boš navdihnila, da postane najboljši moški, ki je lahko, s teboj.
Ženska, ki pozna svojo moč kot ženska in ima razumevanje razlike med moško in žensko naravo lahko ustvari prostor za cvetoče, izpolnjujoče partnerstvo. In to kako, delim s teboj v spletnem druženju Koda:Moški, ki ni samo za ženske, ki želijo izboljšati svoje odnose, temveč tudi za mame, ki vzgajajo sinove. Da bi bolje razumele razliko med moško in žensko naravo in ustvarile prostor v katerem se moški počuti dovolj varnega, da se odpre in se pokaže v svoji najboljši luči. Več najdeš >>>tukaj<<<
Druženje sem ustvarila, ker verjamem, da je ogromno na ženski in da je ženska tista, ki iz svojega moškega izvabi najboljši ali pa najslabši del.
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
P.S. O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš >>>tukaj<<<.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.
Zagotovo si že slišala ta izrek. Mnogim se zdi kot puhlica. Kliše.
Vendar le redkokdaj razmislimo, kaj resnično stoji za tem.
Zase vem, da sem se rada potrkala po prsih v smislu; Ja pomembna sem.
Hkrati pa sem že v naslednjem stavku moškega zabila do nafte.
Potrebovala sem leta, pravzaprav desetletja, da sem prišla do spoznanja kakšna je moč, ki jo ima ženska nad moškim.
In moški to ve. Poskuša se ji izogniti, ko ga ta moč onesposoblja, vendar je v tem pogosto neuspešen.
Po svojem prvem neuspešnem poizkusu, da bi ženskam približala, kako pomembno je, da poznamo razlike med moško in žensko naravo, sem skoraj obupala. Ženske bi me najraje odnesle iz predavalnice in kar nekaj jih je protestno zapustilo prostor.
Vedno znova sem poslušala, da sem preveč sočutna do moških. Vendar si ne morem pomagati. Bolj, ko spoznavam globino moške duše, bolj presunljivo in ganljivo je biti priča moškemu, držati sveti prostor zanj, da se izrazi, da pokaže svoj resnični obraz možatosti in svojo srčnost.
Moški se ne bo pokazal, tak kot v resnici je, če ti ne more zaupati.
In če ga kot ženska vedno znova napadaš, ga kritiziraš, mu dokazuješ, da je budala, ker nima take kapacitete za detajle, kot jo imaš kot ženska, ti ne bo zaupal.
In najbolj boleče je gledati pomanjšano verzijo moškega, fantke, fante, kako jih njihove mame kastrirajo in kako manipulirajo z njimi. Ob tem pa se ne zavedajo, da vzgajajo moške, ki se bodo, pogosto s silo in nasiljem borili proti ženskam, da jih ne bi tudi one ranile. Pogosto uporabijo svojega prijatelja – denar in spolnost, da žensko, ki si želi njegove pozornosti in naklonjenosti ranijo ter se maščujejo ženski, ki jih je ranila prva – svoji mami.
Sodobna ženska ne prepoznava, kakšen vpliv ima v svojih rokah.
Pa tudi tega se ne zaveda, da s svojim zgledom uči male može, kako biti moški.
Moč ženske leži v njenih besedah, ki lahko moškega pogubijo, mu vzamejo moč, ga kastrirajo ali pa dvignejo, da moški naredi stvari, ki jih nikoli ne bi naredil, če bi bil sam.
Narejeni smo za soustvarjanje in druženje. Drug drugemu lahko pomagamo postati najboljša mogoča verzija sebe. Ali pa drug drugega pogubimo.
V vsakem moškem se skriva izjemen potencial, ki ga vsaka ženska vidi. Ko se moški in ženska spoznata, ženska v moškem vidi njegov potencial, kakšen moški lahko postane. Zaradi tega se spustimo v odnose.
To, česar ženski nihče ni povedal pa je, da je to zgolj potencial, ki ga ona lahko pomaga utelesiti in udejanjiti ali pa bo za vedno izgubljen v prostranstvih polja neskončnih možnosti.
Ženska je tista, ki se mora naučiti, kako iz svojega moškega izvabiti, ga navdihniti, da postane najboljši moški, ki lahko je – z njo.
Tega ga ne moreš naučiti ali ga strenirati skozi kritiko in nerganje, kar vse prepogosto poskušamo.
V vsakem moškem se skriva veličastnost, častnost, avtentičnost, vendar je te izvorne kvalitete njegove moške duše treba zalivati in jih negovati, kot zna le ženska.
Ženska ne more spremeniti moškega. Zato je vprašanje kako spremeniti moškega popolnoma zgrešeno. Kar lahko narediš kot ženska je, da moškega navdihneš, da postane najboljši moški, ki lahko je – s teboj.
Moški si želi poskrbeti za svojo žensko. In pogosto moški naredi vse kar je v njegovi moči, vendar ženska tega ne opazi.
Moški živi na nivoju pričakovanj, ki jih ima do njega žena. Če so njena pričakovanja nizka, če ne vidi njegovih sposobnosti in ga ima za povprečnega moškega, se moški ne bo trudil, da bi njena pričakovanja presegel. Pogosto so ženske osuple, ko se njen moški veliko bolj potrudi za drugo žensko, še posebej, če svoj navdih in svetlobo najde drugje. Ženske se čudijo, kako je ta isti moški z drugo žensko popolnoma drug moški, ker ga je ona navdihnila s tem, kar vidi v njemu in k čemur ga spodbuja. Moški si želi preseči samega sebe, če v tem vidi vrednost in bo za to tudi nagrajen.
Negovanje njegove veličastnosti, njegovega potenciala je tisto, kar ga bo navdihnilo, da bo to tudi dosegel.
Moj dragi pravi, da moški v prvi vrsti tekmuje sam s seboj, da bo dosegel to, kar vidi kot plemenito in vredno njegovega truda.
Vsak moški ima v sebi potencial, seme avtentičnega, srčnega moškega.
Vendar je potrebno to seme zalivati in ga negovati. In to je naloga ženske.
Ženska je varuhinja ljubezni.
To, kar pogreša veliko sodobnih moških je spoštovanje. Za moškega je izkazano spoštovanje bolj pomembno od ljubezni. Moška duša hrepeni po spoštovanju s strani ženske. In ženska svoje spoštovanje izrazi skozi cenjenje njegovega prispevka.
Če moški naredi nekaj, karkoli, kar ti polepša dan, olajša dan, izrazi svoje občudovanje na glas.
Številne ženske mi rečejo, da se jim zdi nenehno hvaljenje moškega otročje. In hkrati ob tem pozabljajo, da bi pohvalile svoje sinove. Vendar je moški željan resnične hvaležnosti, ne glede na leta. Občudovanje iz njega izvabi najboljšega moškega, ki se skriva v njem.
Moški zažari kot novoletna jelka, ko ženska izrazi svoje občudovanje in hvaležnost glede majhnih stvari, ki jih moški naredi zanjo. Moj dragi pravi, da je to kot gorivo tistemu delu v njemu, ki želi poskrbeti zame. Če redno tankam, če redno zalivam in negujem ta del, je ni stvari, ki je ne bi naredil zame.
Osupljivo. In zame tako globoko ranljivo, občutljivo, krhko. Toliko malih, nežnih rastlinic pohodimo vsak dan, ker gremo kot buldožer skozi dan in ne vidimo njihove žeje po prijaznosti. Ravno zaradi tega sem začela s skupino na FB, ki sem jo poimenovala Share the Love (pofočkaš se lahko >>>tukaj<<<).
Povej svojemu moškemu, da je dober moški, da je spoštovanja vreden moški, da ga občuduješ. Izrazi to na glas. Povej to svojemu sinu, prijatelju, očetu, bratu, nečaku, svojemu možu, partnerju, sodelavcu.
Ta uspešna ženska, ki stoji za uspešnim moškim je ženska, ki ga vidi, ga spodbuja, ki ga ceni in neguje njegovo veličastnost. Moški je najbolj ranljiv s svojo ženo, s svojo izbrano žensko.
Ne jemlji tega za samo-po-sebi-umevno in nikar tega ne zlorabi. Moški je lahko skrbnik in zaščitnik samo, če se mu ni treba zaščititi in obvarovati pred tisto osebo, ki naj bi jo zaščitil.
In vendar dandanes vidim toliko moških, ki se morajo braniti pred svojimi ženami, ki jih kar naprej napadajo. Skozi nerganje, kritiko, pritoževanje, nadziranje. Da ne govorim o malih možeh, ki so soočeni z mamami, ki delajo to isto stvar.
Kaj misliš, kakšnega moškega ustvari s tem, če svojega sina kritiziraš, vedno znova nergaš in ga kaznuješ?
Navdihovanje moškega, da je najboljši moški, ki lahko je, te vedno daleč pripelje.
Ženska zna moškega uničiti v enem stavku. Ali pa ga dvigne v enem stavku, da naredi stvari za katere ni vedel, da jih je sposoben.
Kritika, pritoževanje, nerganje ali spolnost, ki jo ženske pogosto uporabljajo kot orožje, ženske ne bo pripeljalo tja, kamor želi priti. Verjetno ji bo uspelo, da bo moški, če bo res vztrajno nergala, naredil tisto, kar je od njega želela, vendar bo to naredil z uporom in zamero. Cena za to pa je v odnosu vedno ogromna.
Toliko zlomljenih moških hodi po svetu. Moških, ki so samo prazna lupina, zgolj senca tega, kdor bi lahko bili. Niso srečni in seveda niso srečne niti njihove žene.
Ključ, da iz svojega moškega izvabiš najboljše je v tem, da se naučiš govoriti jezik moškega in da znaš negovati njegovo moško dušo.
Varuhinja Ljubezni ve, da je ona tista, ki v svojih rokah drži ključe, ki odpirajo vrata moškega potenciala. Ženska je tista, ki navdihne moškega, ga opogumlja, ga spodbuja, da preseže samega sebe in postane ta Moški, za katerega se je rodil, da je. Z njo.
Postani varuhinja Ljubezni je program v katerem te skozi 7 tednov peljem skozi preobrazbo, spremembno notranjega pogleda in skozi to, da svoj Heart-set nastaviš na novo, da prepoznaš svojo dragocenost kot Ženska in kako s pomočjo 7 ključnih sestavin neguješ potencial moškega v svojem življenju. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
P.S. O tem, kako bolje razumeti moške sem spisala eKnjigo, ki jo lahko prejmeš, če se prijaviš tukaj >>>.
Pripravila sem jo, ker sem zaradi nerazumevanja svojega moškega po 15 letih v odnosu skoraj odšla. In ker zate želim, da preden zabredeš v težave, poznaš 10 stvari, ki sem se jih v reševanju svojega odnosa naučila.
Svojega moškega sem vprašala, kaj najbolj ceni pri meni, pa mi je odgovoril, da v njegov črno-beli svet vnašam barve.
Na vprašanje, kaj je moje darilo, je odgovoril z raznolikost.
In na to, kako moja prisotnost bogati njegov svet, je odgovoril, da s toplino, domačnostjo in s tem, kako napolnim njegov svet s kvalitetami, ki jih drugače ne bi mogel izkusiti, kot z menoj.
Ganilo me je, kajti še ne dolgo nazaj (leto 2009 je bilo prelomno zame) nisem vedela, kako dragocena je ženska v življenju moškega. Nisem vedela, da je ženska lahko varuhinja ljubezni ali pa trenerka.
Si gledala film Šepetati konjem z Robertom Redfordom v glavni vlogi?
Zelo se me je dotaknila zgodba o tem, kako se ženski sesuje njen svet in kako se loti reševanja svojega sveta.
Ob tem pa se ne da bi se zavedala poda na popotovanje nazaj k sebi.
Dotaknilo se me je, kako je prijatelj po tem, ko je gledal film Šepetati konjem z menoj podelil: »Veš, moški je tako kot konj. Na koncu delavnega dne je po naporni ježi utrujen in če ga njegov gospodar zlorablja in ga priganja, ne bo trajalo dolgo, ko se bo uprl. Če pa ga ljubeče spodbuja, bo za svojega gospodarja naredil vse.
Kaj misliš, kako bi morala ženska delati s svojim moškim?«
Vse skupaj je vodilo k temu, da sem dobila uvid v razliko med šepetalcem konjem in trenerjem konj.
Razlika je v tem, da šepetalec doktorira iz preučevanja živali in govori v njegovem jeziku, namesto, da ga poskuša spremeniti v osebo.
Trener pa od konja zahteva, da se podredi in ustreza njegovemu svetu. Trener ustvari poslušnega in kastriranega hišnega ljubljenčka.
V dno duše me je ganilo, ko sem odkrila, kako ženske s treniranjem moškega skozi kritiko, pritoževanje in nadzor, ki ga izvajamo nad svojimi sinovi, brati, očeti ali partnerji kastriramo moške v ubogljive in poslušne »copate«.
Ženska moškemu vzame njegov ogenj in strast do življenja in vodenja.
Kastrirani konji ne morejo voditi črede. Tako kot kastrirani moški ne more voditi družine.
Res je, da so ženske, ki so v vodenje prisiljene, s tem, ko so samske ali pa ker živijo s pasivnim, apatičnim moškim. So pa tudi take, kot sem bila včasih sama, ki so moškemu vzele njegovo vlogo vodenja in se oklepajo te trdo priborjene trofeje. Žal s tem kastriraš svojega moškega.
In kastrirana možatost ni nikoli zdrava možatost.
Šepetalci konjem tiho opazujejo, poslušajo in nežno vstopijo v njegov svet, da bi stopili v stik s polnim zaupanjem, namesto s strahom.
Šepetalci konjem so sočutni, modri in nežni, vendar odločni.
Rezultat? Žival zaupa šepetalcu, ker šepetalec spoštuje žival. Ustvarita spoštljivo in ljubeče partnerstvo zaradi katerega sta oba, tako konj, kot jezdec, boljša.
Prispodoba boleče bode v oči, ko spoznaš, kako ključnega pomena je, da si namesto trenerka moškega, raje njegova šepetalka.
Še vedno je izziv št. 1 za veliko večino žensk želja, vsaj podzavestna, če ni ozaveščena, da si želi, da bi bil moški bolj podoben ženski.
»Kako ga lahko spremenim?« me ženske pogosto sprašujejo. “Moj moški me spravlja ob pamet, kako lahko to ustavim?” Vprašanje je precej bolj kot kako ga lahko spremenim, ali ga lahko spremenim? In moj odgovor je vedno znova; NE.
Lahko ga navdihneš, da postane najboljši moški, ki lahko je, s teboj. Nikoli pa se moški ne bo spremenil na silo.
Ženska lahko pozitivno vpliva na moškega in mu pomaga, da je najboljši moški, ki lahko je. In ta tvoja kapaciteta, da pozitivno vplivaš na moškega je ena najbolj potentnih sil v vesolju. Tvoja izbira je ali boš trenerka svojega moškega, pa naj bo to sin, oče, brat, sodelavec ali partner, ali pa boš šepetalka moškim.
Nežna, sočutna, modra in hkrati odločna. Varuhinja ljubezni, ki skozi opazovanje in poslušanje nežno vstopi v njegov svet in mu s polnim zaupanjem daje to, kar potrebuje.
Skrivnost je v zaupanju. Le tako ji bo moški v zameno podaril svoje srce.
Družba nas nauči, kako biti trenerke moških in če želiš to spremeniti, je potrebno spremeniti svoj heart-set, svojo srčno usmeritev. Namesto ustrahovanja skozi kritiko ali nadzor, si moraš pridobiti njegovo zaupanje s svojo ranljivostjo.
To je tisto kar s teboj delim v spletnem druženju Koda:Moški. Več najdeš malo nižje 🙂
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
PRIPRAVLJENA NA VEČ? Ostani v stiku z mano. >>> V spletnem druženju Koda:Moški razkrivam pet pomembnih kvalitet moškega; možatost, osredotočenost, širokosrčnost, kavalirstvo in integriteto, ter kako svojega moškega navdihneš, da jih podeli s teboj. S teboj bom delila 7 načinov, kako podpreš svojega moškega, da postane najboljši moški, ki je lahko, s teboj. Veliko pozornosti bomo namenile razumevanju razlik med moško in žensko naravo. Kajti odnosi – pa tudi odsotnost odnosov – so v tvojem življenju ali veter pod tvojimi krili, da lahko letiš ali pa teža, ki te vleče navzdol in ti onemogoča, da zaživiš življenje o katerem sanjaš. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni
»Kako mi je lahko to naredil?« je bila zgrožena, ko sva se prvič srečali. Eva se je zlomila, ko je ugotovila, da je njen mož, s katerim sta bila poročena 13 let, živel skrivno dvojno življenje. Hodil je v strip klube, na erotične masaže v salone in užival v nočnih pogovorih z ženskami na internetu.
»Povej mi, kaj za vraga, je narobe z menoj? In zakaj se mu zdi čisto normalno, da ženska plača drugi ženski, da poskrbi za njenega moškega, ko gre na poslovno pot? Kaj je narobe z menoj, da se mi to ne zdi normalno, da to obsojam in je zame nesprejemljivo? Bog, moški so taki idioti.«
Jokala je. In jaz sem samo sedela z njo.
Nisem vedela, kaj naj ji rečem.
Vedela sem, kako se je počutila. Globoko sem čutila z njo.
Čutila sem njeno žalost, ponižanost, nevrednost, bolečino in strah.
Vse to sem zelo intimno poznala.
In ob tem sem vedela tudi, da ni šanse, da ji dopovem, da bi morala biti prijazna s svojim moškim. Bila je besna, jezna, žalostna in ranjena. Bila je divji koktajl čustev. In rekla je, da bi ga najraje kar na mestu ubila. Daleč najboljša rešitev se ji je zdela, da ga zapusti.
In to bi naredila takoj, če ne bi z njim imela 3 letnega sina. Vedela sem, da ne bo lahko, karkoli bo izbrala, da naredi. Poznala sem kar nekaj takih Ev, ki so razmišljale o ločitvi, ko so se znašle v krizi v svojem partnerskem odnosu. Bila je frustrirana in jezna. Počutila se je izgubljena in osamljena. Imela je dovolj.
Spomnila me je na to, kako sem se jaz na začetku lotila reševanja svojega odnosa in kako ni delovalo. Dobila sem trdo lekcijo prebujenja.
Ko sem se odločila, da ostanem, ne zaradi njega, ampak zaradi sebe in sem si dala eno leto, da pozdravim svoje ranjenosti (zgodbo sem delila v drugem zapisu na mojem blogu), in sem se zavezala prijaznosti, nečesa nisem vedela.
Obstajata dva načina, kako se lahko lotiš reševanja odnosa;
Lahko se prilagodiš in sklepaš kompromise, kar te zelo hitro odpelje v izgubo stika s seboj ali pa se tega lotiš na pristen način, kar terja radikalno iskrenost s seboj in do sebe.
Sama sem se tega lotila na prvi način in se podala po poti ustrezanja in prilagajanja, kar sem kasneje prepoznala kot arhetip prostitutke. Preveč me je bilo strah, da bom izgubila svojega dragega, da bi postavila jasne meje. Na smrt me je bilo strah tega, da bom, če bom oporekala, če bom povedala, kaj je zame nesprejemljivo, zamenjana. Moja bolečina tega dejstva, da sem zamenljiva, je v meni prebudila zavedanje, da v resnici sama ne vidim svoje vrednosti kot ženska.
Sram me je bilo, da sem navzven dajala vtis, kot da je vse ok, v resnici pa nisem vedela pri čem sem. Sram me je bilo, da se vse skupaj dogaja meni, da sebe ne cenim in da ne verjamem niti vanj, niti vase.
Takrat nisem vedela, kako sem razprodala svojo integriteto in kako sem se pogajala za drobtinice, ker sem bila v preživitvenemu razpoloženju. Na nezavedni ravni sem prodajala sebe in poskušala nadzirati situacijo skozi ugajanje. Razprodala sem svojo moč. Danes vem, da je prostitucija povezana z razprodajo talentov, idej in izražanja sebe, kaj je precej bolj razširjeno, kot tisto, kar je družbeno gledano prepoznano kot prostitucija.
Temeljno učenje notranje prostitutke, ki je eden od 4 preživitvenih arhetipov je potreba po porajanju samozavestne ženske, ki ceni sebe in vidi svojo dragocenost. In to je bila moja trdo priborjena lekcija leta 2009.
Vendar s tem mojega prebujenja še ni bilo konec. Kako sem se prebudila iz svoje iluzije?
Samo dva meseca po prvem sunku, ki je zamajal moj svet do temeljev, je sledil drugi. Imela sem občutek, kot bi me nekdo prijel za gležnje, me obrnil na glavo in začel stresati. Močno stresati. In s tem se je moj svet podrl vse do temeljev.
Zanosila sem in splavila. Zadelo me je, Pravzaprav me je podrlo na tla.
Počutila sem se kot totalna zguba. Ponovno sem zasrala na celi črti.
Na nek način sem izgubila moža in čez dva meseca sem bila soočena s še eno izgubo.
Vse skupaj pa me je še bolj podrlo in zatolklo vse tja do nafte, ko sem čez nekaj mesecev spoznala, da je bila moja nosečnost eden od poskusov, na nezavedni ravni, da bi rešila odnos in obdržala moža.
Še vedno me zaboli, ko se spomnim, kakšna razvalina sem bila v začetku leta 2010, ko se je vse skupaj dogajalo. In kako težko mi je bilo, ker tega nisem imela s kom deliti. Preveč je bilo surovo, preveč je bolelo in preveč sem bila ranljiva, krhka, da bi zmogla komurkoli razlagati čez kaj grem.
Izgubila sem sebe.
To je bilo leto, ko sem izgubljala na vseh področjih in najbolj ne je bolelo to, da nisem več vedela kdo sem in kaj bi sploh rada v življenju.
Zaposlila sem samo sebe, v upanju, da bom ubežala bolečini, ki me je razžirala od znotraj. Poskušala sem delati, vendar ni bilo nikogar, s komer bi lahko delala. Tako se je začel moj boj za preživetje na finančnem nivoju. Če ne delaš in nič ne prihaja k tebi, obveznosti pa ostajajo, te sčasoma stvari potegnejo pod vodo. Komaj sem ostajala nad vodo in borila sem se za zrak.
Ob vsej tej noriji pa sem bila blagoslovljena z dvema krasnima puncama, ki sta rasli – prehitro. Če me danes vpraša, kaj najbolj obžalujem in še vedno se mi v očeh nabirajo solze, ko se spomnim na to, je to čas, ki je bežal mimo mene in vsi skupni trenutki, ki sem jih zamudila, ker sem bila tako potopljena v svojo bolečino.
Bojevala sem se s svojo preobrazbo in še vedno iskala potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu. Neuspešno. Podaljševala sem agonijo, trpljenje in bojevala vojno v svoji notranjosti. Leto 2010 je bilo resnično težko leto zame.
In veš, kako te ljudje tolažijo, da bo naslednje leto boljše. Ne, v resnici ni bilo. Ja, seveda sem naredila velike premike in vestno sem delala na sebi, vendar so me še vedno preganjali občutki nevrednosti, žalosti in tega, da sem zguba. Pa ne le, da sem zguba, da sem ponaredek. Nisem prepoznavala svojega originala.
Še vedno nisem mogla govoriti o tem, kar se mi je dogajalo, ker so ljudje okoli mene pričakovali pozitivnost in pozitivizem.
Klinc z vsem skupaj. Šla sem iz super duhovne osebe v upornika tudi na tem področju. Dovolj sem imela pretvarjanja in hinavščine tako imenovanih duhovnih ljudi tam zunaj.
Vse to me je vodilo do dveh temeljnih spoznanj; prvič, da moraš, če želiš priti v stik s seboj upočasniti in se potopiti vase in drugič, da je potrebna radikalna iskrenost, najprej s seboj.
Preživljanje časa s seboj, negovanje sebe je pot nazaj k sebi.
In ko sem svojo zgodbo podelila z Evo, sem ji razkrila največje odkritje moje izkušnje v letu 2010 – namesto, da se več ukvarjaš s svojim moškim, se moraš naučiti, kako pozornost nameniti najprej sebi.
Jaz sem se zadovoljila z manj, kot sem si želela. Danes vem, da ne moreš poznati osebe na drugi strani in prepoznati, kakšen je njen učinek nate, če ne poznaš sebe.
Začutiti moraš sebe in spoznati sebe.
Spomniti se moraš, kdo si v resnici.
Prepoznati, kako dragocena si.
In to ni niti lahko, niti prijetno. Lahko je neusmiljeno, težko in osamljeno, vendar se na to pot enostavno moraš podati. Moraš spoznati sebe. Vse dele sebe. Še posebej tiste, ki jih ne maraš in jih nočeš spoznati.
Začeti moraš s Seboj.
In tukaj sva začeli z Evo, z njo. Ne verjamem v terapijo. Vem, da se je potrebno potopiti vase in spoznati sebe. Naučiti se moraš negovati sebe.
Na svoji poti sem spoznala, da več časa, ko si sama s seboj, bolj udobno ti je v lastni koži, ker se resnično spoznavaš. In to spoznavanje te opremi s potrpežljivostjo, da sprejemaš sebe vedno znova, dnevno.
Ugotovila sem, da so tisti drobni trenutki, ki jih preživiš sama, brez telefona, tablice, računalnika, televizije ali radija, tisti, ki ti omogočijo, da se resnično uglasiš s svojo Žensko Dušo.
Začela sem delati notranje preglede; Kaj čutim v telesu? Kako se počutim? Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko danes naredim zase?
Vse to me je vodilo do temeljnih učenj, ki jih danes delim z ženskami; Ko je ženska srečna, so vsi srečni. Sreča je notranje delo. Je notranji proces, ki ne potrebuje zunanje potrditve. Vse se začne s teboj. Ti moraš postati ta ženska, za katero si se rodila, da si.
Si voljna narediti dve preprosti stvari vsak dan, da bi negovala svojo Žensko Dušo?
Pridruži se mi na portalu Varuhinja Ljubezni, kjer s teboj delim načine, kako aktivno varuješ ljubezen, namesto, da jo uničuješ 🙂 Najdeš jo na spletni povezavi >>> tukaj <<<
Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, tistega grozljivega občutka, ko sem se sredi noči zbudila, ker sta se kregala. Bila sem prepričana, da sem vzrok jaz. Strah me je bilo, da se bosta ločila. Zaradi mene.
Takrat sem se odločila dve stvari;
Prvič, pridna bom, da ne bosta imela razloga za ločitev.
In drugič, nikoli se ne bom kregala.
Obe zaprisegi sem vestno izpolnjevala. Bila sem pridna do te mere, da sem popolnoma zapustila resnično, avtentično sebe. In z mojim dragim se nisva kregala. On bi sicer povedal drugačno zgodbo, vendar v mojih očeh ni bilo kreganja, kot sem ga poznala iz svojega otroštva.
Kljub številnim kompromisom, ki sva jih (to danes vem, takrat pa sem bila bolj zaverovana sama vase) sklepala, pa sem bila po 15 letih v odnosu na tem, da odidem.
Nisva se kregala, vendar sva živela življenje drug mimo drugega.
Nihče te v resnici ne pripravi na to, kaj se zgodi, ko dobiš otroka. In potem še enega.
Ženska, ki jo je moški poznal in v katero se je zaljubil naenkrat izgine. Ženska stopi v svojo vlogo mame, ki je nujno potrebna za preživetje otroka. Vendar kmalu ne najde več poti ven iz te vloge, v katero je vstopila.
Vse drobne stvari, ki so jo prej osrečevale, od nenačrtovanih izletov na morje do stiskanja pod odejo v nedeljo zjutraj, počasi popolnoma izginejo. Izčrpana od dneva z otrokom, v družbi plišastih igrač, plenic in ostalih radosti starševstva od svojega dragega pričakuješ pozornost, naklonjenost, objem, dotik, nekaj.
Dnevi bežijo, minevajo tedni in meseci, ko čakaš. Čakaš, da te bo opazil, te pobožal, da bo v tebi prebudil tisto strastno, sočno žensko, ki je še vedno v tebi. Vedno bolj si užaljena in prizadeta, ker te ne opazi. In tako prideš do trenutka, ko se smiliš sama sebi in se sprašuješ ali ima vse skupaj sploh še smisel?
Tako postaneta kot sostanovalca, ki si delita vse, tudi posteljo. Manjka pa tista strast, tisti žar, sočnost, tista radost, ko ti zaigra srce, ko tvoj dragi pride domov iz službe.
Grozljiv je občutek, ko prideš do točke, ko raje vidiš, da ga ni, da je na poslovni poti, da dela.
Seveda ne vidiš, da on potrebuje iste stvari kot ti, da ga pobožaš, pohvališ, mu poveš, da spoštuješ to, kar naredi zate, da skrbi za družino, služi denar, poskrbi za avto, opravila v domu. Preveč si zaverovana v svoj svet, da bi opazila njegovega.
Neko jutro 2008 sem se zbudila v postelji z mojim dragim in dojela, da mu verjetno ni ravno žur biti v postelji še z enim moškim. To je bil moj klic k prebujenju.
Vedela sem, da je ženstvena ženska tista, ki navdihne moškega, da zanjo naredi vse.
Vendar tega nisem znala dati v prakso.
In bila sem jezna. Jezna nase in na cel svet.
Nisem vedela, kako biti ženstvena. Bila pa sem vedno bolj nezadovoljna, zafrustrirana, sitna in kritična.
Mislila sem, da bi on moral nekaj narediti, da bi bilo drugače.
Čakala sem ga, da me reši.
Čez devet mesecev sem v 2009 zadela dno.
Bila sem na tem, da izgubim vse, ne le moža. Po nekaj urah jokanja v svoji mali kopalnici sem dojela, da njega ne morem spremeniti. Dojela sem, da sem vse, kar se je dogajalo pomagala soustvariti. In da je edina oseba, ki jo lahko spremenim Taja, jaz.
Tisto noč sta se zgodili dve stvari: prvič sem noč prespala na kavču v dnevni sobi in prvič sem sama s seboj sklenila dogovor, da namesto, da pobegnem, kar sem počela vedno do takrat (ko sem bila soočena z bolečino, sem bolečo situacijo zapustila), ostanem. Ne zaradi njega, zaradi sebe.
Dala sem si eno leto. Eno leto, da pozdravim sebe in to, kar je ranilo mene. Če bom po enem letu še vedno hotela oditi, sem si dala dovoljenje, da to naredim.
Živela sva v isti hiši, v resnici pa sva bila kilometre vsaksebi.
Izginili so toplina, nežnost, podpora, zaupanje in medsebojno občudovanje.
Vedela sem, česa ni bilo, vendar nisem vedela, kako izgraditi most čez brezno, ki sva ga ustvarila.
Potem sem dojela, da s svojo kritičnostjo in neprijaznostjo samo uničujem vse, kar sem si želela. Kot slon v trgovini s porcelanom sem poteptala vsako bilko, ki je uspela prilesti iz kamnite zemlje najinega odnosa.
Do jutra, ko sem dobila uvid, kako lahko stvari premaknem – Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko naredim najprej zase in nato zanj?
Začela sem s prijaznostjo.
Zahvalila sem se za vsako stvar, ki jo je naredil.
Zahvalila sem se, ko je nesel ven smeti. Ko je peljal otroke v šolo. Ko je pokosil travo. Zamenjal žarnico.
Ne ni bilo lahko.
Včasih sem se počutila tako plehko, da bi se kar poslala v tri krasne. Bila sem jezna sama nase in se včasih s stisnjenimi zobmi prisilila v prijaznost. Ne zaradi njega, zaradi sebe.
Ko si nadaneš oklepe, izgradiš zidove, da te ljudje ne bi prizadeli, se oddaljiš ne le od njih, v resnici izgubiš stik s seboj. Ko nisi v stiku s seboj, si sama sebi največji sovražnik. Nisem se zavedala, kako kritična, neizprosna in grda sem bila v resnici sama s seboj.
Zavezala sem se prijaznosti. In vztrajala.
Ni bilo prijetno. Ni bilo udobno. Šla sem iz svoje cone udobja. Vendar sem vedno bolj čutila, kako se je začel tajati led oklepa, ki sem ga nosila že desetletja.
V mesecih, ki so sledili se je začelo postopno ogrevanje prej zaledenelega ozračja med nama.
S tem, ko sem vztrajala, je moj dragi po treh mesecih dojel, da moja prijaznost ni le muha enodnevnica, da se nekaj resnično spreminja in se je odzval. Bila sem vztrajna in zelo potrpežljiva (kar je zelo netipično za moj karakter).
V naslednjih mesecih sva si počasi, mic po mic, začela bolj zaupati, se pogovarjati, skupaj preživljati čas, se smejati in hoditi na zmenke.
Ne nisva rešila vseh svojih težav, počasi sva se učila, kako se o različnosti med nama pogovarjati.
Ogromno sva naredila, da sva ostala skupaj in se imava danes, po 23 letih, bolje kot kdajkoli.
Vsak odnos je težak, kot je vse ostalo, kar ti je drago in pomembno. In tako kot drugje, tudi v odnosu ni bližnjic.
V letih, ki so sledila, sem se naučila, da je odnos tempelj, v katerem spoznavaš sebe, se srečuješ z ranjenimi in zatrtimi deli v sebi in zdraviš sebe.
Vedno več sem vedela o razliki med moško in žensko naravo in o tem sem se vedno več pogovarjala s svojim dragim.
Naučila sem se sprejemanja odgovornosti za svoje življenje, za svoje sranje ali ka-ka, kot ga ljubkovalno imenuje moj mentor Tom Kenyon.
Naučila sem se dragocene lekcije, ki ji nikoli ne poteče rok uporabnosti – prijaznost je tek na dolge proge, je maraton in ne šprint.
Vsi se znamo zaljubiti, izpolnjujoče partnerstvo pa je umetnost, ki se je moraš naučiti.
Romantična zaljubljenost temelji na zaslepljenosti, da je oseba na drugi strani tista, ki te bo rešila in na želji, kaj bo oseba na drugi strani naredila zate. Resnična ljubezen pa od tebe terja, da si ta oseba, ki ljubi vse dele sebe, v sebi.
Ti moraš biti najprej prijazna z vsemi deli sebe, če želiš to izkušati v zunanjem svetu.
Ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.
In ne, ne pravim, da bi morali rešiti vsak odnos. Vendar zase vem, da sem brezmejno hvaležna, da sem vztrajala.
3 pomembna spoznanja, ki so vzniknila iz te izkušnje:
1. Obrni mizo; Seveda ima vsak svoje napake, vendar je na koncu ključno to, kako se ti soočiš s tem, kar prepoznavaš na svoji strani. Vsako situacijo, ne glede na njeno težo soustvarjata oba, ki sta v odnosu. Vsak je dodal svoj del v mozaik, ki ga ustvarjata skupaj. Pogosto vidiš, kaj bi morala rešiti ali spremeniti oseba na drugi strani, na vidiš pa, kaj k mizi prinašaš ti. Obrni mizo in poglej nase – kaj je tvoje v tej situaciji?
2. Kaj lahko naredim zate? Ja, vem. On bi moral poskrbeti zate. Vendar ti zagotavljam, da je ena najhitrejših poti k obnovi odnosa, če zmoreš osebo na drugi strani iskreno vprašati, kaj lahko danes naredim zate in to narediš. Prijaznost je tek na dolge proge, se spomniš.
3. Vztrajaj! Ena od presunljivih resnic, ki jo je moj dragi podelil z menoj, je bilo to, da je moški priča toliko eksperimentiranja na strani ženske, da ne ve, kaj so zgolj poskusi, ki se ne bodo obdržali in kaj je resnično spremenila pri sebi. Zato počaka, dokler ni temu priča vsaj 3 mesece, preden ti bo dal potrditev. Zato je pomembno, da vztrajaš. In zato je tako ključnega pomena, da poznaš razliko med moško in žensko naravo, da si lahko sprejemljiva in sočutna do njega.
Kako rešiš svoj odnos, korak po korak, delim v spletnem druženju Alkimija Ljubezni, ki je vzniknila iz moje osebne izkušnje. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
Taja pomaga srčni ženski, da v odnosu obnovi sočnost, strast in žar, tako, da se sprosti v svojo ženstvenost, ker verjamem, da ženstvena ženska iz svojega moškega izvabi najboljše.
In področje, kjer nam ples povzroča največ težav, je ples v paru.
Dva sta potrebna za Tango, je res!?
Dinamika v odnosu je kot ples v paru.
Del plesa v paru je taljenje ledu, ki smo ga ustvarili skozi stres v svojem energijskem polju.
Ko moški in ženska prideta skupaj v plesu, je naloga moškega, da stali njen led. In vloga plesalke je, da dopusti, da se led stali. Ples je način, kako se taljenje zgodi.
Če želita plesati res blizu drug z drugim, bo eden moral voditi in drugi slediti. V nasprotnem primeru se bosta prerivala po plesišču, se prepirala kdo je tisti, ki naj bi vodil ali pa stala kot dve lončnici v pričakovanju, da bo vodila oseba na drugi strani.
Dejstvo je, da imamo vsi v sebi del, ki vodi in del, ki sledi, del, ki daje in tistega, ki sprejema.
Energija za delom, ki daje je povezana z razmišljanjem, delovanjem, odločanjem, planiranjem in vodenjem.
Energija za delom, ki sprejema, je čutenje, izražanje, intuicija, da si to, kar si in sledenje.
In tukaj si, da plešeš.
Ženska se mora naučiti, da se odpre, da sprejme in si dopusti, da je negovana. Šele, ko v sebi čuti polnost, lahko to, kdo je, deli z ljudmi in s svetom.
Ne moreš podeliti sebe iz notranje praznine. Takrat vzameš sebi ali drugim, da daješ. Vendar te to izčrpava.
Ženska se mora naučiti upravljati s svojo energijo, se napolniti, dnevno, ne zgolj občasno, da bi sebe lahko podelila z ljudmi in s svetom.
Alkimija ljubezni je moj način taljenja ledu, da bi se odprla še bolj, sprejela še več, da bi te to lahko negovalo, da bi resnično lahko podelila svojo esenco, to kdo ti si, s svetom.
Alkimija Ljubezni je spletni seminar, ki pomaga srčni ženski v odnosu, da obnovi sočnost, strast, tisti sijaj, žar, s tem, da stopi v svojo ženstvenost, pozdravi sebe, tako, da se potopi v svoje globine in zčuti kdo je, da bi to lahko podelila s svojim moškim. Ker verjamem, da ženstvena ženska iz svojega moškega izvabi najboljše.
Pred dnevi sem prebrala, da je ustvarjanje konflikta med moškim in žensko strateško dejanje, ki povzroča trpljenje tako na eni, kot na drugi strani.
Si predstavljaš družbo, v kateri moški in ženske živijo v medsebojnem spoštovanju, razumevanju in cenjenju drug drugega?
To je družba v kateri želim živeti.
Ker verjamem, da smo samo povezani lahko neustavljivi.
Povezani, skupaj lahko naredimo izjemne stvari.
Skupaj smo nepremagljivi.
Vse dokler smo ločeni in nastrojeni drug proti drugemu, bomo šibki in brez tiste moči preobrazbe, ki ima moč, da spremeni svet.
Verjamem, da bo takrat, ko se bosta moški in ženska povezala, nemogoče manipulirati z njima. Verjamem, da je v medsebojni povezanosti moč.
V svojem opazovanju sodobne ženske vedno znova prihajam do zaključka, da smo dvignile meče v napačni smeri.
Napadanje in nastrojenost proti moškemu svetu nas ne vodi v smeri, v katero bi si želele iti.
Vse to se pogosto dogaja zaradi tega, ker ženske vse moške mečemo v isti koš in ne znamo prepoznati kateri so moški, ki niso vredni zaupanja, kot tudi tega, da so v manjšini in da srčni moški čakajo na nas.
Čas je, da ženske prepoznamo na eni strani svojo dragocenost in na drugi strani, da moški niso naši sovražniki. Moški čakajo na ženske, da odložimo svoje meče in nehamo z bojem.
Na ženski je, da se dvigne v svoji ženski moči, da prepozna svojo izjemnost in odgovornost zase. S tem se bodo stvari dramatično spremenile. To je evolucija, ki jo vsi čakamo.
Ti si ta Lovevolucija.
Da bi to lahko naredile sta potrebna dva ključna koraka.
1. Prvi je, da stopiš iz svoje vloge moškinje. In to se precej bolj enostavno bere kot izvaja v praksi. Vse ženske imamo za seboj družbeno udomačevanje povezano s prevzemanjem moške vloge. Ženske smo z vseh strani bombardirane s sporočili, da moramo biti neodvisne in močne, enakovredne moškim.
Trend svobodne ženske, ki je uspešna poslovna ženska je močno oblikoval mojo identiteto in kljub najboljšim močem sem leta 2009 morala priznati, da kljub vsemu uspehu v zunanjem svetu nisem izpolnjena. Še več, bila sem frustrirana, čutila sem ločenost od življenja, ne le same sebe. V vseh letih, ki sem jih preživela v konfliktu s svojo izvorno naravo, se nisem mogla otresti občutka, da živim življenje nekoga drugega.
Žal si danes številne ženske prizadevajo biti to, kar nikoli ne bodo…. Moški.
Sodobna ženska se ne zaveda, kako jo je to, da je zapustila svojo ženstvenost pustilo šibko in brez moči. Ženska se je ločila od sebe in svoje ženske moči. S tem se je ločila od svoje magičnosti in sposobnosti kreacije.
Pogosto to naredimo že kot majhne deklice, ko opazujemo neenakost v ravnanju med dekleti in fanti. Morda si imela brata, ki so ga obravnavali popolnoma drugače kot tebe. Ali pa se ti je v šoli zgodila krivica, ko nisi zmagala, ali pa tvoje vloženo delo in trud nista bili spoštovani. Mogoče si imela izkušnjo, da biti ženska ni varno. Vsaka ženska ima svoj razlog, zakaj se je odločila, da se bo pomožačila.
Zame osebno je bil to edini način, da sem imela vsaj malček pozornosti, ki sem jo potrebovala.
To česar takrat nisem vedela je kakšno visoko ceno bom plačala za to.
Ženska, ki prevzame moško vlogo, zapre svoje mehko srce in si nadane oklep, da lahko preživi v tem trdem svetu, ki ga poganja moška usmerjenost in testosteron. Običajno se začne boriti s svojo čustvenostjo, enostavno noče čutiti, otopi, vendar v svoji notranjosti čuti globoko praznino, osamljenost in hrepenenje po nečem neznanem. Pred tem je ne zaščitijo niti visoki zidovi, ki jih pogosto postavi okoli sebe.
Ženska je hotela zmagati, vendar na dolgi rok vedno izgubi. Izgubi sebe.
V trenutni paradigmi delovanja v kateri živimo, praznujemo delovanje in ne biti. Trdost, moč, uspeh, ciljna usmerjenost, prevlada, doseganje so kvalitete, ki so zaželene in nagrajene. Ženske smo svoje izvorne kvalitete ženske duše zamenjale za moške kvalitete, ker so bolj spoštovane in bolje plačane. To ženski omogoči napredovanje v službi, vendar ji ne pomaga usvojiti izpolnjujočega in trajnega odnosa z moškim.
Leto 2009 in moja osebna kriza sta me vodili v to, da sem svoj oklep odložila in si končno dala dovoljenje in se sprostila v ženstvenost. Podala sem se v raziskovanje svojega senzualnega, erotičnega jaza, svoje čustvenosti in si končno dala dovoljenje da sem, kar sem, Ženska.
Podala sem se v globine svoje čustvene pokrajine in našla svetost mojega templja. Odprla sem svoje srce in dojela, da je razcvet tista smer, ki me vodi v vedno večje sprejemanje, negovanje in izžarevanje moje življenjske misije, tega kdo jaz sem v svet.
Vendar to ni bilo dovolj. 2. Drugi korak na moji poti je bil, da sem morala odložiti svoj meč kastracije in sovražne nastrojenosti do moškega. Naučiti sem se morala, kako vzljubiti in spoštovati moškega. Najprej v svoji notranjosti.
Pojma nisem imela, kako globoko zakoreninjeno je sovraštvo do moških v moji genetski liniji. Zdravljenje se je dogajalo po generacijah mojih prednic, ki so imele z moškimi izkušnje zatiranja in nasilja.
Razkrivalo se mi je, kako zaslepljena sem bila in kako dolgo sem živela v svetu laži. In ne glede na to, da mi je moj dragi poskušal odpreti oči, ga nisem poslušala. Raje sem vihtela svoj meč, kar je s časom povzročilo to, da se je odmaknil od mene in svetlobo, ki jo moški potrebuje, poiskal drugje.
Če si kot jaz in velika večina žensk, ki pridejo do mene, potem se ne zavedaš misli, ki jih misliš, besed, ki jih govoriš in načina, s katerim moške odrivaš stran od sebe in jih ne da bi zavedala raniš.
Dojela sem, da je ženstvena ženska tista, ki iz svojega moškega izvabi njegovo možatost.
Danes vem, zakaj je še vedno tako malo žensk, ki si drznejo na to popotovanje vase. Ker je sila neudobno in pogosto boleče. Na poti je veliko nelepega in soočanje s svojim obnašanjem je bilo zame osebno zelo boleče. Ko sem začela odkrivati, kako sem poškodovala svojega moškega in moške v svoji okolici sem najprej dva dni jokala kot dež. Vsakič, ko sem se spomnila na to, kaj sem naredila, sem bila v solzah. Globoke rane sem morala zaceliti v sebi.
In tega nihče ne more narediti namesto tebe.
To je nekaj, s čimer se moraš soočiti.
Predolgo že sodimo druge, predvsem moške, za vse sranje, trpljenje in bolečine v svojih življenjih.
Draga Ženska, čas je da se osvobodiš in poletiš v prostranost lahkotnosti, mehkobe, nežnosti in ljubezni, po kateri hrepeni tvoja ženska duša. In edina oseba, ki ima ključ, ki odpira tvoja notranja vrata, si TI!
Da bi se odprle za spoštovanje, razumevanje moških je prvi korak, da poznaš razliko med srčnim moškim in nezrelim moškim, ki ni vreden zaupanja. Več s teboj delim v spletnem druženju Koda:Moški.
