Življenje

wallpapers-rainbow

Retrospektiva

Zanimiv je pogled nazaj. In ponavadi se razkrije kako ti gre ko pogledaš kako ti je šlo včasih. Brez pravega namena sem pogledala na svoje zapise na blogu in stvari postavila v retrospektivo; 4 leta aktivnega pisanja, 180 prispevkov, 21.000 obiskovalcev v zadnjem letu, ni slabo… morda je čas za knjigo …LOL

Ko sem začela s pisanjem bloga sem imela za seboj nekaj zanimivih dolgoletnih projektov soustvarjanja v revijah kot je bila O Osebnosti in Rože in vrt, vendar se nisem ukvarjala s tem, o čem bom pisala, vedno je navdih pravi. In ko pride, se ubesedi, včasih na zelo nenavadnih mestih npr. med kuhanjem kosila. Navdih je zanimiva stvar, kajti ujeti ga moraš ko pride, čeprav so včasih trenutki skrajno neprimerni in loviš besede za rep.

To kar me vedno znova navdušuje so povratne informacije tistih, ki me berete in spremljate, kajti vedno znova mi poveste, da vas pisanje spominja, se vas dotakne in sovpada z vašimi zgodbami. V mojem svetu je to, da delam pozitivno razliko v življenju mnogih tisto, kar me vedno znova navdihne, da nadaljujem, da grem naprej, da rinem in brskam, da sledim sebi.

In vendar me tokratno poletje, ki se počasi zaključuje, čisto počasi, osupne vedno znova s svojimi blagoslovi in razkritji. Dojela sem, kako se vse, kar predajam uteleša v meni, kako se stvari potrjujejo in ko pogledam zadnje štiri leta, uuuu se je zgodilo celo življenje … mikrokozmos v makrokozmosu, vse v enem in eno v vsem.

Uživajte še naprej in predvsem živite radost, ljubezen in mavrico življenja.

Namarie

Tajawallpapers-rainbow

woman-hugging

Nihče ni rekel, da je lahko, a je vredno!

“Taja, kaj se dogaja, vse se mi podira,” včasih prejmem kak obupan klic na pomoč s strani osebe, ki se je odločila, da bo ljubila sebe, da se bo v popolnosti sprejela in negovala.

Ljudje si pogosto pot osebnega in duhovnega razvoja predstavljamo zelo romantično … da potem bo pa vse boljše in da se bomo super počutili, super zdravi bomo, vse bo super. Ljudje včasih tudi na vse tiste, ki predajamo svoje izkušnje naprej gledajo zelo nerealno, kot da mi nimamo nobenih “zemeljskih” izzivov več. “Zemlja kliče!” bi jaz rekla takim romantičnim predstavam, kajti resnica je, da je pot razvoja zelo neprijetna in čisto nič romantična. Neprijetna zato, ker te sooči z vsem sranjem, ki si ga prej uspel skriti sam pred seboj in ker te sili v samosprejemanje na vseh nivojih, tudi tistih, ki ti niso všeč in še posebej tistih, ki so najbolj boleča.

Sama rada rečem svojim prijateljem naj dvakrat premislijo, preden se z navdušenjem odpravijo po tej poti in začnejo raziskovati sami sebe, kajti ponavadi je prvi uvid v duhovnost zelo navdihujoč in visoko leteč, vendar te zelo hitro prizemljijo, včasih močno riješ po zemlji, ko se soočaš s stvarmi, ki te bolijo in za katere kriviš ljudi ali situacije zunaj sebe.

In ja, po 20 letih svoje poti lahko mirne duše potrdim, ni lahko, vendar je vredno. Naš človeški del, predvsem Ego si želi udobja in stabilnosti, saj veste – ja lahko se stvari spremenijo, ampak naj vse ostane tako kot je. In naša duša si želi rasti, se razvijati, se širiti in izkušati. Sama rada rečem, da nas duša vrže na finto, ko nam najprej pokaže notranji uvid v duhovno sfero in smo blaženi in srečni, navdušeni in rečemo ja. In ko rečemo ja ljubezni do sebe, vsi deli nas hočejo ljubezen. Pokazale se bodo vse rane, vsi prizadeti deli nas, vsi zanikani in temačni deli nas, ki si želijo ljubezni. In tukaj nastopi druga faza prebujenja, kjer vse kar je znano razpade. Vse je videti brezupno in temačno. In ta faza umiranja znanega ali umiranje ega lahko traja različno dolgo. V tej fazi poteka najintenzivnejši proces umiranja, ki ga boste kdajkoli doživeli … smrt ega ni prijetna. In v tem procesu ponavadi odkrijemo veliko iluzijo svojega življenja.

Eni v ta proces vstopijo zavestno skozi izbiro, drugi so vanj potisnjeni skozi smrt najbližjega, svojo bolezen, razpad zveze, izgubo službe. Osebna kriza je razpad sveta kot ga poznamo. In v vmesni fazi imamo priložnost, da se ponovno začutimo, da zaznamo ljubezen, ki samo je. V karkoli se zapletete se lahko ven rešite le sami. In največji izziv na poti je, da vam ni treba ničesar narediti. To, da ste, popolnoma zadošča.

Prenehajte z delovanjem, nič vam ni treba doseči na duhovnem področju. Vse že je, v vaši notranjosti in vse kar je potrebno je ozavestiti in zavestno izbrati. In seveda je to najtežji del procesa. To kar običajno ljudi na tej poti najbolj razburi pa je dejstvo, da ni dovolj izbrati enkrat, izbiraš vsak trenutek, vsak dan 24/7.

Izziv je v tem, da presežemo um, da prenehamo poizkušati in kontrolirati. Kajti, ko si eno z vsem in vse v enem nimaš česa nadzorovati. Itak vse si. Ključ je v povezanosti. V hvaležnosti. V bivanju, v tem trenutku, tukaj in zdaj.

In ja, nihče ni povedal, da je naporno in da je neudobno, nihče ni rekel, da je lahko, ker ni, in vendar je vredno. Kajti si to kar si – božansko, utelešaš božansko, izkušaš ga, namesto da ga iščeš, to si. In tukaj smo zato, da bi spoznali svoje Darilo in ga delili z ljudmi in svetom. Čas je za integracijo, čas je za prebujenje.
Bodi kar si. Samo Bodi!

Kozmični objem.

Taja Albolena

selenite

Odprtost in voljnost, da se širiš onkraj znanega

Kot pravi Wikipedija je odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj. Pri ljudeh se navzven kaže kot želja po informacijah in znanju, radovednost, raziskovalnimi in umskimi interesi na eni strani, z umetnostjo in ustvarjalnostjo na drugi strani in z umskimi sposobnostmi na tretji.

Vključuje občutljivost za umetnost in estetiko, domišljijo, težnjo po znanju, radovednost, željo po novosti, različnosti, spremembah, novih izkušnjah. Poleg tega odprtost vključuje tudi nagnjenost za prilagajanje svojih prepričanj in vedenjskih vzorcev, kadar so posamezniki izpostavljeni novim informacijam ali idejam. Odprtost je pri ženskah še posebej pomembna, saj je naš mehanizem, da se, če smo izzvane, zapremo in v tem mehanizmu odpiranja in zapiranja svojega energijskega polja porabljamo ogromne količine energije. Energijska navzočnost je nekaj, kar je povezano s tem, kako se predstavimo, ali nas ljudje vidijo kot zaprte in introvertirane ali odprte in ekstrovertirane. In odprtost, ko govorimo o energijski navzočnosti, pomeni kako utelešeni smo, koliko prisotni smo v svojem notranjem centru in koliko ozaveščeno imamo to, kdo smo v resnici.

In skupaj z odprtostjo pride tudi širjenje. Širjenje je priložnost za premik v neznano, kajti takoj ko prestopiš znane meje, ki jih tvoj ego nadzoruje in kjer imaš občutek, da imaš kontrolo nad stvarmi v svojem življenju, se za mnoge začne panika. In ko se pogovarjam z ljudmi v svojem življenju pri mnogih opažam paniko in vsemogoče strahove; če ne drugega je kako bo, če bo, ko bo …
Julij nas izziva v nešem udobju, kajti vsepovsod nas pritiska, da bi sprostili svoje navezave, svoja pričakovanja, svoje potrebe, ki nam nudijo udobje znanega. In pogosto je to udobje znanega zelo neproduktivno, celo nasilno. Izkusiti nekaj, kar sega onkraj znanega je pogosto pospremljeno z obilico strahu. Vendar je leto 2013 tisto, ki nas vodi v širjenje naše posode za več, za novo, za nepoznano. Sprejemljivost je v tej enačbi nedvomno glavni ključ, kajti potrebno se je odpreti, da bi lahko sprejel in se razširil onkraj znanega.

Velik izziv tega poletja bo potreba po navezanosti na znano, po ohranjanju stare identitete. Kajti energije nas silijo, da zapustimo udobje ega, našega nižjega jaza. In ego se skriva v mnogih duhovnih sferah, kajti po mojem osebnem opažanju je duhovni ego precej težje spoznati in ga preseči kot njegov materialni del. Samopomembnost in „posebnost“ sta pogosta spremljevalca na naši poti. Dokler iščemo ljudi, ki nas bodo potrdili, ki nam bodo povedali in pokazali, kako posebni smo in kako izjemni smo, dokler smo polni pričakovanj smo v svojem nižjem jazu. In težko je prepoznati kje si, ko si v svojem egu, kajti egu ni v interesu, da bi se premaknil s s svojo pozornostjo kam drugam. In zato je udobje znanega tisto, kar nam da vedeti, da smo v svojem nižjem jazu. In da se razumemo. Ego je tisti del vaše osebnosti, ki išče varnost, udobje, mir in hoče ven iz intenzivnosti življenja. Ego je tisti, ki ga je neprestano strah, da bo izgubil, kar si je uspel pridobiti, želi imeti sigurnost, da se stvari ne bodo spremenile, želi nadzorovati, vedno znova se ločuje od drugih, da potrjuje svojo edinstvenost in samopomembnost. Vedno znova hoče imeti prav in vedno znova sodi druge. Ego je ponosen, aroganten, samopomemben, ima močno potrebo po tem, da nekako izstopa in je drugačen od drugih, ločuje se od drugih ljudi in od življenja, da bi bil poseben in edini. Ego je tisti del nas, ki trpi, ko se je treba premakniti, ko nas vse sili v širitev, ko se je treba razširiti v neznano. Takrat pridejo na površje strahovi in bolj kot karkoli drugega je potrebno zaupati.

Širjenje vedno prinaša s seboj izbire … nove potenciale, ki so nam na voljo, da jih izberemo in gremo za njimi. Širjenje nas sooči z našim avtentičnim jazom, ki ima jasnost namere, ki se želi soočiti s stvarmi, ki vse izzive vidi kot priložnosti za rast. Integriteta je njegov podpis in bolj kot karkoli drugega ceni resnico. In življenje nas sooča z resnico in sicer Resnico z veliko začetnico. Vendar moramo biti iskreni sami s seboj, da si lahko priznamo Resnico. Resnico o tem Kdo jaz sem? Zakaj sem tukaj? Kam potujem?

Avtentični jaz nas poveže z intuicijo, navdihom, lepoto, širjenjem in odpiranjem v neznano. Julij nas bo soočal s tem, kje smo si postavili omejitve, kje nismo voljni, da se širimo. Kajti širjenje in odpiranje je stvar izbire, vsakodnevne izbire. To ni stvar enkratne izbire, češ zdaj sem pa odprt. Vsak trenutek znova si izzvan v resnici ali si odprt ali zaprt in ali bi lahko bil odprt še malce bolj. Nenehno širjenje je izbira vsakega trenutka znova. In za to je potrebna disciplina, zavezanost temu, da se premikaš v odprtosti, da si v širjenju, da vedno znova presegaš notranje dvome, skepticizem in potrebo po tem, da veš kam greš. In za to je potrebna izbira v vsakem trenutku ter pogum, da izbiraš tudi takrat, ko ne veš kam greš, ko pojma nimaš kaj bo izšlo iz tega, kamor se premikaš, pa vseeno zaupaš, da se vse dogaja v tvoje najvišje dobro.

In v tem premiku je moje orodje hvaležnost. Vedno mi je pomagala in me potegnila ven iz samoobtoževanja, smiljenja sebi in občutka, da sem žrtev. Dojela sem, da je hvaležnost naše veliko orodje, ki nam pomaga, da ostajamo naravnani na svojo kreacijo, da zavestno kreiramo. In Moč Hvaležnosti je notranje popotovanje, ki vas premakne. Če se nam želite pridružiti, mi javite.

Objem.

Taja

footprints-in-sand

Majhni koraki te daleč pripeljejo

Ko govorimo o prebujenju v svoj avtentični, božanski jaz, govorimo o povezanosti s tem kdo v resnici si. Gre za rast, ki si jo želi duša in ki nikakor ni udobna ali lahkotna. Gre za preobrazbo iz človeškega v božanski jaz, ki je polna strahov, dvomov, jeze in žalosti, ko se je potrebno soočiti s svojo ločenostjo od samega sebe. Tukaj niso potrebna velika dejanja. To, da si, zadošča. Pomembno je, da znamo objeti vse, kar je pred nami s celotnim srcem, namesto da se borimo ali bežimo. Prisotnost iz srca v srce, povezanost z nasmehom na obrazu in pesmijo na ustnicah, je ključna.

V procesu odkrivanja se z Duhom povežemo najprej skozi intelektualno perspektivo. Radovednost ljudi vodi v prebiranje knjig in obiskovanje številnih seminarjev z duhovno vsebino. In vendar se glavni premik zgodi, ko se zmoremo predati in dopustiti, da nas Duh premika skozi življenje.

In tukaj se veliko ljudi zatakne, kajti v prakso je potrebno prenesti vse, kar smo se naučili v procesu odkrivanja. Predaja Duhu pomeni skok v neznano, ko je potrebno opustiti vse kar veš, kajti ko se prepustiš spoznaš, da se moraš odpreti in sprejeti. Predaja pomeni, da si greš s poti, s popolno vero, da je zate poskrbljeno. In to je zelo povezano z našo sposobnostjo, da se pregovorimo ven iz akcij, ki bi jih morali narediti, da dopustimo dvomom, da nas odpeljejo stran od nas samih.

Na poti predaje so izjemno pomembne dnevne prakse, kajti predstavljajo majhne korake na naši poti. Korake, ki nas premikajo naprej. Pogosto si ljudje predajo zamišljajo kot pasivnost, vendar pasivnost nima nobene povezave s predajo. Ko se predamo smo izjemno aktivni, vendar ne skozi zunanje delovanje, temveč skozi notranjo prakso. Pogosto pozabljamo, da moramo vedno znova izbirati svojo smer popotovanja in da je potrebno kompas vedno znova naravnavati na resnični sever v našem življenju. In to zahteva aktivno izbiro skozi dnevno prakso.

Majhni koraki na naši poti v neznano so povezani s praksami naravnave na naš sever, na našo izbrano namero, da smo v stiku s svojim življenjskim poslanstvom. Dnevne prakse negovanja so prakse, ki sem jih razvila iz svoje vsakodnevne prakse, ko sem se zavedla, kako pomembno je, da se vedno znova naravnavaš na svojo izbiro. In naravnavaš se skozi svoja občutja, skozi čutenje, skozi naravnavo na občutke, ki jih povezuješ s svojimi izbirami.

V procesu Notranjega Diamanta sem dojela, da je naš avtentični jaz tisti, s katerim se moramo vedno znova povezovati, saj nas vodi po naši poti v neznano. In za povezavo z njim uporabljamo svoje občutke, ki smo jih prej povezali s svojimi srčnimi željami. Če je naša srčna želja, da prepotujemo svet, moramo to povezati s svojim avtentičnim jazom, ki mu popotovanja niso prioriteta, občutki svobode pa so na primer tisti, h katerim vedno znova stremi. In zato je modro, da prepoznamo, kaj nam predstavlja svoboda v našem življenju, da bi ta občutek lahko povečali in s tem k sebi pritegnili popotovanja po svetu.

Občutki so naše gorivo, predstavljajo strast, ki nas vedno znova premika naprej na našem notranjem popotovanju in da bi jih ohranjali so potrebne majhne akcije, vsakodnevne akcije. Aktivna izbira je tista, ki določa ali se na soji poti premikamo naprej ali stojimo. In prva ter najpomembnejša stvar pri majhnih korakih, ki jih vsakodnevno delamo, je zavedanje, da noben korak ni premajhen kot nobeden ni prevelik. Majhni koraki, nas premikajo naprej … to da vidimo stvari že zaključene, da smo obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo in predvsem, da delamo dnevne prakse, ki nas povezujejo s tem občutkom, da so stvari že dokončane.

Življenje nam prinese priložnosti, ki nas vodijo v smeri tega, kar si želimo in pomembno je, da te priložnosti prepoznamo in da si upamo iti z njimi, četudi nimamo nobene garancije, da bo stvar uspela. Izziv je v tem, da zaupamo sami sebi, da čutimo notranjo vero vase in gremo za tem, kar nas navdihuje. Kajti v resnici nam nič zunaj nas ne more dati zagotovila, da bo stvar uspela, razen mi sami sebi.

Vztrajnost je ključnega pomena na tej poti, da vedno znova izbiramo to, kar je naša srčna želja. In če se zataknemo ali se ustavimo na poti, da smo se voljni vedno znova vrniti k svoji želji in jo ponovno izbrati.

Skrivnost majhnih korakov je v tem, da ko si vzamemo 10 minut za svojo dnevno prakso, se sčasoma ti 10 minutni intervali pojavljajo večkrat dnevno in imamo vedno več časa za to, kar želimo narediti. Eden od zakonov življenja pravi, da tja, kamor usmerjamo svojo pozornost, teče naša energija in tam imamo rezultate. Zato se osredotočajte na to, kar si želite namesto na to, česar se bojite.

Potrebno je živeti svoje sanje, kajti to je resnična predaja Duhu in z njo pride darilo življenja, kajti tvoj Duh želi, da življenje polno živiš.

In le tako se lahko premaknemo v tok. Ko si v toku se sprostiš, si v sprejemanju, si tukaj in zdaj v sedanjosti in si v sinhronosti. Ko si v toku, si eno z Duhom, si ljubezen v gibanju. Biti v toku pomeni, da polno zaupaš sebi in slediš navdihom, da samo si. In to je želja naše Duše.

Zato naredite korak in nato še enega in še enega in preden se boste dobro zavedli, boste hodili po poti svojih sanj.

Taja Albolena

Objavljeno na http://www.svetloba.si

A

Ste pripravljeni na velike valove?

Prihaja premik in trije pomembni dogodki na kupu. Najprej poletni solsticij 21.6.2013 in temu sledi polna luna 23.6.2013, ki napoveduje čas praznovanja, nato pa 24.6.2013 še zaključek in integracija portala 666. Ste pripravljeni na velike valove? Že plavate v smeri valov, da ujamete ta velik val, ki prihaja?

Čez vikend sem vodila druženje MiDva in med dogajanjem sem dojela, da se nam bliža poletni solsticij in z njim odpiranje Siriusovega Portala. Navdih, ki sem ga prejela je bil, naj ponovimo druženje, ki smo ga naredili decembra, ko smo potovali skozi 12 svetih dni Božiča v tem času, ko je Isis noseča s Horusom. Siriusov Portal predstavlja vstop v Pasje dneve in v Egiptu se je to dogajalo okoli 17.7. ko so praznovali Novo leto. Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.
Siriusov vzhod, ko Sirius vzide tik pred soncem na obzorju se zgodi enkrat na leto v juliju, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius. Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”.

To je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje. Sirius poznamo tudi kot duhovno sonce in je ezoterično srce našega fizičnega sonca. Med pasjimi dnevi, ki so v koledarju med 3. julijem in 12. avgustom v različnih tradicijah po svetu, Sirius izgine v sijoči svetlobi našega Sonca, zato bi lahko rekli, da naše fizično sonce objame naše duhovno sonce. V obdobju kozmičnega združenja je možno ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje.

Ko Sirius simbolično izgine z neba nekje v maju, govorimo o starodavnem mitu, ko se Isis skrije do rojstva Horusa in zvezda se ponovno pokaže po njegovem rojstvu. To rojstvo simbolično predstavljajo Siriusova vrata. Gre za vstajenje. Zdaj je čas za to, da presežete stare omejitve in se rodite v novega sebe. Naše popotovanje skozi 22 notranjih arhetipov, ki nam bodo odslikavali naš potencial in naša darila bomo zato naredili v tem času praznovanja, ki nas podpira na naših poteh. Pridružite se mi 22.6.2013. Tisti, ki bi želeli potovati z nami, mi lahko pošljete e-mail in vam posredujem vse informacije kako …

Najpomembnejše je razumevanje, da se vse, kar ste naredili decembra 2012 zdaj dejansko uteleša, prizemljuje in s tem vstopamo v izjemen čas, ko dejansko lahko postanemo darilo za ljudi in svet. Potencial je izjemen. Vendar je potrebno razumeti, da je treba spustiti staro, da bi lahko vstopili v novo in da se ne morete oklepati kola na sredi morja in hkrati deskati na valovih življenja. Treba se bo spustiti in zaupati.

Najpomembnejša vodila v tem izjemnem času so ;

1.       vodilo je Zaupaj vase 100%
2.       vodilo je Prevzemi 100% odgovornost za svoje življenje
3.       pravi Samo bodi
4.       pravi Negovanje je najbolj pomembno!
5.       vodilo je Izrazi svojo Resnico!
6.       vodilo je Opazi lepoto okoli sebe!
7.       vodilo je Bodi hvaležen za vse kar imaš!

 

Spakirala sem kovčke in odhajam v samoto, kajti tile dnevi pred nami so idealni za notranje vpoglede in ponovno naravnavo kompasa na smer, ki jo želimo. Treba je prepoznati kaj so tvoje sanje – tvoje sanje, da bi jih lahko živel-a in ko jih prepoznaš je potrebno vsak dan znova izbirati na novo. Ni miru in ga ne bo od zunaj, zunaj bo vedno bolj divja vožnja, vendar kot sem razložila na seminarju Notranji Diamant; ko najdeš svoj notranji diamant, si v centru in si v notranjem miru.

Ženske, maternica je v tem času ključna za vaše dobro počutje. Rojevamo novo dobo in porod ne bo lahek. Povežite se s seboj. Spuščajte se v svoje notranje svetišče in prižgite svojo Zvezdo!

Uživajte!

Taja

 

world-peace-in-our-hands

Nihče mi ni povedal … Svet se je spremenil

Svet se je spremenil. Nihče ni poročal o tem. Nobenega medijskega pokrivanja ni bilo, nobenih velikih in mastnih naslovov v časopisih. In vendar se je Svet spremenil. Starega sveta ni več. Nov Svet se rojeva in vendar mnogi čakajo na stare službe, da bodo lahko uporabili stare veščine, da jih bodo poklicali nazaj v vloge, ki so podpirale stari svet. Stari svet je temeljil na paradigmi; Kaj lahko jaz dobim? Kaj je tukaj zame?  In ta svet se je sesul v prah. Vendar še vedno mnogi poskušajo delovati v tej znani paradigmi, ker je tako udobna. Udobje je naše novo prekletstvo, kajti vidiš le tisto, kar želiš videti in zato bo prebujenje za mnoge zdaj vedno bolj boleče.

Potrebno je opustiti navezanost na stari svet, da bi lahko dopustili novemu svetu, da se rodi v polnosti. Udobje znanega nam je v tem prehodnem obdobju, ko večina še ne prepoznava, da je stari Svet umrl in da ga ne bo nazaj, izjemen izziv. In vendar velja, da dokler bolečina tvoje duše ob dejstvu, da ne sprejemaš in zatiraš svoje darilo ne preseže želje po udobju, ne boš naredil premika. Veliko ljudi čaka, da se bodo vzpostavile nazaj stare, čeprav porušene vezi. Ljudje čakajo na to kar jim pripada, kar menijo, da bodo dobili, na tisto, kar jim je nudil stari Svet. Navezanost na stvari, ljudi, status, pozicije, službe je tisto, kar nas drži v poziciji zamrznjenosti o kateri sem že govorila. Večina ljudi je otrplih, so kot noji z glavo v pesku in čakajo, da bo stvar minila in da se bodo lahko vrnili nazaj k starim navadam in starim stvarem.

Vendar tega sveta ni več. 21.12.12 je zasidral novo energijo, nov Svet. In 21.6.2013 nam bo razkril vso veličastnost novega Sveta. In najpomembnejša stvar v tem novem Svetu je nova paradigma, ki se imenuje; Kaj lahko prispevam? Kaj je moje Darilo, ki naj ga delim z drugimi? 21.6.2013 poletni solsticij vam bo razkril koliko ste resnično v stiku sami s seboj. In tisti, ki ste izmojstrili kako Biti namesto delovati, kako biti to darilo in kako služiti ljudem in svetu boste zacveteli. In tisti, ki ste še vedno v vprašanjih; Kaj moram narediti, da dobim, kar si želim? Kako do tega, kar je tukaj zame? boste ugotovili, da so stvari še bolj nejasne kot so bile. Kaos je znak preobrazbe.

Poletni solsticij je mogočen mejnik v ciklu leta in predstavlja ravnovesje zimskemu solsticiju in ker smo ravno šest mesecev po slovitem 21.12.12 nam tokratni poletni solsticij prizemljuje ideje in semena, ki smo jih sejali. Zdaj bodo začela pospešeno rasti. Zanimivo je to, da je 12 dni po 21.6. ravno tako pomembnih kot 12 dni Božiča. Kajti gre za čas do odpiranja Siriusovega portala, ko je Zemlja v izobilju deležna kozmičnih energijskih pošiljk. Pomembno je, kaj počnete v teh dneh in kam se usmerjate, kajti z besedami Wayne Dyera, je vse že tukaj, vse kar morate narediti je, da dopustite, da je v vaši realnosti.

Pomembno vprašanje v teh dneh je ali veste kako samo in zgolj Biti in kako biti voljni, da dopustite, da stvari samo So, brez potrebe po tem, da bi stvari silili, da bi po vsej sili hoteli spremeniti, zamenjati, odstraniti, odrezati, ker niso ok.

Mnogi me sprašujejo kako in jaz pravim samo Bodi. Nič ti ni treba narediti. Več let že govorim o veščinah, ki bodo zdaj postale sila pomembne, zato tisti, ki ste bili lani na seminarju Iz delovanja v paradigmo Biti potegnite iz naftalina zapiske in jih dajte v prakso, kajti resnično se splača. Ko so me moji vodniki mojstrili v umetnosti Biti, sem dve leti preživela v nenehnem notranjem spraševanju: “Kako se to naredi?”, dokler mi ni postalo jasno, da ni kaj narediti. In moje večletno mojstrenje paradigme Biti je zdaj dočakalo igrišče, kjer se lahko v polnosti igram.

To kar je za mnoge neuspeh, je zame novo rojstvo, kajti kot feniksi imamo zdaj priložnost, da se dvignemo iz pepela starega Sveta in ustvarimo tak svet, kot si ga želimo. Moja vizija, da je Najsrečnejša Ženska tista, ki bo spremenila svet, dobiva krila in vem, da je to čista Resnica. Opazujem jo, ko gledam prebujene, utelešene Ženske, kako se prebujajo iz svojih ranjenosti in se začenjajo zavedati izjemnost in veličastnost ranljivosti.

Vsi odgovori so v tebi. Vse je že v tebi. In če ne veš kako do teh informacij so zdaj z moje strani na voljo le še individualni VIP dnevi, kjer Te lahko, če tako izbereš vodim do odgovorov, ki pa niso zunaj tebe, so v tebi. In vendar je treba postaviti pravo vprašanje, da prejmeš odgovor, ki ga iščeš, kajti gre za vibracijsko ujemanje.

Čas je, da začnete živeti svoja vprašanja. Čas je, da živite svojo pot do odgovora. In lahko Te vodim skozi, kajti moja vloga v tem izjemnem času je vloga vodnika, ki vodi v novo rojstvo, v nov svet, v tvoje darove, ki počivajo v tebi in čakajo, da jih prepoznaš in uporabiš. V.I.P. dan Živi svoj Notranji Diamant, to, kar je tvoje darilo svetu, to kar lahko prispevaš, kar je tvoja duša izbrala, da deliš s svetom in s svojo prisotnostjo obogatiš ljudi in svet, je dan namenjen odkrivanju odgovorov na pomembna vprašanja tvojega življenja; Kdo sem Jaz? Zakaj sem tukaj? Kako lahko prispevam? In kaj je moje Darilo svetu, ki se rojeva?

Živi odgovore na svoja vprašanja!

Taja Albolena

bottled_colorful_confetti

Ali otroci res potrebujejo meje?

Valeta 9.a razreda je ustvarila izjemno ozračje povezanosti in soustvarjanja, kajti skupina staršev je zadnji mesec ustvarjala program, oblikovala zasnovo, organizirala vse podrobnosti vključno s hrano in na koncu krasila in pripravljala dvorano tik pred dogodkom. Sledilo je še skupno kosilo, ko smo prostor naslednje jutro pospravili.

Valeta je bil presežek v vseh pogledih, najbolj pa smo se strinjali v eni točki – naši otroci so odrasli. Niso še čisto tam, ampak, ko smo jih opazovali, svečano napravljene, ko so prikorakali v dvorano, smo bili čisto vsi starši ponosni. Elegantni, srečni, iskrivih oči so vstopili v novo poglavje svojega življenja.

In ob enih zjutraj, ko smo zaključevali s programom je razrednik, po tem ko je dobil unikatno ročno izdelano knjigo z zgodbami otrok, svojo zahvalo zaključil z mislijo, da ni poanta v postavljanju meja otrokom. Če ti otroku daš vsebino, bo vsebina poskrbela za oblikovanje forme. S tem je sprožil debato o tem, ali sploh in kako otroku postaviti meje.

In spet me je spomnil na to, kako pomembno je razumevanje, da smo že vse, kar je. Ničesar ti ni treba dodati, spremeniti, naložiti, vse je že v tebi. Da ne moreš z nadzorovanjem in kontroliranjem od zunaj ničesar spremeniti. Ni šanse.

Otroka ne moreš spreminjati v najstniških letih. To so leta, ko je že oblikovan in se začenja zavedati te svoje forme, ki se oblikuje iz vsebine, ki mu je bila dana. V najstniških letih od 14-21 leta oblikujemo identiteto z vsemi njenimi maskami, pod katerimi skrijemo svoj pravi, izvorni jaz. Ali pa tudi ne, kajti ko se pogovarjam s svojo valetantko ugotavljam, da je izjemno zavedajoče se bitje, da je prebujena do stopnje, do katere sem sama prišla precej kasneje.

In vendar se udomačevanje, kot ga sama ljubkovalno imenujem začne že takoj, ko pridemo na planet. Vsebina je vse, s čimer starši polnimo svoje otroke in priznati je treba, da je sodobna družba polna “krame” v vseh pogledih. Sijoči, puhli, plastični predmeti, stres, pomanjkanje časa in energije, da bi otrokom namenili pozornost in ljubezen, jih pogosto prikujejo pred televizorje ali računalnike, ki so postale sodobne varuške.

Starši so pogosto tako izpraznjeni in nesrečni, depresivni in brezvoljni, da enostavno nimajo česa dati. In če je tvoj rezervoar ljubezni prazen, je ne moreš deliti. Pika.

In tako otroci soočeni z virtualnim svetom, ki jim ne daje vsebine, to praznino ustvarijo v sebi. In ko bi si želeli z otroci kasneje v najstniških letih deliti stvari, jih vključiti v dogajanje, pogosto ugotavljamo, da jim ne pridemo do živega in le pomagamo njihovo notranjo praznino polniti s “stvarmi”. Na ta način pomagamo ustvarjati odvisnosti, in te “stvari” postajajo vedno bolj dramatične in staršem čisto nič po godu; mamila, alkohol, seks.

Sodobna družba se ukvarja s težavami, ki jih kreira sama, kajti manjka ji vsebine in vsebino predstavljata ljubezen in zavest, ki prihajata od znotraj.

Starševstvo ni boj za oblast, boj kdo bo koga, kdo bo boljši.
Starševstvo ni postavljanje meja. Seveda je potrebno imeti medsebojne dogovore in zaveze, ki se jih držimo, vendar gre za sodelovanje, soustvarjanje in kreiranje. In to ni enkratno dejanje, to gradiš leta in leta, skozi vsebino.

In potem se srečujem z “odraslimi”, ki so še vedno ujeti v svojih otroških dramah, ki še vedno iščejo zunanjega starša, ki jih bo namenil pozornost in jih bo ljubil, brez zavedanja, da je potrebno prevzeti odgovornost za svoje življenje in vse kar kreiramo v njem. In spet smo pri istih mehanizmih kontrole in nadzora, ko poskušamo nadzirati druge ljudi in jih ukalupiti v naša prepričanja in naše paradigme.

Ljudje še vedno mislijo, da bo sprememba prišla od zunaj in da svet stoji na mladih. Veliko ljudi misli, da bodo mladi spremenili svet. In potem razočarani ugotavljajo, da ti mladi skrbijo le sami zase in ne za dobrobit sveta, da spreminjajo svoj mali svet in ne sveta v katerem živimo vsi.

Vsi čakajo te težko pričakovane spremembe, ki pa jih kar ni in ni. Življenje pa postaja vedno težje in napornejše kljub številnim “obližem” s katerimi si lajšamo to “prehodno” obdobje.

In odgovor se skriva v vsebini, po odgovore pa bo treba vase.

Preobrazba sistema in sveta je nekaj, kar se bo rodilo iz nas v svet. Nihče tega ne more narediti namesto vas. In tisti, ki čakajo, bodo čakali še dolgo, kajti fenomen rasti govori o treh stopnjah skozi katere potujemo in glede na to kje se nahajaš, je ustrezno temu oblikovana tvoja paradigma, tvoj pogled na svet.
V prvi fazi si odvisen od zunanjega sveta, v drugi fazi greš v neodvisnost in šele v tretji fazi postaneš del enosti, kjer se zavedaš, da si en delček v tem mozaiku življenja in da celotno življenje čaka nate, da prevzameš svoje mesto in doprineseš svoje unikatno, edinstveno darilo, ki ti si, v celoto.

Ko se enkrat zaveš, da si darilo Ti in da je darilo čisto vsak s katerim prihajaš v stik, gledaš na svet popolnoma z drugačnimi očmi. Čutiš se drugačnega in veš, da je svet odsev tvoje “vsebine”. In če si še vedno v fazi, kjer polniš notranjo praznino s stvarmi je tvoj svet, svet potrebe in odvisnosti.

In to v kakšnem svetu živite, je vaša in samo vaša izbira.

To ni enkratna izbira, kot mislijo mnogi. Gre za zbir vsakodnevnih izbir. Izbir, ki so del vsakega trenutka. Potrebna je odprtost v ta trenutek, zdaj.
Ste v odprtosti ali zaprtosti?
Ste svobodni ali ujeti?

Izbira je vaša in vašim izbiram botruje vsebina.
Kakšna je?
Poglejte vase!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Ti si Zvezda!

Zadnje čase do mene prihajajo številni klici obupanih žensk, ki so preplavljene s stresom zaradi dogajanja na Zemlji – hrana, voda, zdravila, gnojenje, hormoni, pršenje strupov povsod,  … saj veste, spisek je dolg. Ogromno je stvari, ki lahko ujamejo našo pozornost in s tem, ko razpršimo sebe na sto in eno stvar, ki jo je potrebno “rešiti”, izgubljamo svojo moč. Všeč mi je izjava, ki pravi, da si edina oseba, ki lahko reši sebe TI! Ne moreš rešiti sveta, lahko rešiš samo sebe. In s tem, ko rešiš sebe, rešiš cel svet. Kajti vse je Eno in eno je v vsem.

Moje življenje je postalo prejcej bolj enostavno odkar sem dojela, kaj je moje poslanstvo. Kajti dojela sem, da hrana, voda in hormoni niso “moje,moje”, niso moje poslanstvo. Seveda bi lahko zagrabila stvari in “na silo” šla v akcijo in delovanje, vendar bi s tem še enkrat in ponovno ranila samo sebe. Kajti na svetu so ljudje, katerih strast in poslanstvo je, da se ukvarjajo s tovrstnimi temami. Moje poslanstvo je povezano z žensko in z ljubeznijo.

Moja pot je opogumljanje žensk, da stopijo na svojo pot in v svojo naravno moč sprejemljivosti, negovanja, ženstvenosti. Da se spomnijo Kdo sem Jaz? in zasijejo kot Zvezde. Ko mi je leta 2007 Ameer rekel, da sem Zvezda, sem ga gledala kot tele v nova vrata. Norčevala sem se iz njega in nisem hotela poslušati, kaj mi je govoril. Govoril mi je o ženski lepoti in o tem kako pomembna je moja misija in o tem, da so pred menoj velike stvari. Mene pa je bilo sram in nerodno mi je bilo, da je nekdo tako direktno pogledal v mojo dušo in mi to govoril vedno znova. Sploh me ni poslušal, ko sem ga hotela ustaviti, predstavil mi je utelešeno čisto moško esenco in sezulo me je. Danes sem mu srčno hvaležna, da je bil tako vztrajen in vsak dan znova dobivam potrditve tega, kako prav je imel. Hvala Bogu za takšna na-ključ-ja, da spoznamo v svojem življenju angele, ki nam pomagajo, da se prebudimo in da rastemo.

In vendar sem danes tukaj, da Tebi povem to isto resnico, da si Zvezda. Da si tukaj, da siješ svojo svetlobo, da čutiš to svetlobo kot ljubezen in jo živiš skozi Življenje. In to je Resnica. Ženska v sebi nosi izjemno moč, ki pa se ne bo prebudila sama od sebe. Potrebuje Pričo, potrebuje Tebe kot opazovalko, da se zavestno zaveš in utelesiš svoje darove. Desetletja sem se izgubljala v vizijah drugih ljudi, delala sem na sebi, se šla terapijo in danes ugotavljam kako nasilna sem bila do sebe. Kako sem se ranila in kako sem potlačila, skrila in zlorabila svojo izvorno naravo, ki jaz sem. Kako sem ranila samo sebe s tem, ko sem silila, da morajo biti stvari narejene na točno določen način, ko sem se silila v procese in ideje, ki jih nisem čutila kot svoje. Osupne me, ko prepoznavam številne načine, na katere ljudje zlorabljamo sami sebe in potem se čudimo kako to, da je toliko zlorab v svetu zunaj nas. V petek ponovno potujemo vase s skupino, kje objemamo otroka v sebi in vem, da bo to srečanje izjemno močno, kajti lupljenje čebule, ki ga podpira sončni mrk nam bo dal podporo v procesu, ki se je že začel, kajti v tem času zdaj je potrebno objeti svoje notranje rane. Konec je s časi, ko smo se z njimi borili ali pred njimi bežali, prav tako ni modro, da ste kot noj in z glavo v pesku čakate, da bo vihar mimo, kajti tokrat smo na prepihu čisto vsi, vsak s svojimi izzivi.

Zakaj tako pogosto govorim o tej notranji avtomatiki naših plazilskih možganov? Ker so tako intimno povezani z možgani v drobovju in z maternico pri ženski. Številne znanstvene raziskave nevrologov so pokazale, da je ženska vagina (in pri tem priznavajo, da gre za celotna rodila, skupaj z maternico in jajčniki) nevrološko  povezana z možgani, in da dogajanje v vagini vpliva na celotno telo preko hormonskega sistema. In vse, kar shranjujemo v svoji maternici vpliva na naš pogled na svet, na našo paradigmo dojemanja sveta. Ženske smo bitja čutenja in čutenje je tisto, ki nam pomaga, da se utelesimo. In v tem času zdaj se moramo spomniti Kdo sem Jaz? In zakaj sem tukaj? Ženska mora vedeti kdo je in kaj je njeno poslanstvo, kajti čas je, da se vsaka postavi na svoje mesto v mreži življenja. Pred nami so velike spremembe, ki jih lahko prenesemo in presežemo le, če se bomo spomnile kdo smo in prenehale živeti iz senčnih delov svoje osebnosti.

Ko si na svoji poti si vsak dan znova izzvana ali boš ostala ali odšla. Kajti tvoje življenjsko poslanstvo ni enkratna izbira, to izbiro ponavljaš vsak dan znova. in ko hodim po svoji poti lahko potrdim, da sem vedno znova v skušnjavi ali bom ostala na svoji poti ali me bo kakšna “sijoča, enkratna, edinstvena” priložnost, ki je na voljo samo in zgolj danes speljala z moje poti. Saj ne za dolgo, pa vendar včasih traja nekaj let, da dojameš kaj se je “pravkar” (beri pred nekaj leti) zgodilo.

Mrk v petek nam bo razkril vse kar se mora razkriti in verjetno ne bo videti preveč lepo. Saj veste v letu kače smo in čas je, da odložimo staro kožo. Tale mrk bo res naredil šov. Zato je modro, da pripnite svoje pasove in juhu.
Sama ga čutim že od ponedeljka. Čutim ga kot naježeno kožo, električno kožo, kot da celo moje telo čuti spremembo, Zemlja je nemirna in kot da s tremo pričakuje tole srečanje sonca in lune in verjemite mi, to je idealna prilika za odlaganje stare kože.
In to kar je tema tega mrka je Resnica. Kdo sem Jaz? Zakaj sem tukaj? Kaj so moji darovi? Kako lahko služim kot izraz ljubezni v svetu?

V soboto in nedeljo se bomo družile na to temo Kdo sem Jaz in zakaj sem tukaj. Še vedno se mi lahko pridružite. Ne glede na vse dogajanje vam želim izjemen, čudovit in edinstven čas. Ključ je v negovanju sebe. Moč negovanja nas v tem času podpira. Kajti negovanje je povezano s sprejemljivostjo. In sprejemljivost je še ena ženska vrlina. Več o ženski esenci in kako jo utelesiti pa konec maja v Ljubljani, še prej pa v Novi Gorici in v Mariboru.

Izkoristite to prazno luno in se povežite s tem kdo ste v resnici, s svojim izvornim Jazom!

Taja

 

PainPleasure_Nithyananda

Naj ostanem ali grem?

Dilema mnogih in večno vprašanje; naj ostanem ali grem? Seveda enoten odgovor ne obstaja. Vendar bo morda pomagalo, če osvetlimo ozadje izbire, ki je na voljo.

Ko duša vstopi v to življenje, trenutna zavest izbere družino v katero bo vstopila. Biologija, biološka družina je izbrana, ker odseva trenutno percepcijo samega sebe, drugih in celotnega življenja. Naj vam bo to všeč ali ne, izbrali ste svojo družino. Vsi družinski člani so v sinhronosti, kajti le ljudje, ki se ujemajo v vibraciji in si delijo nivo zavesti, so lahko skupaj. Gre za zakon ujemanja, zakon privlačnosti po katerem velja, podobno privlači podobno. Saj poznate tisto o pticah iste vrste, ki letijo skupaj v jatah.

V prvih sedmih letih življenja, otrok sebe doživlja kot eno s svojimi starši. Otrok je izbral svoje starše, da bi okrepil svoja prepričanja v teh letih in kot rezultat tega se prepričanja v teh prvih sedmih letih globoko utirijo v živčni sistem otroka. Postanejo filter skozi katerega interpretiramo preostanek svojega življenja, razen če ne doživimo neke vrste prebujenje, te leče skozi katere gledamo na življenje vseskozi ostajajo iste.

V nasprotju s prepričanjem večine, je otrok tisti, ki potrjuje svoja prepričanja. Čeprav je videti, kot da so starši tisti, ki vplivajo na otrokovo samopodobo, je resnica taka, da je otrok, katerega zavest je v glavnem zadovoljna s sabo in življenjem izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj in izbere starše, ki so zadovoljni z otrokom. In zavest, ki je v glavnem nezadovoljna s sabo je izbrala starše, ki ji to odslikavajo nazaj. Videti je, kot da so starši tisti, ki oblikujejo otrokovo percepcijo sebe, vendar v resnici starši igrajo vlogo potrditve. Seveda je vloga starša pomembna, kajti s tem, ko potrjuje zavest otroka, se vzorci zaklenejo v živčni sistem in s tem oblikujejo matriko po kateri oseba deluje tudi kasneje v odrasli dobi.

Seveda zakoni življenja ne delujejo osamljeno in v družbi tega zakona ujemanja je drug zakon življenja, ki se imenuje zakon rasti in širjenja. Čeprav drži, da se ljudje zadržujemo v skupnostih ujemajoče vibracije, se širjenje, evolucija in sprememba odvijajo brez prestanka. Vse je v nenehnem spreminjanju in vedno smo v premikanju. Vse se spreminja, včasih hitro, včasih počasi, vendar je vse v gibanju. In tako lahko ljudje izberemo, da ostanemo z ljudmi, ki smo jih izbrali ali odidemo. Karkoli je najboljše za evolucijo zavesti se zgodi. Vedno imamo priložnost, da presežemo sami sebe in se premaknemo onkraj tega, kjer trenutno smo, tudi če smo na najbolj izjemnem mestu se lahko premaknemo onkraj tega na še bolj izjemno mesto. Kajti živimo v brezmejnem vesolju, ki je polno brezmejnih priložnosti.

Izziv v povezavi s tem zakonom je ta, da pogosto pobegnemo iz okoliščin, ki smo jih ustvarili in bežimo »sami pred seboj«. Ob tem pozabimo, da si ne moremo ubežati in da nas to, kar izbiramo vedno zasleduje. Edini način, da se premaknemo onkraj tega kjer se nahajamo je direktno soočenje s tem in preseganje samega sebe in trenutnih izbir. Kajti lahko zamenjate vse ljudi v svojem življenju, se preselite v novo državo in kmalu ugotovite, da niste spremenili ničesar, kajti ne glede na to, da vas obkrožajo drugi ljudje, so energijsko še vedno v ujemanju z vami. Sama pravim, da ljudje pogosto spremenijo ljudi in okoliščine, težave pa jih spremljajo kot senca, kajti energijska matrika je nekaj, kar povsod nesemo s seboj in si ustvarimo kopijo tega, kar najbolj ustreza naši zavesti kjerkoli smo.

In tukaj pridemo do še enega paradoksa. Na eni strani izbiramo svojo biološko/izvorno družino kot popoln odsev našega trenutnega nivoja zavesti, hkrati pa smo z njimi zaradi lastne rasti in evolucije, zatorej lahko ostanemo ali gremo, kot nas usmerja naša usoda.

V to življenje vstopamo z določenimi idejami, predsodki in prepričanji. Izbrane situacije nam omogočijo odsev trenutne zavesti, soočajo nas z notranjimi resnicami, ki se udejanjajo. Prepričanja in oboževane osebne resnice oblikujejo našo zemeljsko realnost. Ko prepoznamo in sprejmemo odgovornost za svojo realnost, nam to omogoči spremembo.

Ko si potrdimo prepričanja in se zapečatijo v našo notranjo živčno strukturo, skoznje interpretiramo svoje življenje in naša svetlobna telesa, naša matrika se prilagodi, da bi lahko odslikala to, kar smo izbrali. Mnogi od nas smo na duhovni poti že nekaj časa in smo desetletja posvetili delu na izzivih z drugimi ljudmi, na prepoznavanju destruktivnih vzorcev naših bolečih interakcij z drugimi in težavah, ki nam onemogočajo zdrav razvoj. Ja seveda na poti doživljamo uvide in kratka obdobja olajšanja, ki pa niso trajala. Dejstvo je, da moč preobrazbe leži v nas. In pomembno je, da svojo pozornost prestavimo nase. Soočiti se je potrebno s seboj, namesto da poskušamo spreminjati druge.

Eden od zakonov življenja pravi, da ti nihče ne more dati več, kot si ti voljan, da daš samemu sebi. In zato je edini odnos s katerim se je potrebno resnično soočiti odnos s samim seboj. In edina oseba, ki jo lahko spremeniš si ti sam. Vendar se sprememba ne odvija od zunaj navznoter, temveč od znotraj navzven. V resnici ne moreš ničesar spremeniti, lahko pa sprejmeš. In ne moreš povzročiti, da se spremenijo drugi, negovati moraš sebe. Ključ ni v delu na sebi, temveč v negovanju samega sebe.

Da bi lahko negovali sebe in se v polnosti sprejeli je ključno, da se soočimo s svojimi najglobljimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi. Kot otroci smo bili deležni zapuščenosti, zavrnitve, ki ni nujno, da se je odvila zaradi tega, ker so bili starši »zlobni«. Otrok enako dojema nerazpoložljivost starša, ker je recimo zaposlen z drugim otrokom in mora poskrbeti za njegovo varnost, kot zavrnitev, kot če mu starš reče: »Sovražim te pojdi stran.« Otrok ne razloči zakaj starš ni na voljo in v obeh primerih doživi njegov sistem šok, ki ga interpretira kot zavrnitev. Ali pa odsotnost starša, ki mora na delo, ki ga otrok čuti kot šok in ga interpretira kot da je zapuščen, četudi bo starš čez nekaj ur prišel nazaj. Otrok ne razume in ne moreš mu razložiti zakaj se stvari odvijajo kot se. Njegova izkušnja je tista, ki pusti trajne posledice v energijski matriki, ki lahko še desetletja kasneje odhod partnerja zazna kot šok in izkusi zapuščenost ali pa zavrnitev. To so ranjenosti, ki jih nosimo zapisane v svojem živčnem sistemu in pomembno je, da jih prepoznamo in sprejmemo v sebi, če želimo sami sebe preseči.

Samosprejemanje je duhovna praksa brezpogojne ljubezni do sebe, ki jo bomo pobližje pogledali v vikend druženju Kdo sem Jaz? Ko zasije tvoj notranji Diamant. Samosprejemanje je notranja izbira, da v polnosti sprejmemo vse dele sebe. Je ključ do osvoboditve, do tega da presežemo sami sebe in je hkrati najtežja stvar v praksi. Pogosto potrebujemo vodnika skozi te procese, ker smo  tako »utirjeni« v stare rane, da vedno znova padamo nazaj vanje. In ko z voljo poskušamo na silo spreminjati stvari pogosto še bolj ranimo svojo notranjost, se izdamo, zanikamo, se zlorabimo, zapustimo ali zavrnemo. Ključ je v negovanju. Negovanje sebe je tisto po čemer hrepenimo, še posebej ženske. In zato negovanje pogosto iščemo zunaj sebe. Čas je, da se spomnimo, kako negovati sebe in to vsakodnevno izbirati v svojem življenju.

Želim vam izjemen teden.

Taja

guess

Danes objemi Sebe!

Si se zbudil-a z levo nogo? Se sprl-a s svojo drago/im? Te je nadrl tvoj šef? Je tvoj otrok imel izpad trme na sredi trgovine? Čutiš osamljenost in ni nikogar, ki bi ga lahko poklical-a? Čutiš da razpada tvoj svet in ne veš kaj bi sam-a s seboj? Čas je za akcijo!

Objemi Sebe!

Se ti zdi brez veze? Nič hudega.
Objem spremeni tvoj metabolizerm.
Objem spremeni tvoj svet.
In čas je, da objameš najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Sebe.
Ker je vredno!

Ko imaš občutek, da se utapljaš v dreku, je čas za najcenejšo, najhitrejšo in najlažjo terapijo, ki umiri tvoje živce in te osredini v sebi. Objem.

Raziskave na univerzi v severni Karolini v ZDA so pokazale, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja. Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, in to je dober izgovor za objem.

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Torej, to si v obeh primerih Ti.
Objemi Sebe!

Seveda ti bo um rekel, da je to brez veze, vendar telo ve in zato je čas, da prisluhneš svojemu telesu; objemi Sebe. V tej enostavni gesti je velika moč!

In da ne bo dolgčas, da ne bo to izgovor, da si ga ne bi dali, sem našla deset načinov, kako lahko daš v prakso to, da objameš Sebe:

Prvi je ta, da enostavno objameš sebe. Ovij roki okoli sebe in se stisni.

Drugi je univerzalni objem, ki zahteva ritual v katerem dopustiš, da te objame Vesolje. Pojdi ven na sončni dan, razširi roki, nasmehni se in dopusti mogočni energiji Univerzuma, da te objame. In zaključi s prvim načinom, da to energijo pospraviš v svoje srce. Ovij roki okoli sebe in se stisni!

Tretji objem je objem srca. Prekrižaj obe roki na svojem srcu in si dopusti, da začutiš toplino povezanosti in mehkobe, ki te objame, ko svojo pozornost usmeriš na srce.

Objem tvojega višjega jaza je naslednji objem, ki ga lahko narediš. Predstavljaj si, da pred teboj stoji tvoj višji jaz in začuti, kako svoji roki ovije okoli tebe. Dopusti si, da čutiš njegovo ljubezen, ki teče v tvoje srce. Objem zaključi s prvim objemom.

Si v okolju, kjer ne moreš izvesti objema ali ga vizualizirati? Peti način je, da si na listek napišeš pošiljam ti velik, topel objem ali medvedji objem ali sočen objem, kakršen koli objem ti je najbolj všeč in si to večkrat prebereš. Lahko si listek zatakneš v torbico ali denarnico in ga kadarkoli ponovno najdeš. Trik je v tem, da tak objem začutiš s svojim telesom.

Objem za lahko noč je šesti način, ki ga lahko prakticiraš vsak večer, ko se namestiš v udoben položaj v svoji postelji. Objemi se in začuti toplino in mehkobo objema, ko potoneš v spanec. Objem za lahko noč te bo pomiril in znižal stresne hormone v telesu.

Sedmi način je virtualni objem, ki si ga lahko pošlješ v obliki sms sporočila ali preko e-maila. Lahko si nastaviš opomnik, ki te bo spomnil, da si prejel virtualni objem.

Osmi način je objem narave. Pojdi danes v naravo in objemi drevo. Če si boš dovolil čutiti, boš začutil, kako te drevo objema nazaj. Tak objem je poln miru in veličastnosti, ki te spomni na lepoto in veličastnost tako narave kot nas samih, kajti vse so samo odsevi.

Deveti objem je joga objem, ki je sestavni del vadbe v jogi. Ko ležiš na tleh, objemi svoja kolena in se zibaj levo in desno. Ključ je v tem, da začutiš ugodje in ljubezen do svojega telesa ob tem, ko ga objemaš.

Deseti objem je objem osebe, ki ti je ljuba. Pojdi danes in namesto, da čakaš na koga, da te objame, objemi sebe. Kajti vsakič, ko objameš kogarkoli, ki ti je ljub, objameš delček sebe, ki je v tej osebi.

Pojdi zdaj in objemi Sebe!

In danes jaz objemam Tebe.
Kozmični objem.

Taja Albolena

 

Delno povzeto po http://whoischick.com