Avatar photo

About Taja

Posts by Taja:

Carpe Diem!

Ljubezensko življenje je tisto področje, ki sodobni ženski povzroča največ težav. Ob tem opažam, da se pritožujejo tako ženske, ki so poročene, kot tiste, ki so v razmerju z moškim, pa tudi samske ženske. Partnerstvo je za sodobno žensko postalo vir bolečine, zmedenosti in trpljenja, ne glede na njen status. Ob tem večina žensk ve povedati, da čutijo kronično pomanjkanje pozornosti s strani moškega, pomanjkanje nežnosti, skrbnosti in naklonjenosti s strani moškega.

Ženske smo sploh fenomenalne, saj v odnosih pogosto v imenu tega, da bi izboljšale stvari, povečujemo bolečino sebi ali pa projiciramo stvari na partnerja. Zase vem, da sem v veliki vnemi in predvsem, ko sem začela prebirati knjige in poslušati seminarje, vsaj v prvi fazi na partnerski odnos projicirala tisto, kar mi je manjkalo, v upanju, da me bo odnos osrečil.

Takrat se še nisem zavedala, da ne moreš imeti tega, kar nisi voljna biti.

Ženske tako pogosto, ker ne čutimo radosti in izpolnjenosti, kaznujemo sebe ali pa kaznujemo partnerja na drugi strani. Pogosto se namesto, da bi bile hvaležne za tiste, ki jih ljubimo, nad njimi neprestano pritožujemo in jih kritiziramo v upanju, da se bodo spremenili.

V repertoarju številnih žensk, s katerimi sem v zadnjih desetih letih prišla v stik, sem prepoznala načine, kako skušamo stvari reševati; pritožujemo se, smo hladne, krivimo druge, se skrivamo, verbalno napadamo ali pa zadržujemo pozornost in odtegujemo ljubečo naklonjenost.

To česar se ne zavedamo pa je, da smo dobesedno programirane, da smo nesrečne. Od otroštva smo naučene, da je življenje polno žrtvovanja in da se moramo, da bi bili srečne odpovedovati temu, kar nas polni.

Naučijo nas, da dosegamo, se trudimo, namesto, da radostno izkušamo. Prepričane smo, da užitek ni rojstna pravica, temveč, da je nagrada za trdo delo, ki nam je dosegljiva le skozi časovno omejene počitnice, ki jih preživljamo daleč stran od našega resničnega življenja.

Zanimive poglede drugih ljudi slišim tudi skozi mnenja, da v kolikor nisi vsa zakrčena, da se ne trudiš dovolj. Ljudje pogosto mislijo, da bodo več iztisnili iz sebe, če bodo stisnili zobe in potrpeli. To, da bi našle energijo in pomen življenja v majhnih stvareh se mnogim zdi naivno, saj je doseganje tisto, ki ima v naši družbi veliko vrednost.

V družbi v kateri živimo je moralno bolj sprejemljivo, če se zanikaš in trpiš, kot da si srečna in uživaš.
Ob tem me vedno znova osupne dejstvo, da se to, kako obožujemo negativno se najbolj očitno pokaže ravno v partnerskih odnosih. Dva začneta skupaj, ker uživata v družbi drug z drugim. Ko pa odnos postane bolj »resen«, užitek kar naenkrat ni več na prvem mestu.

Povezanost v odnosu poskušamo ustvariti skozi skupno reševanje problemov, kar je skregano z logiko.

Seveda nam nihče ni povedal, da pozitivnega odziva ne bomo dobile z negativnimi prijemi. Da ne govorim o tem, da nismo imele ravno svetlega zgleda. Pogosto slišim, da so ženske imele čisto zgledno otroštvo, da nihče ni bil fizično nasilen. Vendar se ne zavedamo, da so bile in so še vedno odvzem ljubečega dotika, objema in poljuba, oblike kaznovanja, ki so jih naši najdražji in najljubši pogosto uporabili, ker si jih zavrnila in niso vedeli, kako se odzvati.

Pomanjkanje ljubeče naklonjenosti je bila kazen, ki nam je dala vedeti, da nismo vredne njihove ljubezni.

Seveda so bili lahko tudi namenoma hladni in neljubeči, tudi kritični, kar so bile kazni, ko nisi izpolnila njihovih pričakovanj. Dejstvo je, da so bile kazni način, da bi nas pripravili do tega, da stvari naredimo po njihovo. Zelo verjetno je, da sama sebe kaznuješ na zelo podoben način, ko nisi zadovoljna s tem, kako stvari stojijo.

Kaznovanje v nas ustvari tendenco, da se počutimo krive in osramočene. Same sebi dopovedujemo, da nismo dovolj dobre in kazen uporabimo kot obliko discipliniranja. Kaznujemo se s samoobtoževanjem, ko nismo zadovoljne s stvarmi in sploh ne pomislimo, da nam to, da vprežemo nezadostnost, ne bo dalo energije, ki jo potrebujemo, da bi stvari naredile bolje.

Če kaznuješ sebe, pa je zelo verjetno, da kaznuješ tudi svoje najbližje in najdražje tvojemu srcu, ko ne izpolnijo tvojih potreb ali pričakovanj. In ta nadvlada v ljubezni je nekaj, kar je bilo zame osebno nekaj najbolj bolečega.
Žal pot v srečo ne vodi skozi bolečino, odrekanje in žrtvovanje za druge. Kljub temu smo zavzele zanimivo stališče, da je to, kar zbližuje partnerja, pogovor o tem, kar ne deluje.

Verjamemo, da je ljubezen žrtvovanje.
Da je intimnost razkrivanje šibkosti.
In da je bližina povezana z deljenjem bolečine.
Dokazujemo ljubezen, namesto, da bi jo izkušale.
Osredotočamo se na doseganje in tako zelo se trudimo, da sploh ni nič čudnega, da je tako težko doseči, da bi partnerstvo delovalo.

Težava se brez dvoma skriva v tem, da smo se ženske, brez da bi se zavedale, ločile od delov sebe, ki so za strastno in ljubeče partnerstvo ključnega pomena.

Zaradi hitenja pogosto odmislimo svoje občutke. Usmerjene smo v doseganje, iskanje učinkovitosti in uspeha, nenehno priganjamo sebe.

Vendar ob tem pozabljamo na dejstvo, da ne moreš biti to, česar ne vidiš, česar ne ceniš, česar vrednosti ne prepoznavaš.

Trpljenje se začne vedno, ko nismo v stiku s svojim telesom in ne čutimo svojega telesa znotraj sebe. Ko smo ločene dlje časa, postanemo v tej otopelosti, ki jo izkušamo toge, rigidne.
Če je ločenost postala stvar navade in smo ji pustile, da se v naši notranjosti razrašča, bo to vplivalo na številna področja našega življenja, kar bo terjalo čas in predvsem doslednost, da bomo razvile nove navade.

Ženske smo se ločile od notranje modrosti, ustvarjamo omejitve, kako zaznavamo lepoto, izgubile smo občutek za zdrave meje in tekmujemo z drugimi.

Da bi bila srečna je pomembno, da si v stiku s tem, kar te napolni, v čem uživaš, kar te navdušuje in kaj je tvoja strast. Izmojstriti se moraš v tem, kaj te navdihuje, kaj ustvarja vitalnost in notranje zadovoljstvo.

Ključ je v tem, da smo voljne prebivati v vsaki krivulji svojega telesa.

Vzljubiti je potrebno sebe, svoje telo in v svoje življenje povabiti sočnost, strast in sijoče izžarevanje, ki je v tebi. To kar se zgodi, ko si v stiku s svojo notranjo ljubimko, s svojo Hetairo je, da se odpreš in se zmehčaš. Zasiješ.

Da bi bolj uživala v svojem življenju, se moraš naučiti, kako uživati. Ustvariti je potrebno nove navade, nove prakse v svojem življenju. Dnevne prakse so ključnega pomena, da ustvariš novo navado.

Osupljivo je, da ne povezujemo vitalnosti, energije, ki jo prejemamo iz dobrega počutja s tem, da smo voljne uživati v majhnih stvareh.

Užitek igra izjemno pomembno vlogo v tem, da živimo izpolnjujoče in osmišljeno življenje. Ko resnično spoznaš sebe in to v čem uživaš, si svobodna, da si to, kar si. Zasiješ.

S svojim sijem zdraviš ljudi in svet. Ženska, ki je odprta, sproščena je avtentična. S svojim sijem navdihne tudi tebe, da se odpreš in si to, kar si. In to je darilo dejstva, da si ženska

Zame osebno je bilo izjemno pomembno prepoznanje, kako ključnega pomena je, da najprej poskrbim zase, da jaz čutim polnost v sebi. In ta polnost, to, da je dovolj, delim s svojim partnerjem, s svojimi otroci, z ljudmi in s svetom.

In če želiš resnično pustiti sled, narediti resnično pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je ključnega pomena, da čutiš v sebi polnost. Kajti, ko čutiš to polnost v sebi, lahko iz tega, ker čutiš, da imaš dovolj deliš, neguješ ljudi okoli sebe, poskrbiš za to, da razvijaš in izboljšuješ svet, na katerem živiš.

Če čutiš, da ti lahko pomagam, najdeš najlednji korak na spletni povezavi tukaj…

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Kompliment…

Moj teden se je začel z enim najlepših komplimentov, kar sem jih kdaj prejela. Moj dragi je prišel do mene in mi rekel: “Dobro si to začarala. Z avtom je vse v redu, samo kabel se je iztaknil.”
Z nasmehom sem sprejela kompliment, ki je bil izraz potrditve tega, kar sem mu povedala dan prej, ko sva se v nori noči vozila iz Krka in nama je na vsakem klancu crknil avto, dokler nisem deve avta vprašala, kaj potrebuje.
Ob njenem odgovoru sem se povezala s kvaliteto, ki jo je potrebovala in jo skozi sebe usmerjala direktno v motor, kar naju je pripeljalo do doma.

Pred domom sem z mojim dragim delila, kaj počnem in takoj, ko sem preusmerila pozornost drugam, nama je avto ponovno ugasnil. To me je opomnilo, da deva potrebuje pomoč. Tisto noč sem tuhtala o tem, kakšno moč ženske nosimo v sebi in kako pomembno je, da se zavedamo tega in jo zavestno damo v prakso. Pa ne samo pri sebi ali pri najbližjih, tudi naš posel, dom ali avto lahko ustvarimo na čisto drugi ravni, če poznamo mehanizme ženske moči.

Pa ne samo to, kako blagodejno je, če dobimo potrditev in odslikavo tega, kako dragocene in pomembne smo za ljudi okoli sebe.
Da bi lahko sprejele to odslikavo, pa je umetnost sprejemljivosti najpomembnejša komponenta.

Si se kdaj vprašala, kaj je kompliment?
Poklon, pohvala… Izrečena z besedami ali z ustreznimi gestami.
In ne glede na to, kako dobro denejo in pobožajo, jih pogosto ne spustimo do sebe.

Sprejemanje komplimenta je umetnost in sprejemljivost je tista, ki jo mora ženska razviti, da bi sprejela kompliment. Vendar imamo ravno s sprejemljivostjo velike težave in tako pogosto zaradi nelagodja, ki ga čutimo ob komplimentu, le tega zavrnemo.

Pogosto s strani žensk slišim pritoževanje, da moški ne dajejo komplimentov, vendar to ne drži. Večkrat je težava na drugi strani, ker ženska komplimenta ni pripravljena sprejeti.
V povezavi s tem je lahko več vzrokov, najpogostejši pa je brez dvoma nezaupanje moškemu in iskanje kakšni so motivi za kompliment: “Kaj ima za bregom?”

Po mojih izkušnjah tovrstna zadržanost in nesprejemanje pogosto izhajata iz dejstva, da moški, sploh potem, ko smo že nekaj časa v zvezi, radi izražajo očaranost nad našimi fizičnimi atributi, nad našim telesom in videzom, kar ženski tja do poznih 20 let lahko godi, kasneje pa začnemo opažati, da nam manjka tiste ljubeče naklonjenosti in občutka, da mu je mar, ki ga lahko izrazi skozi kompliment.

V svojem odnosu sem osupla odkrivala, da moj moški ne razume, kako pomembna je ljubeča naklonjenost in njegova skrbnost, brez navezave z njegovo potrebo po izpolnjujoči spolnosti. To zelo pogosto moškim težko dopovemo, ker pri njemu naklonjenost vodi v spolnost.

Vendar je razlika med predigro in naklonjenostjo, ki ne vodi s spolnost.

Ker tega ne vemo in tudi, če slutimo, pa tega ne znamo povedati svojemu moškemu, se pogosto začnemo komplimentom izogibati, ker jih povezujemo s potrebo, ki jo ima moški. In tako na tem področju komplimentov nastane cela zmeda, še posebej, če ženska komplimente povezuje z namigovanjem na spolnost, kar zaradi varnosti izloči vse moške in ne le tvojega. Tako ženske pogosto razlagajo, da jih moški nadlegujejo, moškim pa ni jasno kaj delajo narobe.

Številne ženske se tako na komplimente odzovejo na enega od treh načinov:
1. Z odkritim napadom, kjer izražajo svoj gnev in jezo neposredno, z direktno ali posredno agresijo. Tako ženske pogosto kritizirajo ali celo prezirajo moške, ki si drznejo izraziti občudovanje ženski, skozi kompliment. Ženska enostavno ne verjame moškemu, da je njegova pohvala iskrena in se brani z odkritim napadom. “Kaj se pa greš? A se delaš norca iz mene? Nehaj se mi dobrikati! Prilizuješ se mi.” je samo nekaj izrazov, ki jih v svoj bran pogosto uporablja.
2. Z umikom in pobegom navznoter, kar v praksi pomeni, da svojo jezo ob povedanem, obrnejo proti sebi v obliki sramu in samokaznovanja. V tem primeru se ženska odzove z rdečico, pogleda v tla in se poskuša izogniti pogledu. V sebi čuti sram in to poskuša skriti. Pogosto zmanjšujejo pomen svojega prispevka s komentarjem v stilu:”Ah saj to ni nič. Tako počasna sem in pikolovska, drugi bi to naredili hitreje. Saj jaz sem naredila samo xyz.” Ob tem se pogosto primerjajo z drugimi, ter se ponižujejo same sebe.
3. Z izogibanjem in preusmerjanjem na druge ljudi ali na drugo temo. Tako svoj uspeh pogosto pripisujejo drugim ljudem ali sreči in zavračajo komplimente.

Umetnost sprejemljivosti je povezana s tem, da smo se v prvi vrsti voljne odpreti temu, kar pride in iskreno pogledati, kaj to pomeni tebi. Sprejemanje komplimentov je brez dvoma povezano z zaupanjem v sogovornikovo iskrenost in verodostojnost.

Sprejemljivost je povezana s tem, da si voljna sprejeti vse, kar je del tebe in popolna sprejemljivost je pozitivno samospoštovanje. Umetnost sprejemljivosti je povezana s hvaležnostjo, ki jo tudi izraziš: “Hvala, ker si mi to povedal. To me je resnično razveselilo.” Izjemno pomembno je, da svojo hvaležnost izrazimo na glas.

Moj dragi mi je nekoč zaupal zgodbo o vrtnici: “Pogosto moški nekaj naredi za žensko, pa to ni prepoznano in ženska ne izrazi hvaležnosti za to, kar je moški naredil zanjo, raje se namesto tega pritožuje ali izrazi kritiko, ker stvari niso bile narejene tako, kot si je zamislila ženska. To je tako, kot bi vrtnico, ki jo je moški prinesel vrgla v smeti, ker ni prave barve ali pa ni prava roža. Moški bo vrtnico prinesel samo enkrat, če jo vržeš v smeti, bo to zadnjič. Zakaj bi si povzročal bolečino s tem in se izpostavljal kritiki, če ženska noče rumene vrtnice. Pri njemu zdaj velja: “Ne mara rož.””

To mi je dalo misliti in umetnost sprejemljivosti je postala del moje dnevne prakse.

Več o umetnosti sprejemljivosti in o tem, kako različni smo si v resnici, bom delila v spletnem programu, ki ga začnemo 15.8.2016 Srečna Ženska Sije.
Če si srčna ženska, ki si želi izpolnjujoč partnerski odnos in čuti, da je iskra strasti, tisti žar med vama ugasnil, te vabim, da si več prebereš na povezavi tukaj…

Bodi SIjajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Levji portal

Odpira se levji portal. 
Mistični, intuitivni prehod v posvečene možnosti in alkimijo vibracij.
Poklicana si.

Mnogo obrazov in src drži ta portal odprt zate, kajti oni so varuhi tvojega dušnega popotovanja.
Isis, kraljica Nila. Sekhmet, levja boginja. Kali, varuhinja skrivnosti. Lilith, varuhinja temeljne ženske resnice. Nadangel Mihael, kot varuh življenja. Vsi nadangeli pomagajo sidrati nove valove svetlobe, ki se zlivajo skozi tvojo Bit.

Povabljena si v velike templje svetlobe, ki so vkoreninjeni v Egiptu, ki jih držijo piramide, svetlobe, ki sije iz zvezdnih sistemov, katerih del si.

Merkaba lebdi nad tvojim energijskim poljem pripravljena, da se utelesi, zlije skozi tvoje energijsko polje in čakre in te poveže z modrostjo veličastnih.

Misterij. Neznano. Večdimenzionalne realnosti. Starodavni. Bogovi in boginje. Visoki svečeniki in visoke svečenice. Mojstri alkimisti. Spreminjevalci oblik in popotniki skozi čas in prostor. Skrbniki svetega grala.
Vse to in še več ti bo na voljo v naslednjih tednih, ko se bomo premikali skozi , vedno globlje v templje svetlobe.
Tvoja zunanja plast bo izgorela. Blokade na poti razodevanja notranjih svetlobnih kod se bodo raztopile. SOočena boš s strahovi in uporom. Vendar je to čas, ko te drži in neguje Boginja.

Poklicana si.
Tvoja usoda je edinstvena.
Sprememba je v zraku.
Svetloba prihaja.

Opazuj znamenja, simbole, sinhronosti okoli sebe. Si na sredi božanskega pogovora.
Danes Lev odpira svoja usta na široko in začenja rjoveti nove frekvence v tvoje Bitje
Popotovanje v notranji tempelj se je začelo.
Si pripravljena?

Vir: Sophie Bashford

Ljubezen ni trgovina.

Iščem pravega moškega.
Iščem moškega, ki je xyz.
Iščem pravo ljubezen.

Izjave, ki so na prvi pogled čisto sprejemljive in v sodobnem svetu, v katerem živimo, presenetljivo pogoste. To kar razkrije pogled od blizu pa je osredotočanje na zunanji svet in pričakovanja, kakšen mora biti partner na drugi strani.
Vendar ljubezen ni trgovina.

Ne moreš imeti tega, česar ni v tebi.
Partnerstvo kreiraš skozi to, kdo si ti, s tem, kako neguješ svoj ženski in moški aspekt v sebi.

Številne ženske so danes v iskanju, v delovanju, v akciji. Trudijo se. Potiskajo stvari.
To česar se ne zavedajo je moč polarnosti in dejstvo, da to, na kar se osredotočaš, pritegneš k sebi.
Narava ženske je, da je magnetično privlačna. V resnici ti ni treba čisto nič početi. Biti pa moraš to, kdor si… ženska.

Če si rojena v ženskem telesu, tvoje telo poganjajo ženski hormoni. To v praksi pomeni, da ne glede na to, da je v tebi tudi moški aspekt, moški način delovanja izčrpava tvoje telo in zato čutiš fizično utrujenost, čustveno izpraznjenost in mentalno izčrpanost, če večji del svojega življenja preživljaš v svojem moškem delu. Tvoje žensko telo ni narejeno za moške aktivnosti, kljub temu, da ženske vedno znova poskušamo dokazati, da temu ni tako.

Vendar je na koncu vedno telo tisto, ki nam pokaže kje smo. Težave z ženskimi organi, kronična utrujenost in izčrpanost, pomanjkanje kreativnega navdiha nam pokažejo, kje smo. Pa ne le to, po navadi nam nezadovoljstvo in občutek, da smo nesrečne jasno pokažejo, da za naše čustvene potrebe ni poskrbljeno.

Namesto, da aktivno iščeš moškega, raje bodi ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si.

Pred nekaj dnevi je znanka z menoj delila svojo zgodbo, ki jo je zaključila z besedami: »Ni res, da ni mogoče, da bi ti moški kar padel v naročje. K meni je prišel domov, na vrata. Nisem ga iskala, nisem se trudila. Vse kar sem naredila je, da sem se začela posvečati sebi, negovati sebe. Bolj, ko sem se dobro počutila v svoji koži, bolj nenavadne stvari so se mi začele dogajati. Taja, tip je prišel k meni. Resno.«

Nasmejala me je do solz, ko je pripovedovala svojo zgodbo in z veliko gotovostjo mi je zatrdila: »Zdaj vem, da je vse, o čemer govoriš res. Ženska je magnetično privlačna. Ko je v svoji energiji, se dogajajo čudeži. Jaz sem živi dokaz za to. Res se mi dogajajo čudeži.«

Ženska, ki pozna svojo moč ženstvenosti, ki vidi svojo vrednost in dragocenost svoje ženstvenosti, prepozna prebujenega moškega, ko ga sreča. Ni ga potrebno iskati in se truditi. Ni potrebno biti urejena, našminkana, oblečena kot Barbika in uštimana v piko, da bi te opazil. Ja, telesna privlačnost je pomembna, vendar bo, v kolikor se osredotočaš samo na svojo zunanjost, telesna privlačnost poskrbela za to, da imaš njegovo pozornost, ne pa tudi srca.

Ženska, ki je zadovoljna, srečna v svoji notranjosti in izpolnjena, sije.

Ta sijaj, ta magnetična privlačnost moškega navdihneta, da je do tebe pozoren, da ti je naklonjen in izrazi svojo skrbnost. To je tisto, po čemer hrepenimo ženske.

Ljubezen ni trgovina.
Ni daj dam.
Ni, če jaz dam tebi to, daš ti meni to.

Del ljubezni je zaupanje, negovanje, odprtost, stabilnost, nežnost.
Najprej moraš ljubiti sebe, da bi temu pritrdil tudi zunanji svet.
Ko si v stiku s sabo, s svojo žensko esenco, znaš ustvariti prostor za čarovnijo in za partnerstvo.
Vse se začne v tebi. In nato to, kar je v tebi, iz sebe deliš z ljudmi in s svetom, na sijoče ženstveni način.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Lekcija lastne vrednosti

Vsako leto je konec julija izjemen čas zdravljenja in srčnosti. Odpirajo se velika vrata navdiha, ki jih 22.7. za nas odpira Marija Magdalena, velika muza navdiha. Njena vloga je tudi, da nas spomni na dragocenost življenja in predvsem na to, kako pomembno je, da ženska vidi svojo vrednost, kot ženska.

Kar naprej poslušam o tem, kako imamo ženske težave v glavnem zato, ker se ne cenimo. Zato ženske, izkoristite ta čas, da se uglasite z vrednostjo, ki je že v vas. Če ne cenite sebe kot ženske, vas tudi ljudje zunaj vas ne cenijo. In zelo boleča lekcija številnih žensk, ki v tem času gredo na samostojno poslovno pot je tudi v tem, kako postaviti svojo ceno, kako ovrednotiti svoje delo.

Drage moje, vse se začne v notranjosti s tem, koliko cenite sebe. In to je čas, ko nas vse sili v to, da končno že enkrat vzamemo to lekcijo lastne vrednosti.

Svetujem, da dan začneš z dihanjem. Dihanje nas uči sprejemljivosti. Ključnega pomena je, da zmoremo upočaniti, globoko vdihniti in izdihniti, da začutimo življenje v svojem telesu.
Utelesi se.
Spusti svojo pozornost v center svojega telesa in si dopusti, da zaznaš notranje svetišče, zlato zvezdo, ki danes še posebej sije.

Vstopamo v čas plesa, v čas slavja in veselja … zato praznuj. 22.7. odpira vrata v čas levitve, ko se osvobajaš vsega starega, odlagaš staro kožo, da bi lahko vstopila v novo. Začuti to moč novega, moč prisotnosti tukaj in zdaj. Dopusti si, da čutiš!

Vdih je izjemno pomemben aspekt našega življenja.
Ko vdihnemo, se odpremo in pokažemo svojo voljnost, da sprejmemo.
In zdaj je čas, da sprejmeš.

Eno največjih razodetij mojega življenja je prišlo v obliki spoznanja, da do mene pride samo toliko, kolikor odprem vrata in sem pripravljena sprejeti. Potrebno je odpreti vrata in sprejeti celo sebe in blaginjo, ki nam je na voljo in čaka na to, da se odpreš in sprejmeš.

Umetnost sprejemljivosti je bila zame velika lekcija.

Ženska umetnost Izžarevanja je povezana z izjemno pomembnim dejavnikom in to je sposobnost, da se odpremo in da ostajamo odprte tudi, ko boli, tudi, ko je neudobno in neprijetno. Izziv je v tem, da se soočiš s svojimi notranjimi zmaji in jih presežeš, stopiš naprej, ne glede na vse, kar se dogaja v tebi. In verjemi, ni lahko, je pa nujno potrebno.

Konec meseca se odpirajo Levja vrata, ko bomo vstopili v izjemno močno obdobje med 30.7. in 8.8. Vladavina Leva, v katerega vstopamo ravno na Magdalenin dan pa nas opominja na pomembnost tega, da zasijemo brez občutkov krivde, brez sramu, brez strahov, da bomo koga zasenčile ali da bomo komu v breme, če bomo preveč sijale. Pravzaprav sploh ne obstaja možnost, da bi sijale preveč.

Lev nam mežika in nas spodbuja, da zasijemo. Čas je, da aktiviraš svojo notranjo zvezdo, kar bomo tudi letos naredile na našem druženju Odpiranje Siriusovega portala.

Vstopamo v resnično izjemen čas, ko nam svetloba kaže pot, da pogledamo kje, na katerem področju v svojem življenju potrebujemo več samozavesti. Lev je namreč tisto astrološko znamenje, ki nam omogoči, da stopimo na oder svojega življenja in zasijemo brez strahu.

Marija Magdalena pa je tista, ki nas bo v tem dnevu 22.7. ponovno spomnila na brezpogojno ljubezen. Spomnila te bo, da v polnosti objameš sebe in se ljubiš brezpogojno.

Ženske smo umetnice samokritike in sojenja same sebe, glede tega kaj bi morale, česa ne bi smele, kaj bi lahko ali kaj bi bilo dobro. Pogosto smo tako krute same do sebe, da enostavno pozabimo na hvaležnost, prijaznost in ljubezen do sebe. Negovanje sebe je v tem času velika lekcija, še posebej za ženske. Če ne boš poskrbela zase, boš v tem času čutila stres, preobremenjenost, izčrpanost in izkušala boš razdajanje, ki bo le globlje vodilo v še več stresa, preobremenjenosti, izčrpanosti in notranje praznine.

Marija Magdalena je bila dolgo časa zanikana tudi zaradi svoje močne poveznosti s seksualnostjo in njene moči ženstvenosti, ki jo je polno živela. Vse Marije so bile finančno neodvisne in so v začetku njegove poti finančno podpirale Jeshuo, bile so visoke svečenice in imele so moč v svojih rokah, ki so jo ljudje poznali, zato so jih zaradi tega privilegija zaničevali in kasneje so to v religiji izkoristili v svojo prid in jih ožigosali za prostitutke. Vendar je v podtalnih krogih resnica o Mariji Magdaleni preživela tisočletja zaničevanja.

Lekcija lastne vrednosti je močno povezana ravno z Marijo Magdaleno, ki nam rzkriva štiri globoke ranjenosti, ki jih ženske sodobnega sveta še vedno nosimo v svojih celicah. Oskrunjenost svetosti telesa in materinstva, zanikanje svoje sposobnosti kreacije in demoniziranje ženske moči, zasramovanje telesa in užitka, izločenost in občutek nepoveznosti so štiri globoke rane ženske duše.

Ženska v sebi nosi strah, da bi jo, če bi si resnično dovolila biti magnetična, močna, sijoča, označili za cipo, prasico, čarovnico. Bojimo se oskrunjenosti, ki jo je bila tisočletja deležna boginja.

V globinah ženske duše se prebuja vedenje in modrost, ki jo je ta izjemna ženska ohranila za nas. Čas je, da prebudimo in obudimo to sveto znanje seksualnosti, povezanosti, soustvarjanja. Da se spomnimo, da smo življenje. In da je življenjska energija, ki teče skozi nas ista kot spolna energija in je ista kot kreativna energija, vse to je ena in ista energija, ki je del vseh nas.

Več o Mariji Magdaleni lahko prebereš na spletnem portalu DivineFemme v zapisu, ki ga najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Odpiranje Siriusovega portala

Nahajamo se v času aktivnega dogajanja na energijskih nivojih.
Pasji dnevi so se že začeli, mlaj v Raku nas je opomnil na to, da je potrebno poskrbeti zase.

Rada rečem, da sploh ženske rade pozabimo natočiti gorivo v svoj notranji rezervoar ljubezni in smo prepričane, da hitreje ko vozimo, bolj se polnimo. V praksi to pomeni, da smo mnenja, da če se razdajamo in poskrbimo za vse okoli sebe pred seboj, da se bomo napolnile in regenerirale, kar žal ne drži.

Ravno čas pasjih dni je ključnega pomena za ženske, da poskrbimo zase. To je čas preden gre Zemlja v fazo vdihovanja, ko se energija začne umirjati in se začnemo potapljati vase. Čas po poletnem solsticiju, ko je Sonce predalo štafeto Luni in ko se dnevi počasi začnejo daljšati je čas, ko je ključnega pomena za ženske, da se napolnimo in regeneriramo. Ni naključje, da je to čas dopustov. Vendar je julij še zelo pomemben mesec za ženske, kajti ujeti moramo val energije, na katerem lahko potem deskamo pozno v jesen in zimo.

Pasji dnevi so po stari tradiciji čas v letu, ko se kozmično dogajanje preseli v ozvezdje velikega psa, kjer najdemo tudi ozvezdje Siriusa. Za Sirius pravijo, da je najsvetlejša zvezda na nebu in o njem se je v času starega Egipta veliko govorilo in vedelo, kajti vsako leto je v času, ko je Sirius ponovno začel vzhajati na obzorju, to napovedovalo poplave reke Nil. V sodobnem svetu tovrstne napovedi ne držijo več, kajti človek je močno posegel v naravne ritme. Kljub temu pa je ta čas vsako leto intenziven in je namenjen zdravljenju, negovanju Biti in povezovanju s svojo Dušo.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2016. Sirius je že od maja skrit na našem nebu in zjutraj bo pred soncem začel ponovno vzhajati 31.7, viden pa bo ponovno po 8.8., ko se bo umaknil iz svetlobe sonca. Obdobje od 31.7. do 8.8. je zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Sirius z 8.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Astronomsko gledano, bo letos planetarna poravnava Regulus-Merkur v Levu 30. julija 2016, kar bo pomembno vplivalo na nas in o tem boste v prihajajočih tednih brez dvoma še slišale. To bo odslikalo božanski princip refleksije, odseva med nebom in zemljo, kar lahko v alkemičnem smislu opišemo ‘Kot zgoraj, tako spodaj’.

2.8.2016 bo mlaj v levu, in v oknu mlaja bo 4.8. tudi Venera poravnana z zvezdo Regulus.

Zakaj je to pomembno?
Regulus je zvezda, ki ima pomembno pozicijo na nebu in leži v osrčju ozvezdja Leva. Lev nas uči, kako pomembno je čutiti ljubezen, biti srčen (beri pogumen) in slediti sebi. Lev nas uči kraljevskosti, kako postati vladar svoje usode, vladar svojega notranjega kraljestva, kreator svojega življenja. Pomaga nam, da se povežemo s svojo dušo in usmerjamo svoje življenje iz svoje duše namesto iz nižjega jaza. Lev nas vodi, da smo v stiku s svojim srcem, s tem kar čutimo v sebi in zato se je potrebno utelesiti.

V Raku, ki letos traja do 22.7. ustvarimo povezavo s svojimi koreninami. Ključnega pomena je vzpostaviti stik s svojim Domom, začutiti stik s temeljem, v sebi. Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu. Rak nam omogoči, da ustvarimo svojo bazo, temelj, Dom iz katerega delujemo. To je temelj modrosti naše duše, modrosti, ki smo jo zbrali skozi številna utelešanja in nam je na voljo.
Lev pa nam omogoči, da potem, ko imamo postavljen temelj, svoj prestol, zavladamo svojemu življenju, da resnično zavestno kreiramo to, kar želimo. Usmerja nas, da postanemo to, kar smo, da postaneš ta ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

Regulus leži v samem osrčju tega procesa. Odpira naše srce in nas usmerja v to, da sledimo srcu, namesto da sledimo razumu. Srce je portal modrosti in moči vsega kar je.

Siriusov Portal

Ezoterično gledano so Levja vrata, zvezdna vrata ali portal do Siriusa. Regulus je zvezda, ki je kot leča, ki zbira in usmerja svetlobo Siriusa v našem lokalnem sončnem sistemu skozi ozvezdje Leva. Enkrat na leto se Sonce direktno poravna z Regulusom in naš sončni sistem prejme velik dotok modrosti direktno s Siriusa. Skozi starodavne kulture je bil Sirius ena najpomembnejših zvezd na nebu in je bil poznan tudi kot “zvezda iniciacije”. Ko se Sonce poravna z Regulusom, svetloba SIriusa steče skozi srce, kar ljudi opolnomočuje in prinaša strast do življenja.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov.

Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna.

Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Aksiatonalne linije s katerimi smo povezani s Kozmosom, nam omogočajo, da vse dogajanje čutimo in tudi utelešamo skozi svojo lastno izkušnjo. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja. In Sfinga je tista, ki je v Egiptu vsako leto opazovala vzhajanje Siriusa na obzorju.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in Lev sta tako v zelo intimni povezavi.

V galaktični astrologiji Sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali samozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika.
Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da si to kar si, da najdeš sebe in predvsem da najdeš pogum, da si to kar si, da to živiš. Saj veš, pogum je povezan s srčnostjo!

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto, da bi se spremembam v tem času upirali, je ključnega pomena prepoznati in soustvarjati s kozmičnimi silami, ki pomagajo preobražati naša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost ter narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Da bi resnično lahko vstopili v srce in živeli iz srca, moramo objeti celega sebe, Celoto. Upravljanje svoje energije na vseh nivojih, tako telesnem, kot čustvenem in mentalnem je ključnega pomena za povezavo v Celoto. Naše druženje Odpiranje Siriusovega portala, ki sem ga pripravila 30.7.2016 bo namenjeno povezovanju vseh delov v Celoto in postavljanju Magdale in tvoji notranjosti.

Če želiš sesti na svoj notranji prestol, je potrebno sebe spoznati in se objeti, sprejeti v Celoti.

Popolno sprejemanje sebe je izraženo skozi samospoštovanje. Spoštovanje je aspekt, ki je intimno povezan z levom. Preden pa bomo vstopili skozi ta vrata, nas čaka še polna luna, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog).

Pred nami je torej polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij. Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Pripravila sem nov ritual, ki je na voljo brezplačno ob prijavi na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Čas zame…

Sedim na samotni plaži in gledam sonce, ki počasi drsi proti obzorju. Poslušam valove morja, ki se zlivajo na obalo in veter, ki jih peni. Hladno je, čeprav sonček še vedno oblizuje mojo kožo. Sama sem. Končno pet minut samo zame.

Ženske potrebujemo čas samo zase. Potrebujemo čas, da občutimo polnost življenja, ki mu lahko prisluhnemo le, ko upočasnimo. Potrebno je upočasniti, da sedemo, zapremo oči in se potopimo v svoj notranji svet.

Potrebujemo odmik od svojih neskončnih seznamov, zahtevnih otrok, partnerjev, ki se jim ves čas prilagajamo.

To je ena tistih presenetljivih ugotovitev, do katerih sem prišla, ko sem končno sprejela, da moj dragi potrebuje svoj umik, umik v samoto, v praznino in tišino. Takrat sem dojela, kako različno dojemava ta čas vsak zase. On se v tem času izprazni, ustvari prostor, v katerem stopi v stik s svojimi prioritetami v življenju, s svojimi vrednotami in s svojo misijo. Jaz pa potrebujem čas zase, da se napolnim, da začutim življenje, svetlobo, polnost energije in vsega, kar me obdaja.
Zame je to čas vdiha, zanj je to čas izdiha.

Ob tem sem dojela tudi, kako sem ves čas kot blažilec med otroci in mojim možem, kako ves čas posredujem in kako naporno je to. Ko on gre, se vse umiri. Ko je prisoten, smo vseskozi v akciji.

Ženske smo ves čas na preži, ali morda kdo potrebuje našo pomoč.
Zato se včasih enostavno moramo umakniti in svoji reševalki reči; Dovolj je, draga, zdaj je čas zame.

In za to ni potrebno veliko časa ali umik daleč stran od civilizacije. Ženske smo pogosto mnenja, da potrebujemo zato, da se umirimo in povežemo s seboj veliko časa, vendar to ne drži.
V praksi sem ugotovila, da 60 sekund zadošča, vse ostalo je bonus.

Sedim na plaži in čakam sončni zahod. Ravno sem odložila moža, da je šel po svojih opravkih in se peljem v svoj začasni Dom, da poskrbim za otroke. Ampak tale ura je samo moja.
Čas zame, ko sem sama s seboj, z vetrom, s soncem, z valovi, s peskom, ki boža moja bosa stopala s svojo toploto.

Preprosto uživam v času s seboj.

Lahko bi sedela kjerkoli. Spominjam se, ko sem takole sedela na plaži v Egiptu, pa v Indiji, na Baliju, na Havajih in danes v Franciji. Ne glede na to, kje sem, je občutek isti – globina, polnost, mir.
Povsod sem si podarila to dragoceno darilo, časa zame.
Ker sem dragocena in ker vem, da samo, če poskrbim najprej zase, lahko radostna, z lahkotnostjo in s hvaležnostjo poskrbim za druge.

Preden sem se pred dvema urama odpravila na pot, sem opazovala mamo, kako je poskrbela za svojega otroka in je zanj naredila stvari, ki bi jih lahko naredil sam. Čez čas se je vidno utrujena in izčrpana razburjala nanj zaradi malenkosti.

Še predobro vem, kako je, ko si na hlapih energije in upaš, da bo kdo opazil, kako obupno si potrebna počitka, pa tega nihče ne vidi.
Enostavno te ne slišijo in predvsem ti ne slišiš same sebe, dokler ne obležiš, ne zboliš ali se poškoduješ.
Dokler te življenje ne ustavi tako, da potegne ročno.

Danes vem, kako pomembno je, da upočasniš.
Pomembno je, da se naučiš, da ustaviš na bencinski črpalki in se napolniš z lepoto, tišino, z mirom.
Ženska se mora napolniti s tem, kar jo nahrani, od znotraj.
S polnim rezervoarjem lahko odbrziš nazaj po opravkih.

Zato sem oblikovala 60 sekund za Ritual, gibanje, kjer ženske spomnim na to, da preverjeno v praksi 60 sekund zadošča, da se napolniš in se prenoviš.

Vprašanje je le, ali si jih boš podarila?

Več o gibanju 60 sekund z Ritual si lahko prebereš, če se prijaviš na http://divine.si/darilo/ritual.html
Vsak mesec ob mlaju je na voljo nov ritual in to brezplačno.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 8 tedenskem programu Zdaj je čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

Moški se odziva na žensko…

Ena najbolj frustrirajočih stvari za žensko je brez dvoma moški, ki se umakne in s tem ogrozi občutek povezanosti med njima. Povezanost je ena tistih stvari, ki je za žensko preživetvenega pomena. Ko je povezanost ogrožena, smo ženske pripravljene narediti marsikaj in pogosto gremo v ugajanje in želimo moškemu ustreči. (Moj dragi je ob tem komentiral, da je to ženski pogled na stvari, ker moški stvar doživlja čisto drugače.)

Vendar takrat, ko ženska ustreže, čuti praznino v sebi in iz te praznine bo od moškega pričakovala, da bo naredil nekaj, kar jo bo izpolnilo, jo osrečilo. Pričakovanja pogosto vodijo v razočaranja. In razočarana ženska bo moškemu vedno znova dala vedeti, da ji to kar je naredil, ni bilo všeč, da je ni osrečilo.

Moški je ob tem zmeden v sebi. Ženska mu je dala prostor, da on izbere in zdaj ni zadovoljna z njegovo izbiro. Ni mu dala koristih informacij na voljo in zdaj ga obtožuje za nekaj, česar sploh ni vedel.

Moški se v čustvenem oceanu ne znajde preveč dobro.
Moški enostavno potrebuje več časa, da integrira in razume vodno realnost čustev. In razumevanje čustev ni nekaj, kar bi se zgodilo spontano, še posebej na sredi vroče čustvene debate. Moški potrebuje prostor, potrebuje občutek svobode, da prepozna, kaj se je zgodilo, tako znotraj njega, kot tudi v osebi na drugi strani.

Ne gre za to, da je moški nezrel, ker se v čustveni realnosti ne znajde, kar je pogosto očitek ženske, bolj gre za to, da je neizkušen.

Moški je soočen s pričakovanji in pritiski glede čustev, ki so pogosto kontradiktorni in ustvarjajo zmedo. Moški, ki se prebuja v svojo čustveno občutljivost se uči. Začetnik je, dela napake, včasih ogromne, včasih zabavne. Moški potrebuje čustveni zgled, kako živeti in delovati v čustvenem svetu na zdrav način.
Pomembno je, da ženska razume, da je moški na čustvenem nivoju pogosto začetnik s čudovito namero, da se približa in objame svojo žensko.

Moški si želi intimnega partnerstva z žensko. Intimnost je globoka povezanost, globok dušni stik, vendar moški enostavno ne ve, kako to narediti. Ko je soočen s čustvenimi situacijami, se moški pogosto vede kot popolni začetnik. Da bi se moški resnično počutil udobno v svoji koži in sprejel svojo čustveno naravo, to od moškega terja rast.

Ženska ima običajno veliko izkušenj s plovbo po svojem notranjem čustvenem svetu, česar ne bi mogli reči za moške, ki jih družba še vedno ne usmerja v to, da bi izražali to, kar čutijo. Še vedno poslušamo, da veliki fantje ne jokajo, da naj se zbere, zagrize v kislo jabolko in naj bo dedec, pa naredi to kar se pričakuje od njega.

Ženska je družbeno sprejeta kot čustveno in občutljivo bitje.
Ona je dobra opazovalka, poslušalka, prepoznava in izrazi svoja čustva, prepoznava čustvena stanja drugih ljudi, medtem, ko se od moškega pričakuje, da je trden kot skala, da ščiti in ubija, če je potrebno, da bi zavaroval svojo družino. Pričakovanje, da bo nekdo sposoben ubiti na eni strani, da bi zaščitil svoje najdražje se izključuje s tem, da naj bi bil tudi čustveno občutljiv.

Za večino moških mojstrstvo v čustveni domeni pomeni, da čustva zatrejo, jih skrijejo za masko stoicizma, jih potlačijo ali se popolnoma ločijo od tega, kar čutijo. Brez dvoma je potreben čas, da moški odkrije subtilne čustvene tokov v svoji notranjosti in spozna njihovo delovanje, njihov vpliv na njegov lastni jaz in na ljudi, ki ga obdajajo.

Moški mehanizem, kako se sooča z bolečino je umik. Umik v jamo moškemu omogoči integracijo izkušenj, vpogled v dogajanje znotraj njega in razumevanje, kako se bolje odzvati v prihodnosti.

In ko je moški soočen s srdom ženske, se bo pogosto odzval skozi edino, v njegovem otroštvu sprejemljivo čustvo, z jezo. Jeza je eno redkih čustev, ki je moškim dovoljeno, da ga čutijo. Konec koncev moški mora čutiti jezo, če naj ubija. Vendar jeza v odnosu z ljubljeno žensko ustvari številne težave; krivdo, sram, občutke strahu in občutek, da je zguba. Kajti moški se zaveda, da so ljudje ranjeni, kadar izraža jezo.

Ženska je tista, ki je zgled in ki ustvarja prostor, v katerem se moški počuti dovolj varno, da se odpre in je čustven. Moški so mi povedali, da je ena tistih stvari, po kateri hrepenijo bolj kot po čemer koli drugem, čustveno stabilna ženska.

Čustveno stabilna ženska omogoči moškemu, da se spozna s svojimi čustvi in jih razume.

Globina razumevanja, ki jo ima čustveno stabilna ženska v sebi, do svoje notranje čustvene pokrajine, mu daje občutek varnosti, da razkrije in izrazi svoje čustvene globine. Ženska, ki je čustveno stabilna, prinaša to stabilnost v partnerstvo. Prebujeni moški bo prepoznal dragocenost varnega prostora, ki ga ženska ustvarja in bo naredil vse kar je v njegovi moči, za rast, napredek in spuščanje v globine svojega duha s polnim samozaupanjem.
Ko moški ve, da ženska ne bo svojega nezadovoljstva projicirala nanj, temveč se bo s stvarmi, ki se prebujajo v njeni notranji čustveni pokrajini, soočila sama, brez potrebe po iskanju krivca ali reševalca zunaj sebe, se bo lahko sprostil in ji bo priča.

V idealnem svetu naj bi moški sam spoznal svoj notranji čustveni svet in usvojil čustveno mojstrstvo. Vendar je realnost takšna, da vsi potrebujemo vodnike, mentorje, ki pospešujejo proces mojstrenja in pomoč osebe pri plovbi v kaotičnih in misterioznih čustvenih vodah je več kot dobrodošla.

Ženska, ki je negotova glede svojih čustev in bo na moškega, ki se umakne, gledala kot na grožnjo, bo moškega blatila, ga diskreditirala, bo šla v svoje preživetvene mehanizme boja. S tem bo dosegla ravno nasprotno od tega, kar si želi. Ko je moški soočen z agresijo, se odzove z agresijo in nasiljem. Gre v boj ali v beg. Če napadeš moškega, ki poskuša odpreti svoje srce, se bo odzval iz svojih preživetvenih mehanizmov. Ujeta vsak v svoje preživetvene mehanizme, partnerja porušita ravnovesje v odnosu, ki se morda nikoli več ne bo opomogel od destruktivnih teženj

Nežno razumevanje in sočutno sprejemanje moškega, s strani ženske, bo ustvarilo sveti prostor za zdravljenje in poglobitev odnosa.

Ženska sposobnost negovanja je sprejemljiva in omogoča naravno rast. Negovanje je povezano s potrpežljivostjo.
Tako kot seme potrebuje čas in plodno zemljo, toplo sonce, vodo, ter hranila, da zraste v polnosti in zacveti, moški, ki se uči, kako objeti svojo globoko resnico, potrebuje čas, da v polnosti stopi v svoj polni potencial.

Cenjenje moškega, praznovanje moškega, ki želi razkriti, začutiti in zaživeti svojo občutljivo stran, je s strani ženske neprecenljiva. Pomembno je, da prepoznaš kot ženska, koliko poguma je potrebno na moški strani, da se sooči s pričakovanji družbe in programi, ki so mu bili predani skozi generacije pred njim.
Moški, ki se je voljan spoznati svojo dušo in razgaliti svojega duha z ranljivim zaupanje je izjemno pogumen. Izkaži spoštovanje, čaščenje njegovega duha, bodi hvaležna za njegovo senzitivnost v meri, ki jo je sposoben v tem trenutku.

Kajti moški, ki je voljan odpreti svoje srce, je resnično bojevnik srca. In svoboda je kvaliteta, ki je bojevniku srca najpomembnejša. Več o tem, zakaj moški potrebuje svobodo, lahko prebereš v članku tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Osvobojena…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj… tistega občutka svobode, ko sem pri sladkih šestnajstih sedela s prijatelji na plaži in poslušala njihove zgodbe. Slan okus v ustih, topli kamni pod zadnjico, noge zakopane v mivko, smeh, ki je vedno znova dvignil moje ustne kotičke in tista čarobnost cele palete barv, ki jih zna na nebo tako umetelno zarisati samo sončni zahod.

Bilo je mistično, čarobno in počutila sem se svobodno. Neka pesem pravi: »Občuti dež na svoji koži, kajti nihče ne more tega storiti namesto tebe.« Naša sposobnost, da občutimo stvari je resnično nekaj izjemnega. In občutek svobode je neopisljiva izkušnja širine, prostranosti, poleta in brezmejnosti.

Nobenih obveznosti, nikogar, ki bi nam gledal čez ramo, ki bi nas opominjal koliko časa imamo na voljo. To je bilo še pred mobiteli, ko ni bilo zvonjenja vsakih nekaj minut, sporočil ali e-mailov. Enostavno smo sedeli, delili zgodbe, se smejali in čas je letel. Brez potrebe, da bi delali selfije, objavljali slike na Facebooku ali tweetali vsako misel.

Počutila sem se osvobojena vseh spon realnosti, mnenj, idej, sodb in razglabljanja o tem kaj je primerno in kaj ne.
Z eno besedo… svobodna.

Danes sem odrasla. Imam vse, kar sem si takrat želela. In priznam, občutek svobode je nekaj, kar se mi vse prepogosto zmuzne med prsti, ko mojo pozornost ujamejo obveznosti vsakdana.

Dojela sem, da moram, če želim začutiti to osvobojenost, najprej upočasniti. Čas je v moji mladosti tekel počasneje. Znali smo si podariti čas za gledanje zvezd, poslušanje šelestenja trave, šepetov morja, biti priča iskrivosti nasmeha. Res je bilo vse drugače.

Pa to ni tako davno. Konec koncev danes praznujemo 25 letnico osvoboditve in to je bilo takrat, praktično za vogalom. In vendar lahko rečem, da je v teh 25 letih marsikaj drugače.

Pred dnevi sem dan začela s pogovorom v kopirnici, ko sva s starejšim gospodom obujala spomine na tiste čase, ko je bil računalnik v vsakem domu znanstvena fantastika, ko so v sredini osemdesetih prva podjetja šele začela uporabljati velikanske škatle, ko smo uporabljali stacionarne telefone in ko si moral vse številke znati na pamet, ko je bil videorekorder luksuz in ko smo glasbo poslušali na vinilnih ploščah, ki jih danes dobiš le še po naročilu.

Nepojmljivo.

Vsak ima telefon s sabo, vendar se ne znamo vsesti na kavo, brez da bi vmes preverili maile, poslali vsaj 3 sms-se in po možnosti z nekom klepetali po telefonu medtem, ko imamo osebo na drugi strani mize. Kamorkoli greš ljudje zrejo v ekrane… na telefonu, tablici, računalniku. Povezani smo bolj kot kadar koli in vendar je vedno več ljudi osamljenih.

Imamo vse in vendar toliko ljudi čuti pomanjkanje in notranjo praznino. Vse je na dosegu roke, vendar se mi vedno znova zdi, da še nikoli nismo bili tako daleč stran od sebe.

Nimamo več časa za stvari, ki nas razveselijo, napolnijo in osrečijo, ker smo tako zaposleni s tem, kako nas vidijo drugi. Prilagajamo se, kupujemo stvari, ki izgubijo vso vrednost takoj, ko jih prinesemo čez prag trgovine, vse v upanju, da bomo začutili tisto iskrico vznesenosti, radosti, živosti.

Ljudje danes umirajo pri 18-tih pokopljejo pa jih pri 81-tih. Ko mlade vprašaš kaj jih veseli, je odgovor; igranje video igric. Na vprašanje kaj si želijo, odgovarjajo z mlačnim: »Pojma nimam.«

Omama je za mnoge edini način, da se imajo fajn. Alkohol, droge, zdravila, karkoli, samo da se realnost izgubi v osladni omami in iluzija naslika svojo podobo raja.

Svoboda? Kaj je že to?

Ujeti v zaporu številk, ki določajo naš delovnik od 8 do 8, številkah na računu, ki kažejo do kod se lahko predajaš omami iluzije, številkah na tehtnici, številkah oblačil, ki bi jih želele nositi, številkah na osebni izkaznici, ki kažejo na neusmiljenost časa, ki spolzi skozi prste povprečnosti in minljivosti vsakdana.

Ja, svoboda terja drznost, zahteva pogum, srčnost, ranljivost, iskrenost in sočutje najprej do sebe.

Osvobojenost ni nekaj, kar lahko kupiš. Ni na prodaj.

Osvobodiš se, ko dojameš, da si ti tista, ki kreiraš svoj zapor vsakdana. Ko prepoznaš svojo ujetost v rutino. Ko si voljna priznati sama sebi lenobo in zadovoljenost z udobjem.

Osvobojena si, ko čutiš veter v laseh, živost v telesu, ko globoko vdihneš in enostavno samo SI. V danem trenutku, tukaj in zdaj, točno takem, kot je. Brez potrebe po spreminjanju, skrivanju, ugajanju ali prilagajanju.

Svobodna si, ko znaš biti sama s seboj. Obstajati v trenutku. Vdihniti in izdihniti brez potrebe po tem, da že v naslednjem trenutku pokažeš kako kul je slon, planet, oblak ali cvet.
Biti sama s seboj, zadovoljna, srečna, izpolnjena, brez potrebe, da rešuješ kogar koli, pomagaš komur koli, brez potrebe, da pokažeš kaj imaš, kaj si dosegla ali s kom si bila.

Osvobojenost je vedno s tabo, diha ti za ovratnik, čaka, da se ustaviš in jo opaziš.
Da jo vdihneš, jo začutiš in jo povabiš v svoje življenje.
Osvobojenost enostavno samo je.
Na tebi je, da ji odpreš vrata, jo sprejmeš in si dopustiš, da te neguje.
Šele, ko si voljna, da teče skozi tebe, da te odpira in širi tvoje meje, jo lahko praznuješ.

Farsa praznovanja je boleča, ko si ujeta. Bolečina pretvarjanja trga in lomi tvoje srce, ko veš, kako daleč si in hkrati tako zelo blizu. Iskrenost je tista, ki osvobaja. Povedati si moraš resnico. Resnica je tista, ki te osvobodi.

In ko si poveš resnico, čutiš resnico, dihaš resnico in si resnica, veš, da je čas za praznovanje točno tukaj kjer si, s tem kar si. Nobene potrebe ni po posebni priložnosti, po glamurju ali razkošju.

Sediš na plaži, z nogami zakopanimi v mivki, poslušaš valove, ki se zlivajo na obalo, čutiš tople kamne pod zadnjico, opazuješ sončni zahod, globoko dihaš in čutiš hvaležnost za to priložnost, da si živa.

Vsak dan je dan za praznovanje. Praznovanje življenja. Praznovanje živosti. Praznovanje obstoja, dejstva, da si ena izmed tistih izbrancev, ki jim je bilo podarjena ta redka izkušnja doživljanja, okušanja, občutenja, opazovanja, poslušanja v 3D obliki.

Praznuj danes osvobojenost, v sebi, s sabo, zase…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Bodi Ženska!

Soočena s cunamijem čustev in globoko bolečino ženska pogoto ne ve, kaj narediti. In ko si v vrtincu svojih notranjih čustvenih viharjev, ti pogosto vsa pamet, vse prebrane knjige, vse kar veš, čisto nič ne pomaga, ker si v tistem delu v svojih možganih, kjer enostavno nimaš dostopa do tega, kar veš in znaš.

In takrat delamo neumnosti, takrat, gremo pogosto po starih, utirjenih cestah, ki vodijo tja, kamor nočemo iti, pa ne vemo kako izbrati drugače.

In ko sediš sama s seboj, z razmazano šminko, objokanimi očmi in strtim srcem, se rada zaobljubiš, da si tega enostavno ne boš več dovolila. Ker je preveč boleče, ker si zaradi tega nesrečna. In naslednji korak je vse prepogosto prilagajanje, ko poskušaš svoje obnašanje prilagoditi, da se to ne bi več zgodilo.

Skrivanje je eden tistih priljubljenih mehanizmov, ki enostavno ne deluje. Ko pometemo stvari pod preprogo, pogosto, ker nas je sram, ker čutimo, da je z nami nekaj hudo narobe, da se nam to dogaja, stvari skrijemo sama pred seboj. Vendar nič nikamor ne gre. Vse počaka.

In zato je toliko bolj boleče in hkrati čutiš toliko večje razočaranje nad seboj, ko obnašanje ponoviš.

Iz izkušenj vidim, kako takrat, ko se nam v medsebojnih odnosih zgodijo boleče stvari, vidimo to, kar je oseba naredila in zaradi česar smo nesrečne na eni stani in to, kar ni naredila, zaradi česar čutimo globok občutek neizpolnjenosti, na drugi strani. Konec koncev drži, da kot ženska, globoko čutiš in doživljaš stvari, kar vpliva na tvoje razpoloženje.

Rada rečem, da smo ženske tako kot vreme, nestanovitne, vedno spreminjajoče se, polne presenečenj. In v kolikor ne poznamo sebe, svojih potreb in želja, bomo vedno znova čutile neizpolnjenost in razočaranje nad življenjem, partnerjem in na koncu same nad seboj.

Pot ven iz tega začaranega kroga je vse prej kot lahka. Vodi skozi soočenje s seboj. In takrat, ko boli, bi naredila vse, da bi bila kje drugje in da bi izkušala kaj drugega. Vendar je pot le ena – in vodi direktno skozi.

Izziv je sedeti s svojimi bolečinami, biti priča temu, kar potrebuje pozornost in ljubezen.
Odpiranje v bolečino vodi v center in skozi voljnost, da si sprejemljiva, ter sprejemanje tega kar je, se tisto, kar je bilo videti kot najbolj grozna stvar na svetu- razpusti.

Modrost ženske je v negovanju, ko osvobojeno energijo uporabiš za negovanje in predajo toku življenja.
Alkimiziranje čustev je proces, ki je pogosto navzven videti krut in grd. Vendar te le zvestoba sebi in radikalna iskrenost ter pogum, da si s seboj in sediš s tem, kar je, pelje direktno do zlata.

Za mano je teden, za katerega bi zlahka rekla, da ga ne bi več ponovila.
Darila, ki prihajajo pa so…. aaaahhh, neopisljiva.
Zdaj resnično vidim kje sem.
In vidim kam grem.
Preizkušnja, s katero sem bila soočena me je slekla in sezula.
Dala mi je dihati.
Hkrati pa sem dobila veter v jadra in svoboda je uhhhh, ja, božanska je.

Skozi okno solsticija potujem drugačna, nova, pomirjena in neustrašna.
Življenje je resnično blagoslov.

Le oči moramo imeti in ušesa, da vidimo in slišimo tisto, kar je očem nevidno in ušesom neslišno.
Šepet duše je res zgolj šepet.
In včasih to, kar se dogaja v resnici ni zate, temveč za dušo na drugi strani.
Na tebi pa je, da vidiš, kaj je tvoje in kaj ne.

Da znaš odpreti vrat samo za tisto, kar je tvoje in jasno povedati, da preostalega ne nameravaš nositi in predelovati za nekoga drugega.

Da to izraziš in potuješ skozi izkušnjo, pa potrebuješ veeeliko poguma, drznosti, srčnosti in ljubezni do sebe.
Zato te vabim, bodi Ženska!
Bodi to, kar si!
Drzni si biti, ljubiti, živeti kot Ženska, za katero si se rodila, da SI!

Naj bo tale intenziven čas milosten in nežen s tvojo Dušo.
Objemam Te!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena