Moški ni poraščena ženska…

Taja Partnerstvo 0 Comments

…ki se neprimerno obnaša, kot smo pogosto prepričane ženske. Vendar kljub vsemu ženske pogosto pričakujemo od od moškega, da se bo vedel kot popolna ženska. To sem prvič slišala pri Alison Armstrong, ki mi je pomagala bolje razumeti moške in njihovo naravo. Ženske smo prepričane, da so moški točno taki kot smo me, samo, da so videti drugače, kar žal ne drži.

Seveda bo sedaj nekaj žensk skočilo v zrak, da posplošujem, kar drži.
Hkrati pa drži tudi to, da velika večina žensk skuša moškega spremeniti, ga kaznovati ali pa ga držijo na distanci, ker se vede drugače, kot bi pričakovala od ženske.

Pa ne katerekoli ženske, od popolne ženske.

Tvoja popolna ženska biva v tvoji glavi. Je skupek vsega, kar si se o svetu, ljudeh in sploh vsem naučila od svojih staršev, sorodnikov, prijateljev, avtoritet v svojem življenju. In to kar je njeno delo je, da te vedno opominja, kadar kdorkoli vključno s teboj ne dela stvari tako, kot bi jih naredila popolna ženska.

Seveda veš, o čem govorim. Ko moškemu naročiš, naj obesi perilo ali odnese smeti in potem to naredi po svoje, te to iritira in vodi v slabo voljo, ker stvari ni naredil tako, kot bi jo naredila ti. To vodi v popravljanje ter kritiziranje s tvoje strani in slabo voljo na moški strani. Ob tem se ponavadi zapriseže, da ne bo nikoli več naredil tega, kar ga prosiš, ker namesto nagrade dobi s kladivom po glavi. In tukaj ne govorim le o partnerju, isto počnemo sinovom, sodelavcem in bratom.

Če kritika na ženski strani vodi v premik in spremembo motečega vedenja, se to na moški strani praviloma ne zgodi.

Moški ne razmišljajo ali se odzivajo na načine, kot bi se odzvala prijateljica. Moški ne ve, kaj ti razmišljaš in kako bi se odzvala tvoja prijateljica. Vendar kljub temu vedno znova verjamemo, da bi moral vedeti kako narediti stvari in da jih namenoma naredi drugače. Ženske pogosto ubesedijo, da moški nalašč dela stvari, da jo jezi.

Vendar moški možgani delujejo drugače kot ženski, kar je posledica hormonskega ustroja moškega telesa. Testosteron povzroči, da so moški bolj podobni lovcu, ki s svojo usmerjeno pozornostjo sledi plenu in vso svojo energijo usmeri na eno stvar naenkrat. Zato rada rečem, da je svet projektov moški svet, kjer začnejo eno stvar, jo vodijo do zaključka, ko sledi nagrada. Možgani marinirani v testosteronu imajo poseben odnos do informacij, motivacije, komunikacije, organiziranja in planiranja.

Ravno to slednje je še vedno kamen spotike v mojem partnerstvu… planiranje.

Ravno čez vikend je moj dragi splaniral dan po svoje. Seveda plana ni v celoti delil z menoj. Glede na to, da je moški bitje, ki potrebuje več časa za obnovo energije, z njo zelo previdno ravna. In ko je ogrožen plan, ki ga je zelo ekonomično sestavil in vanj vključil vse pomembne informacije, ki jih je imel na voljo, to pomeni, da bo potrebno več energije, kot jo je planu namenil.

Še vedno ne morem razumeti, kako ga razjezi dejstvo, da v trgovini porabim trikrat več časa kot mi ga je splaniral. In tukaj se zavedam, da največkrat ženske ne moremo videti zakaj moški delajo, kar delajo, ker gledamo skozi svoje ženske oči. Ženski možgani pa so zvezani čisto drugače kot moški.

Estrogen je tisti, ki oblikuje ženske možgane, ki so sila podobni tistim od nabiralke. Če se vrnem k najinemu sporu čez vikend, to lahko zelo transparentno vidim. Kot nabiralka v trgovini nabiram izkušnje, tipam materiale, uživam v barvah in v kopici stvari najdem tiste prave, »užitne« jagode, vendar šele potem, ko sem trgovino (beri travnik) trikrat prehodila in ob tem mi uspe od nekje potegniti točno tisto, po kar smo prišle (skratka užitne jagode).

Kar terja čas. Veliko več časa, kot mi jih je namenil plan mojega dragega in njegovi ekonomični možgani. Ker estrogen vpliva na razpršeno zavedanje, ženske zbiramo informacije zelo drugače kot moški in smo precej bolj bombardirane z detajli kot moški. Hkrati pa nismo le nabiralke, temveč tudi povezovalke. Ravno razlike med nami pa vse prepogosto vodijo v jezo, sojenje in kritiko.

Ob tem ne preseneča, da moški gledajo na žensko, kot da je pomehkužena, ljubka, raztresena verzija moškega.
Naj omenim, da moški načeloma lažje odpuščajo oziroma sprejemajo dejstvo, da smo ženske drugačne. Radi rečejo, da take pač smo. Kar mi sicer čisto nič ne pomaga, ko se moram zagovarjati, ker me je spet čakal.

In ravno to, da tudi moški gledajo na ženske skozi svoje moške oči pogosto vodi v to, da žensko ranijo, saj moški svoja čustva procesirajo v drugem delu telesa, kot ženske. Moškemu se bo zadrgnil vrat in ko je prizadet, enostavno ne bo mogel spraviti iz sebe nobene besede. Prizadetost lahko vidno opazimo na njegovih ramenih, ki upadejo navznoter in moški radi rečejo, da čutijo skrušenost.

Ženske pa prizadetost čutimo v prsnem delu, kjer imamo občutek, kot bi nam nekdo zaril nož v srce. Moški ponavadi ne vedo, kaj pomeni, ko ženska reče: »Prizadel si moje občutke.« Pojma nima, kaj naj naredi s tem, zato se običajno odzove kot moški in zapusti prostor. In s tem žensko rani še enkrat.

Moški navigira svet s pomočjo logike in analiziranja, išče rešitve na probleme in želi biti junak za žensko. Njegova vloga je, da je trden in se racionalno, umirjeno sooča s stvarmi, ki pridejo do njega. Moškega spravlja ob pamet preplavljanje s čustvi, detajli, barvami, kaos ženskega sveta, v katerem se ženske odlično znajdemo.

Moj dragi pravi, da ženska vnese barve v črno-beli svet moškega.
Kar se sliši sila romantično, vendar je pogosto vse prej kot prijetno. Pogosto je naporno za pop**dit.

Čustvenost je nekaj, čemur se moški poskuša izogniti že na daleč. Pa ne zaradi tega, ker ne bi bil čustven, temveč zato, ker čustva zameglijo njegovo sposobnost izbire in motijo jasnost misli, kar mu onemogoči, da svoje darilo tega, da je moški, ne more deliti s teboj. Moj dragi pravi, da pravi moški izbira v skladu s svojimi notranjimi vrednotami in mora spoštovati v prvi vrsti sebe. Če mora izbirati med prilagajanjem in spoštovanjem, bo izbral, da ostane zvest sebi.

Ženske rade sodimo moške, da so neobčutljivi in da stvari delajo nalašč. Ženske pogosto mislimo, da se nam moški maščujejo, kot bi to naredila druga ženska. Vendar se v resnici ne. Moški je po naravi zaščitnik in poskuša poskrbeti za svojo žensko po svojih najboljših močeh.

Za konec želim s teboj deliti nasvet moškega, ki se me je zelo dotaknil: »Ne govori mi o izzivih, ki jih imaš. Pojma nimam o čem govoriš. Povej mi kakšne težave imaš in kaj lahko rešim zate.«

Moški je fokusiran, usmerjen in obožuje reševanje problemov. Ženske na drugi strani se povezujemo. Če ni povezanosti, se počutimo ogrožene. Pomembno je, da razumemo medsebojne razlike in tudi v praksi upoštevamo, kako različne potrebe imamo.

Če se zavedaš, da moški ni poraščena ženska in ga nehaš primerjati s svojo popolno žensko, si boš olajšala medsebojno komunikacijo, tako na delovnem mestu, v prijateljstvu kot tudi v partnerstvu.

Več o medsebojni razliki delim v druženju Koda:Moški ki je na voljo >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Samozadostna ženska, je strah in trepet moškega sveta.

Taja Partnerstvo 0 Comments

Pravijo, da ni večjega strahu za moškega kot ženska, ki je boljša od njega. Še bolj strašljiva pa je ženska, ki moškega ne potrebuje, ki je samozadostna.

Leta, desetletja sem dokazovala, da moškega ne potrebujem. Dokazovala sem, da zmorem sama, dokler nisem dojela, da je to, da sem moškemu dala vedeti, da ga ne potrebujem, da ne more prispevati ničesar, da bi moje življenje polepšal ali ga olajšal, pravzaprav jemanje moči moškemu. Če vse narediš sama in mu ne pustiš, da prispeva v tvojem življenju, mu s tem jemlješ moč. To je oblika kastracije moškega. In tega se nisem zavedala.

Samozadostnost je nekaj, kar sem se naučila že kot majhna punčka. Seveda takrat nisem vedela, da je samozadostnost obrambni mehanizem. Ko si samozadostna, drugih ljudi ne potrebuješ. Prepričaš se, da sama lahko storiš vse in zatorej nisi odvisna od drugih, ki te posledično tudi ne morejo prizadeti.

Vedno sem znala poskrbeti zase, vsaj mislila sem, da zmorem vse sama. Zame je bila to vrednota. V resnici je bil to moj upor do tega, da potrebujem kogarkoli v svojem življenju. Ko sem začela zavestno razvijati izpolnjujoče partnerstvo, je težava postala v tem, da si nisem dovolila čutiti potrebe. Dopovedovala sem si, da jaz pač nimam potreb.

To, česar nisem vedela je, da imamo mnogo instinktov, ki nam narekujejo, da ničesar ne potrebujemo od osebe na drugi strani. Prvi impulz, ko se zavemo, da imamo potrebo in da nam to lahko izpolni naš partner je, da se poskušamo pregovoriti ven iz tega.

Poskušamo se prepričati zakaj tega ne potrebujemo in upravičiti, da to ni potrebno v našem življenju, da lahko živimo brez tega.

In če se ne moremo prepričati, da to ni pomembno, imamo celo vrsto mehanizmom, kako se potrebe poskušamo znebiti, zanjo poskrbeti same ali pa upravičiti zakaj nam je nekdo dolžan uslugo, s čimer upravičimo, da dobimo to, kar potrebujemo, o čemer govorim v DivineFemme Akademiji, ko pridemo do odnosa z moškimi. Tako se pogosto znajdemo v sebičnih zahtevah, ki so eden od načinov, kako uničujemo ljubezen v odnosu.

Dejstvo je, da ne maramo tega, da imamo potrebe. In ne maramo priznati, da imamo potrebe. Ne maramo povedati kakšne so naše potrebe in ne maramo tega, da potrebujemo druge ljudi, da izpolnijo naše potrebe.

Velik AHA moment se je zgodil, ko mi je mentorica povedala, da sem lahko samozadostna, ko sem voljna biti majhna, se skrivati in biti nepomembna. Ko pa želiš biti veličastna Kraljica, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. To me je spomnilo na pregovor, da potrebuješ celo vas, da vzgojiš otroka. In v resnici potrebuješ celo vas, da postaneš ta Ženska, ki ti si. To mi je dalo misliti.

Najbolj strašljivo in hkrati osvobajujoče spoznanje se je zgodilo, ko sem si povedala resnico… potrebujem moškega. In moj moški potrebuje, da ga potrebujem.

Ne potrebujem ga zaradi preživetja. Potrebujem ga, da postajam Ženska, ki mi je namenjeno, da sem, ko sem z njim. Moj moški je tisto mesto, kjer se lahko obnovim, kjer sem negovana, oboževana in kjer sem lahko Ženska, ki jaz sem. V njegovi družbi spoznavam svojo ranljivost, krepim svojo iskrenost. Razgalja me. Z njim sem gola tudi, ko sem oblečena. Gola v tem, da sem resnična, da sem takšna kot sem. Ta naravnost in resničnost je ena od stvari, ki jih potrebuje moški od ženske.

Na tem popotovanju z njim sem začela spoznavati svoje resnične potrebe, potrebo po intimnosti in naklonjenosti. In začela sem spoznavati njegovo potrebo po svetlobi, po sočnosti in po preživljanju časa z menoj.

Ne potrebujem ga, da preživim. Vendar ga potrebujem, da postajam ta Ženska, h kateri sem se zavezala, da postanem. Strašljivo spoznanje, ki me vedno znova naredi ponižno, sprejemljivo. Vedno znova sem v čudenju, kako popolno je to življenje, ki nas poveže na najbolj nenavadne, magične načine. Ki nas preizkuša na najbolj krute načine, da prepoznamo ali ostajamo zavezane temu, kdo želimo postati.

Popotovanje v globine moje ženske duše razkriva resnico kdo postajam ob ljudeh, ki so del mojega življenja. S hvaležnostjo vsakič znova spoznavam, kako držijo zame ta sveti prostor, v katerem se preobražam, alkimiziram in postajam ta Ženska, za katero sem se rodila, da sem.

To kar naredimo drug za drugega je, da drug drugemu odslikamo kvalitete, ki so del nas. Kvalitete, ki jih sami ne vidimo, dokler nam jih nekdo ne odslika za nas. Moj moški mi kaže globine in širine, ki jih ne bi mogla spoznati, če bi bila sama.

V naši notranjosti počiva instinkt povezanosti. Instikt, ki nas opominja na to, da potrebujemo druge ljudi okoli sebe.
Če želiš postati svoja najveličastnejša Ti, potrebuješ druge ljudi okoli sebe. Ne moreš biti najveličastnejša Ti brez drugih ljudi, ki ti odslikajo delčke tebe, ki te spomnijo na to, kdo si

Eno pomembnih vprašanj, ki si jih moraš zastaviti je kdo si, ko si v družbi svojega moškega? Česa ti ni treba dokazovati?

Kajti, ko dokazuješ, da zmoreš sama, ne daš prostora svojemu moškemu, da bi lahko poskrbel zate. Eno najbolj osupljivih spoznanj zame osebno je bilo dejstvo, da ženske običajno sploh ne pridemo do tega, da bi spoznale zaščitnika v svojem moškem.

Zakaj?
Ker se mora ščititi pred žensko in njenimi napadi, pred dokazovanjem, da ga ne potrebuje.

Ženske s katerimi delam in z njimi prihajam dnevno v stik vse prepogosto ne povedo, kaj potrebujejo in hkrati pričakujejo, da bo moški bral njene misli. Še vedno se ujamem v pričakovanju, da bi moj moški moral vedeti, kaj bi rada in za to poskrbeti. Vedno znova se moram opomniti, da je na meni, da podelim svoje potrebe z njim in mu omogočim, da poskrbi zame na način in takrat, ko to izbere on.

Siljenje, nerganje, kritiziranje, sojenje pri moških ne delujejo. Ravno tako ne deluje kujanje, tihe ure, umikanje in upanje, da bo opazil, da si v stiski. Naučiti sem se morala, kako komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so bile zame pomembne in mu dati na voljo prostor, da mi to lahko da.

Izpolnjujoče partnerstvo je pot učenja, sprejemanja, spoznavanja in mojstrenja sebe. Ni odvisnost pa tudi ne neodvisnost, je vzajemnost, čuječnost, sprejemljivost, medsebojno negovanje.

Dolga pot nas čaka ženske, da bomo odkrile kralje, ki spijo v notranjosti naših moških. Dolga pot, da bomo prepoznale svojo izjemnost, svojo dragocenost in veličastnost ženske. Brez potrebe da karkoli narediš, karkoli dokažeš, zgolj zato, da si.

In to, da imaš v svojem življenju moškega, ki je skrbnik, ki je zaščitnik, ki je Kralj, terja od ženske, da vidi svojo vrednost, da postane Kraljica in da moškemu dopusti, da poskrbi zanjo. Da mu pove, da ga potrebuje, da mu pove, kakšna ženska je lahko ob njemu.

In to je eno najbolj ranljivih, globokih in strašljivih popotovanj na katero sem se podala. Na katerem še vedno sem. V odpiranju, sprejemanju, negovanju in predajanju Moškemu, ki on je, ob meni.

Kako se naučiti komunicirati s svojim moškim, kako z njim podeliti svoje potrebe, izraziti stvari, ki so zate pomembne in mu dati na voljo prostor, da ti to lahko da. delim v spletnem druženju Čas Zame. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju moškega.
DIVINE.SI

Ženske v odnosu z moškim lažemo…

Taja Partnerstvo 0 Comments

Vem, težka beseda; lažemo. Raje rečem, da sem neiskrena, v njej je manj ostrine.
Kar ne spremeni dejstva, da ženske lažemo, ker nočemo povzročati težav. Lažemo, ker hočemo moškega zaščititi pred neprijetnimi informacijami. Lažemo, ker želimo ustvariti dober vtis.

Neiskrenost se nam vedno znova maščuje, kajti v tistem trenutku, ko začnemo lagati ali skrivati stvari, se med partnerjema ustvari razdalja, kar lahko ogrozi odnos. Pomisli, kako blizu se počutiš z nekom, ki mu zaupaš in s katerim odkrito deliš svoje misli in občutke. In zdaj pomisli, kakšno razdaljo čutiš z osebo, pri kateri čutiš, da ni zaželeno ali sprejeto, da poveš kaj razmišljaš ali kako se počutiš.

O tem sem že pisala, kako sem svojemu možu rekla, da grem v trgovino samo pogledati eno stvar. Njegova ocena je bila, da mi bo vzelo 15 minut. V resnici se je to raztegnilo na 90 minut, ker nisem bila iskrena in sem nezavedno rekla, da gem nekaj pogledati in ne da grem po nakupih.

Zakaj? Nezavedno sem lagala, ker sem se hotela izogniti težavam.

Ker vem, da ne mara čakanja, sem zamolčala zanj pomemben podatek. In vsega skupaj se sploh nisem zavedala. Nisem ga hotela vznemirjati, posledica pa je bila precej bolj dramatična.

Tako je najin dogovor o radikalni iskrenosti, ki je v teoriji precej bolj romantičen kot v praksi, saj mu moj dragi pravi, da je brutalen, razkril nekaj, česar se prej sploh nisem zavedala.

Laganje je tema, ki se ji izogibam že od majhnega. Z resnico imam precej slabe izkušnje, saj je bila pri meni povezana z zavrnitvijo in izločenostjo. Caroline Myss pravi, da vsi otroci nekje pri 7 letih doživijo iniciacijski prehod, ko angeli varuhi predajo varstvo v roke individuumu posameznika. V tej izkušnji se oblikuje tvoj odnos z resnico in pogosto se tukaj občutek varnosti poveže z neresnico, zaradi česar je to, da poveš resnico lahko čisti teror. Če ne prej, nas partnerski odnos sooči z našim odnosom do resnice.

Ne da bi hotele, neprestano lažemo moškim. Rečemo mu, da imamo hitro vprašanje, ki ni hitro vprašanje. Rečemo mu, da se moramo o nečem pogovoriti in da mu bo vzelo samo 10 minut in potem nam vzame 30 minut, da končno pridemo do bistva. Rečemo, da bomo samo nekaj pogledale in potem opravimo cel nakup, kar  traja precej dlje, kot je moški načrtoval.

Ženske mislimo, da so moški taki kot me, samo, da so videti drugače. Skratka poraščene ženke. Vendar to ni res. Moški se zelo zavedajo minevanja časa. Moški se zaveže temu času s teboj. Želi ti podariti njegovo nedeljeno pozornost. In ko mu rečeš, da potrebuješ 10 minut, da nekaj podeliš z njim in si pri 7 minuti še vedno globoko v detajlih, bistva pa ni na vidiku, moški postane nemiren in vse skupaj ga frustrira. In me ženske smo prepričane, da je nepozoren, ker mu ni mar in ker nas nima rad.

Pa ni res. Moškega frustrira, ker nismo iskrene z njim. Ker pri 10 minuti ugotovi, da to ne bo vzelo samo 10 minut in ker ne ve koliko časa bo moral sedeti s teboj. Moškega frustrira, ker kar naprej lažemo. In ob tem nam sploh ni žal. Pravzaprav nam sploh ni mar, da smo lagale.

V resnici se ne zavedamo, da smo lagale.

Ne glede na to, da vem, kako pomembna je jasna komunikacija z moškim, se mi še vedno zgodi, da pogrnem na celi črti.

Prosim ga za mnenje in rečem, da mi bo vzelo samo 5 minut, po 10 minutah pa sem še vedno pri opisovanju okoliščin in še nisem prišla do bistva.

Instinkt ženske je, da je natančna, z vsemi detajli, ki jih za to potrebuje. Naše življenje temelji na natančnosti. V vsaki ženski je preživetveni instinkt, ki je povezan z nabiralko. V svojih najstarejših možganih imaš to navodilo, ta instinkt, da moraš ob pravem času priti na natančno isto mesto, ali pa bo nekdo drug pobral zrele “jagode”. Kar lahko pomeni, da ne boš preživela. To se zelo lepo vidi takrat ko so razprodaje, če mi ne verjameš.

Vem, da se ti to zdajle morda zdi čisto pretirano, vendar je tvoje preživetje odvisno od podrobnosti. Če ti ne boš uspela po “jagode” na tisto določeno jaso, moraš biti sposobna nekomu razložiti v podrobnosti, kako bo našel grm užitnih “jagod” in jih bo prinesel domov, da ne boste umrli. Zaradi tega ženske podelimo ogromno število podrobnosti, kot da je naše življenje odvisno od podrobnosti.

Veš tisto, ko moža pošlješ v trgovino po konzervo paradižnikove mezge, ki mora biti prave blagovne znamke (užitne jagode) in ko domov pride s pelati neke xyz znamke, si nanj jezna, ker te ni poslušal kje v trgovini, na kateri polici bo našel prave “jagode” in je zdaj prišel domov z neužinimi ali celo strupenimi “jagodami”. Podrobnosti so za žensko življenjskega pomena. In moški tega ne razumejo.

Ženske si ne moremo pomagati. Ko želimo vprašati neko malenkost, se ujamemo v razlaganju podrobnosti, ki s tem vprašanjem nimajo nobene neposredne povezave. Ženske imamo velike težave s tem, da pridemo do bistva.

Težave imamo s tem, da povemo golo resnico.

Ker imamo težave s sortiranjem stvari, se v intimnem pogovoru z moškim vedno zapletemo, ker ne znamo biti konkretne. Znajdemo se v svojih plazilskih možganih, kjer se ukvarjamo s preživetjem in se ne zmoremo  držati obljube.

To je tudi največji razlog za težave v komunikaciji z moškimi, predvsem v partnerskih odnosih. Od moškega pričakujemo, da bo kot naša najboljša prijateljica sedel z nami in nas bo poslušal. In ko moški dobi steklen pogled in čutiš, da ni prisoten, to vzameš kot dokaz, da mu ni mar in te ne spoštuje. Vendar temu ni tako. Moški se izklopi zaradi tvoje nezmožnosti, da mu postaviš vprašanje brez podrobnosti in mu zaupaš, da te bo sam vprašal za potrebne detajle, ki bodo pripomogli k razumevanju celotne zgodbe.

Prvi korak je brez dvoma v tem, da se tega začnemo zavedati.

Drugi korak je, da si poveš resnico. Kakšen je tvoj način, kako si neiskrena? Kako lažeš sebi in zakaj?

Tretji korak je, da prepoznamo, kako zelo smo si različni in to damo v prakso. Moški so res drugačni in dokler ne prepoznamo razlike in spoštujemo razlike, imamo v odnosu težave.

V pogovoru z moškim je ključnega pomena, da veš kako mu postaviti vprašanje. In še bolj pomembno je, da mu daš na voljo prostor, da ti odgovori. Moški temu pravijo manevrski prostor.

In medtem, ko moški manevrira po svoji notranjosti je pomembno, da si tiho. In čakaš. Kar je pogosto za žensko izjemno mučenje, vsaj na začetku. Vendar je tvoja sposobnost, da dobiš od moškega to, kar potrebuješ odvisna od tvoje sposobnosti, da presežeš svoje notranje nelagodje ob tem, ko bi ga spodbudila ali postavila novo vprašanje.

Moja osebna izkušnja je, da je za izpolnjujoče partnerstvo pomembno dvoje; zelo dobro poznavanje sebe, za kar je potrebno veliko iskrenosti do sebe in zelo dobro poznavanje razlik med moško in žensko naravo.

V druženju Koda:Moški delim razliko med nami in kako razumeti drug drugega. Več najdeš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju moškega.
DIVINE.SI

Ko se igraš z ognjem…

Taja Partnerstvo 0 Comments

…se lahko opečeš.

Pogosto slišim, da nekaj takega, kot je čustvena nezvestoba ne obstaja.
Moški radi rečejo, da je ženska nevrotična, ker zganja tak halo zaradi pogostih pogovorov, številnih poslanih sms-ov in naklonjenosti tretji osebi.

Vedno, ko se dva zapleteta na čustveni ravni, ne pa tudi telesno, smo na spolzkih tleh nezvestobe.

Čustvena nezvestoba je povezana z izdajo zaupanja, ko se intimno razgalimo nekomu, ki ni naš življenjski sopotnik. Ko imata partnerja občutek, da sta se oddaljila, to s seboj prinaša občutek, da nista uslišana, spoštovana, ljubljena, upoštevana, in s tem zlahka odpreta svoje srce nekomu tretjemu.

Pogosto varanje povezujemo s telesnim stikom, npr. poljubi, dotiki, spolnim odnosom, vendar se nezvestoba začne s prvim korakom, ki je vedno intenziven, čustven in poln hrepenenja po tistem, kar ti v odnosu manjka.
To pomanjkanje je tisto, ki odpira vrata varanju.

V prvi fazi se afera začne kot nedolžno dopisovanje po elektronski pošti, druženje na socialnih omrežjih, kot pogovori ob kavi. Seveda to ne pomeni, da je vsak pogovor varanje, ključne sestavine izdaje zaupanja so povezane s skrivanjem, lažmi in zapiranjem pred partnerjem.

Če se ženska počuti nerazumljena, čuti v odnosu pomanjkanje naklonjenosti s strani moškega in globoko osamljenost, bo v sebi hrepenela po sprejetosti, komplimentih in odprtosti z nekom. Ob tem je lahko srečanje s prijetnim znancem ali nekom povsem novim, kot bi srečala svojo sorodno dušo.

Rastoča naklonjenost pomaga ustvarjati fantazijski svet, ki vodi v nezvestobo. V prvi fazi je pogosto prisotno primerjanje s svojim življenjskim partnerjem in razmišljanje o tem, kako bi bilo, če bi bilo. Ker imamo na voljo le določeno količino čustvene energije, jo začnemo usmerjati v novo prijateljstvo, ob tem pa stradamo svoj partnerski odnos.

Prva faza je pogosto povezana z evforijo, saj uživaš z novo osebo in se z njo zabavaš. Končno imaš nekoga, ki te razume, te posluša, sprejema takega kot si. Na tej točki ima čisto vsak, ki takšno vedenje in čustva prepozna pri sebi, izbiro: Lahko prekine stik s svojim novim prijateljem in se o tem odkrito pogovori s partnerjem ali pa nadaljuje prijateljevanje in dovoli, da to preraste v nekaj več.

Na tem prehodu sem sama prepoznala, da mi nekaj ni ok in se nisem podala naprej. Nimam osebnih izkušenj s čustvenim vrtiljakom, ki ga prinašajo naslednje faze. Imam pa priložnost opazovati svoje stranke in prijateljice, kako močno nadaljevanje afere zaznamuje vse vpletene, kako globoko rani, uniči zaupanje vase in v ljudi nasploh.

Stvar se običajno zaplete, ko izberemo, da vstopimo v drugo fazo nezvestobe.

V drugi fazi prijateljstvo razvije novo intenzivnost, ko se vpletena še bolj zapleteta, saj drug z drugim podelita svoje občutke. Tukaj čustvena afera pogosto preraste v telesno afero. Ko imata dva občutek, da se poznata, je spolnost nekaj, kar predstavlja naslednji, logični korak. V tej fazi čuti nezvesti partner metuljčke v trebuhu do tretje osebe, hkrati pa tudi krivdo, strah in zaskrbljenost v povezavi s svojim partnerjem. Kljub temu, da je evforija afere prijetna, pogosto pride do spoznanja, da je ohranjanje novega prijateljstva vedno bolj težavno, ob vsem skrivanju in lažeh, ki so zato potrebne.

Lahkotnost in pomanjkanje odgovornosti je v tej fazi mimo, saj je potrebno vlagati vedno več truda, da ohranjaš svoje novo prijateljstvo. Potrebno se je organizirati, lagati in v osnovi spoznaš, da je potrebno osrečiti dve ženski ali dva moška, kar te sooči z novimi izzivi.

Ohranjanje afere terja vedno večjo prevaro. To ustvari umetni svet, fantazijski svet dveh oseb, ki je kot vakum. Vendar vakum ne ostane dolgo časa vakum, saj ima težnjo, da se zapolni. Skrivnost dveh, ki temelji na lažeh, je iluzija, ki ima svoj rok uporabnosti. Prevara te vedno ulovi in eden ali oba vpletena se soočita z iniciativo, da bi prekinila svoje prijateljstvo. Afera enostavno postane preveč naporna.

To je pogosto faza, v kateri se nezvesti partner v svojem odnosu vedno bolj umika, je nerazpoložen, siten in se lahko sooča s fizičnimi znaki stresa kot so glavoboli, prebavne težave, depresija.

Tretja faza je brez dvoma najbolj zanimiva, kajti gre za destabilizacijo afere, ko je strah pred razkritjem tisti, ki oba vpletena sili k temu, da bi se afera prekinila. Eden od obeh vpletenih lahko afero prekine, vendar bo čutil potrebo po tem, da preveri, kako se drži oseba na drugi strani, kar bo samo prililo olje na ogenj afere.

Četudi je navzven videti, da je afera v razpadanju, pa se dogaja zanimiva dinamika, ki intenzivnost med vpletenima samo še poveča. Nezvesti partner čuti občutke krivde in skrb, ki je ne more podeliti s svojim življenjskim sopotnikom, ob tem se poveča občutek, da ga razume samo novi prijatelj/ica. Potrebujeta drug drugega, da svoje strahove poskušata pozdraviti drug z drugim.

Ta dinamika; konec je, ki je samo nov, še močnejši, začetek, je nekaj kar onemogoča, da bi se afera resnično zaključila sama od sebe. Ločitev, ki vodi v ponovno še bolj intenzivno povezanost, povečuje čustveno vpletenost in intenzivnost občutkov do druge osebe, zato je afero praktično nemogoče končati. Dlje, ko se proces vleče, močnejša je povezanost med dvema, kar je v nasprotju s pričakovanji. V tej fazi se pokaže odvisnost od druge osebe in predvsem čustvenih stanj, ki jo z njo doživljaš.

To je pogosto faza v kateri življenjski sopotnik začne sumiti, da se nekaj dogaja. Zaradi intenzivnosti čustvene dinamike je v tej fazi tisti, ki vara, vedno bolj utrujen, nerazpoložen, lahko depresiven, kar brez dvoma dramatično vpliva na partnerski odnos. Potreba po novi osebi je vedno večja, saj drug drugemu poskušata zapolniti praznino, pozdraviti strah in nekako ohraniti mehurček iluzije v katerem živita.

Ko sta drug z drugim je vse super, medtem, ko v realnosti vse razpada. Drug drugega potrebujeta, da upravičita kaos, ki sta ga ustvarila v realnem svetu, da si zagotavljata, da si zaslužita drug drugega, v želji, da bi zmanjšala občutke krivde in sramu, ki vedno bolj pogosto vdirajo v njun svet. Oba vpletena v afero potrebujeta drug drugega, da upravičita razloge za afero.

Zato je ključnega pomena kako zaključiti afero, kajti ni je bolj boleče stvari za prevaranega partnerja, ki ve za afero, ko izve, da se je stvar ponovila. Ali pa, da se nikoli ni zares končala. V tej fazi, ko se afera zaključi in spet razbohoti, se pogosto zgodi, da nezvesti partner v pijanem stanju ali po pritiskih s strani partnerja prizna, da afere ni končal. Da je ne zmore končati.

Ujet v megli zaljubljenosti, močnih čustev se tisti, ki vara enostavno ne more odločiti samo za eno osebo in želi biti z obema, kar kaže na resnost situacije. V sebi čuti razdvojenost in zato pogosto niha med vrnitvijo k življenjskim sopotnikom in tem, da ostane z novo osebo.

Četrta faza je povezana z razkritjem, kar pomeni, da je potrebno na afero posvetiti z lučjo, da se razkrije širši javnosti in da se zaključi. Ob tem pa se je potrebno tudi odločiti kaj bosta partnerja naredila s svojim odnosom. Iskren pogovor je tukaj zelo pomemben, kar pogosto onemogoča megla strasti, v kateri je ujet nezvesti partner.

Vse skupaj je izjemno boleče, pa ne le za tiste direktno vpletene. Afere vplivajo na širšo družino, na skupnost, sodelavce, prijatelje. Pogosto vpletena mislita le nase in vidita le sebe, medtem, ko so razsežnosti prevare in bolečina povezana z njo nekaj, kar vpliva na tkanino življenja obeh.

Ko se igraš z ognjem, brez dvoma tvegaš, da se opečeš.
Kako hude so opekline, je odvisno od izbire posameznika. In na koncu je vedno potrebno prevzeti odgovornost za nastalo situacijo in pospraviti nered, ki ga afera ustvari.

Ob tem lahko povem, da vem, da je odnos mogoče postaviti na novo, vendar na novih temeljih. Ogenj afere vedno uniči Dom, občutek bližine in povezanost med partnerjema. Ta Dom je potrebno na novo postaviti, kar terja veliko odprtosti, sprejemljivosti, prijaznosti, nežnosti in predvsem strukturo, ki jo potrebuješ, da preobraziš sebe in odnos.

Ne glede na to, v kateri fazi se afera razkrije, je potrebno v prvi vrsti obnoviti svoje zaupanje vase, resnično sprejeti sebe, temu sledi ustvarjanje medsebojne bližine in povezanosti, da lahko partnerja obnovita strast v odnosu in skozi redne zmenke krepita medsebojno polarnost možatosti na moški strani in ženstvenosti na ženski strani. Brez teh treh korakov odnosa ni mogoče zares obnoviti.

Nezvestoba boli in predstavlja velik izziv v odnosu. Ob tem se ne zavedamo, da gre pogosto v prvi vrsti za nezvestobo sebi, preden lahko govorimo o nezvestobi do nekoga drugega.

Zvestoba do sebe je zavezanost sebi in temu v kar verjameš, kar vse prepogosto kršimo v odnosu z osebo, ki jo ljubimo. In ravno zaradi tega je obnova zaupanja vase prvi korak, ki ga je potrebno narediti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si

Boš modro ali rdečo?

Taja Partnerstvo 0 Comments

Ko se znajdeš na spolzkih tleh čustvene nezvestobe, ti logika in razum ne pomagata kaj dosti. Počutiš se kot bi ti nekdo potegnil preprogo izpod tvojih stopal in tvoj svet zajame cunami.

Ne glede na okoliščine imaš vedno izbiro. Izbiro, ki jo mora narediti vsak, ki je del nezvestobe, pa naj bo prevarani ali tisti, ki je varal.

Lahko izbereš, da se ne boš borila, da bi rešila odnos in svojo razsodnost, da boš trpela v bolečinah srca in boš upala, da bo čas pozdravil vse rane, ter da se bo vse rešilo samo od sebe. Ali pa, da se na glavo vržeš v boj za odnos, skozi obnovo, zdravljenje in sčasoma preseganje vsega skupaj. Obnova odnosa se ne zgodi sama od sebe in čas v resnici ne pozdravi ničesar.

V jeziku Matrice imaš na voljo modro in rdečo tabletko. Od tebe je odvisno katero vzameš. Če vzameš modro, se zbudiš v svoji postelji in si nikoli ne boš želela ven. In če vzameš rdečo… potem se lahko pripraviš na verjetno najbolj bolečo in izzivov polno izkušnjo svojega življenja. Nihče te ne more pripraviti nanjo, in vendar te lahko, če tako izbereš, vodim skozi.

Prijateljica si je hudo poškodovala nogo. Po tednih v gibsu in premikanju z berglama, je končno začela s fizioterapijo. Po prvem srečanju je z menoj delila, da je fizioterapija vse prej kot prijetna. Rekla je, da je dejansko mučenje. Vendar se je zavedala, da mora, ne glede na vso bolečino, če želi ponovno hoditi normalno, dati vse to skozi.

Izbira je bila vedno njena, ali bo delala boleče vaje, ki so ji pomagale pri vračanju moči v nogo ali pa se bo izognila bolečini in se bo odrekla temu, da bi ponovno lahko tekla, igrala tenis in delala stvari, ki so ji bile tako zelo ljube.

Edina pot v obnovo njene fizične moči in gibljivosti noge je vodila skozi bolečino.

In pot skozi obnovo odnosa potem, ko ga je zajel cunami čustvene nezvestobe, je enako boleča.

Bolečina ima svoj pomen in namen in ko se tvoje življenje sesuje v prah (sem že povedala, da imam izkušnjo z obeh strani, ne), se v prvi vrsti soočaš z bolečino, ki je nisi izbrala. Pride skozi nekaj, kar se nam zgodi, tako kot pri moji prijateljici, ki si je zlomila nogo.

Potem pa je tu druga faza bolečine, kjer je potrebno zavestno izbirati ali želiš okrevati in obnoviti svojo notranjo moč in gibljivost, kot je morala to narediti moja prijateljica s fizioterapijo.

Seveda imaš vedno na izbiro, da se izogneš bolečini, greš v otopelost s pomočjo alkohola, drog ali zdravil, da nočeš čutiti, da bolečino projiciraš na nekoga zunaj sebe in si žrtev te osebe, da ignoriraš bolečino in si kot noj z glavo v pesku ter v čakanju, da vse skupaj mine. Lahko pa izbereš, da se premakneš skozi bolečino, jo sprejmeš kot del procesa in se z njo pomiriš. Kar je seveda vse prej kot lahko.

Obnova odnosa potem, ko je zaupanje izdano te neizbežno vodi skozi sedem faz žalovanja o katerih bom govorila v  naslednjem članku. Premik skozi vseh sedem faz te ojača in ti omogoči preobrazbo tebe ter odnosa v nekaj boljšega in močnejšega.

Tovrstna preobrazba te vsak dan sooča z izbiro ali si voljna tvegati, da boš ponovno ranjena, si voljna zaživeti na polno tudi, če to pomeni, da ne z osebo, s katero si trenutno, si pripravljena na to, da v polnosti zaupaš sama sebi in ljubiš sebe, ne glede na vse.

Izdaja zaupanja terja soočenje z izkušnjo in z bolečino, ki jo je povzročila, skupno odločitev obeh vpletenih ali bosta šla skupaj skozi obnovo odnosa in izgradnjo medsebojnega zaupanja ter zavestno izbiro, da bosta spoznala in izpolnjevala čustvene potrebe drug drugega, kar omogoči izgradnjo partnerskega odnosa, ki je odporen na nezvestobo.

Vsi imamo svoje čustvene potrebe in če pozabimo nanje, jih partner poišče zunaj odnosa. Pomembno je poznati svoje čustvene potrebe in potrebe svojega partnerja. Odnos temelji na medsebojni izmenjavi naklonjenosti, občudovanja, intimnih pogovorov in fizične intimnosti. Nezvestoba je posledica pomanjkanja spolnosti ali čustvene intimnosti. Partner svoje potrebe poišče zunaj odnosa, saj ga nov prijatelj ali prijateljica vidi na način, ki ga podpira, ga osvobodi in opogumi, da izrazi sebe na način, ki ga v odnosu ni mogel.

Večina afer se začne čisto nedolžno v obliki pogovorov, rednih srečanj ob kavi ali kosilu, pogovoru preko telefona ali preko sporočil, ko se skozi pogovor o dnevnih stvareh ustvarja povezava, ki ustvari varnostno mrežo čustvene intimnosti, varnosti, kjer se obe osebi vedno bolj odpreta in podelita svoje izkušnje, težave, želje in hrepenenja.

Afera je kot balonček, v katerem obstajata samo dve osebi v svojem majhnem, varnem svetu. To je balonček iluzije, ki ima rok trajanja. Ko se razpoči, razkrije svet, v katerem so ljudje ranjeni, prizadeti in to ni nekaj, kar lahko kar tako pometeš pod preprogo.

Pogovor o nezvestobi je ključnega pomena in ob tem je kot bi naravnavali kosti po zlomu, prisotno mnogo bolečine. Včasih imaš resnično občutek, da vsega tega mučenja ne boš prenesel.

Najbolj boleče spoznanje zame osebno je bilo v obeh primerih, soočenje z dejstvom, da sta za nezvestobo odgovorna oba. Soočiti se moraš s svojim delom, kako si soustvarjala izkušnjo, v kateri je tvoj partner poiskal to, česar ni dobil v vajinem odnosu, drugje.

Zato rada rečem, da se zdravljenje odnosa začne z edino osebo, ki lahko nekaj naredi v celotni situaciji… s teboj. Ne moreš vplivati na to ali bosta odnos lahko obnovila in ga dvignila na nov nivo, to je odvisno od obeh udeleženih. Vendar je v prvi vrsti pomembno, da ti poskrbiš za tvoje strto srce. Najprej je potrebno obnoviti zaupanje vase.

Nezvestoba je posledica neizpolnjenih potreb, ki so odprla vrata novi osebi, ki je poskrbela za neizpolnjene potrebe našega partnerja. Ob tem se je potrebno soočiti z dejstvom, da za te potrebe nismo vedele ali pa smo zanje vedele in smo jih odrekle osebi na drugi strani. Odnos razpade, ko nehamo skrbeti drug za drugega. In tukaj je odveč vse iskanje izgovorov, iskanje krivcev, vse sojenje in kritiziranje. Oba morata biti voljna sprejeti odgovornost, vsak za svoj del, če želimo iz prve faze zdravljenja sebe stopiti v drugo fazo zdravljenja odnosa..

Po prevari je potrebna odprtost, iskrenost in voljnost obnoviti čustveno intimnost. Kajti šele to lahko vodi v obnovo spolne intimnosti. Da bi se lahko odprla, se moraš v prvi vrsti počutiti varno. In to varnost moraš najti v sebi. Ne moreš je pričakovati od osebe zunaj sebe, ne glede na to, da je to običajno pričakovanje številka ena. Instinkt te vodi v to, da svojo potrebo po varnosti in zaščitenosti poskušaš zapolniti s tem, da bi za svojega partnerja naredila vse. In tukaj se pogosto vržemo v reševanje odnosa brez da najprej poskrbimo zase.

Obnova odnosa terja prevzemanje odgovornosti zase in to, da ti postaneš avtoriteta v svojem življenju, brez pričakovanj, da te bo rešil nekdo zunaj tebe. In ravno zaradi teh instinktov, ki jih imamo v sebi proces obnove izpeljemo same.

Pogosto so ključni koraki, ki jih moramo narediti, ravno kontra instinktu, kar v nas ustvarja zmedo, kaos in zavlačevanje.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja pomaga srčni ženski, ki si želi izpolnjujoče ljubezensko življenje in je v rutini vsakdana izgubila svoj sijaj in radost do življenja. Več najdeš na www.divine.si