Partnerstvo

par3

In živela sta srečno, do konca svojih dni…

Dolgo časa sem verjela v mit romantične zaljubljenosti. Zagotovo poznaš konec vsake pravljice ali holywoodske limonade; In živela sta srečno do konca svojih dni. Le da v realnosti bolj malo ljudi živi skupaj srečno do konca svojih dni.

Zato sem se vrgla v raziskovanje… kaj je na stvari.
Zakaj so pari, ki preživijo skupaj celo življenje in zakaj se nekateri kljub temu, da se trudijo, hitro razidejo?

Prišla sem do spoznanja, da moraš, da bi razumela naravo ljubezni, poznati mehanizme v svojih možganih. Kajti anatomija ljubezni je brez dvoma čarobna.

Ljubezen se s časom spreminja in ni brez veze prispodoba, ki jo je predstavila Margaret Mead.
Pravi, da je pomembno, da greš v svojem življenju skozi tri zakone.
Prvi je namenjen seksu, drugi otrokom in tretji družabništvu, povezovanju in zlitju v celoto.

Tudi, če skozi vse tri potuješ z isto osebo, se odnos v vsakem zakonu spremeni.
Vsak zakon ti prinaša globlje razumevanje tega, kako močno se ljubezen spremeni.

Ko se ekstaza, intenzivnost zaljubljenosti ohladijo, vstopiš v fazo umirjene, tople, povezane ljubezni, kjer čutiš globoko zlitje s partnerjem.
In za tem občutenjem se skrivajo možgani in tvoja biologija.

Hormon oksitocin je tisti, ki telo umiri, sprosti in uravnovesi.
Oksitocin je odgovoren za zdravo in srečno partnerstvo, kot tudi starševstvo.

Pravzaprav je narava poskrbela, da, ko se pripraviš na starševstvo, telo poskrbi, da se partnerja povežeta, ustvarita skupno gnezdo v katerem čutita umirjenost, varnost in medsebojno čustveno povezanost.

Oksitocin v možganih in telesu povzroči izkušnjo, ki jo pogosto opisujemo kot brezpogojno ljubezen. Zato sploh ni nobeno naključje, da je oksitocin tisti hormon, ki je bistven v fazi poroda in materinstva.
Oksitocin namreč poskrbi za ljubečo povezanost z mamo.

Oksitocin v tvojem življenjih igra pomembno vlogo v partnerstvu.
Resnična predaja ženske moškemu je v spolnosti mogoča le, ko ženska čuti varnost in povezanost v sebi.

Oksitocin je tisti hormon, ki pomiri tvojo amigdalo in pravzaprav vse dele v možganih, ki sodelujejo v stresnem odzivu strahu. Hkrati pa oksitocin aktivira centre za povezovanje in ti pomaga, da se v družbi s sebi enakimi odlično počutiš.

Za dobrobit in tvoje dobro počutje je izjemno pomembno, da znaš v sebi pomiriti center za strah.

Brez dvoma je strah izjemnega pomena za tvoje preživetje, ko se znajdeš v nevarni situaciji.
Hkrati pa pogubno vpliva na tvoje odnose.
Ko si zaskrbljena in v strahu, ponavadi ne vidiš stvari jasno.
In nekoga lahko vidiš kot potencialno nevarnega, kljub temu, da nima nobenega namena, da bi te poškodoval.
Težava je brez dvoma v tem, da si na preži, da se zapreš in si v svoji notranji avtomatiki boja, bega ali zamrznitve, v ignoranci. Tvoj krvni obtok je preplavljen s stresnimi hormoni, kar te pogosto vodi v reakcije, ki jih kasneje obžaluješ.

In to velja tako v odnosu z otroci, kot s partnerjem.

Oksitocin je hormon, ki zniža nivo stresnih hormonov v tvojem sistemu, pomaga ti, da se sprostiš in se odpreš. Pomaga ti, da lahko prepoznaš prijaznost v ljudeh, s katerimi si v odnosu in da zmoreš zaupati, ter se z ljudmi povezati.

Zdravo telo sprošča oksitocin v odzivu na pozitivno povezavo, kot je npr. v ljubkovanju otroka ali v objemanju.
V taki situaciji se v možganih obeh udeleženih sprošča oksitocin, kar sprošča telo in ustvari okolje, v katerem lahko potekajo zdravilni in regenerativni procesi v telesu obeh.

Ker oksitocin pomiri tvojega plazilca v možganih (najstarejši del možganov), občutiš varnost, ljubečnost in povezanost.

Ena od pomembnih potreb, ki jo ljudje, imamo je povezanost, bližina s sočlovekom.

Ko si z nekom blizu in mu zaupaš, ob tem občutiš zadovoljstvo in radost. Res je, da je to ena od pomembnih potreb človeka, vendar to ni nekaj samo po sebi umevnega. Drži, da ima čisto vsak posameznik v sebi potencial za globoko povezanost, vendar sproščanje oksitocina ni avtomatika.

Gre za naučen odziv, ki ga morda v svojem otroštvu nisi razvila.

Oksitocin je hormon ljubezni, kot je kortizol hormon strahu in obe substanci močno vplivata na razvoj živčnih tokokrogov v tvojih možganih, na celoten živčni sistem in vse notranje organe posameznika.

Žal je tako, da določene izkušnje nosiš s seboj, ne glede na to, kam greš. Če si kot otrok izkusila travmo, bo to vplivalo na razvoj tvojih možganov in na tvoja pričakovanja do življenja.

Brez dvoma travme puščajo posledice tako v razvoju na telesni ravni, v delovanju možganov in predvsem v medsebojnih odnosih.

Kot starš nosiš veliko odgovornost za fizični in čustveni razvoj svojega otroka.

Otrok resnično vstopa na ta planet kot nepopisan list papirja in v prvih letih njegov živčni sistem prekopira odzive in informacije iz živčnega sistema matere, s katero biva v simbiozi.
V praksi to pomeni, da otrok čuti to, kar čuti mati, kot svoje.

Potrebno je prevzeti odgovornost za svoje odzive, za to, kar čutiš v sebi. In takrat, ko se znajdeš v težkih situacijah v svojem življenju, rada pozabiš, kako pomembno vlogo igraš v prvih treh letih življenja svojega otroka.

In odnos z otrokom, ter njegovi odzivi, brez dvoma vplivajo tudi na mamo.

Tvoja sposobnost, da pomiriš strah svojega otroka in ga naučiš, kako se lahko sam pomiri, je odvisna od tvoje sposobnosti kot mame, da to narediš najprej zase. V prvih letih življenja bo tvoj otrok odzrcalil strah, ki ga čutiš v določeni situaciji.

Samo takrat, ko si prisotna in se lahko odzoveš na dogodke v svojem življenju z ljubeznijo, se bo tvoj otrok naučil oksitocinskega odziva. To pomeni, da bo v svojem živčnem sistemu aktiviral tokokroge ljubezni namesto strahu.

“Ljubezen, s katero odraščamo, je redko resnična ljubezen. Običajno izhaja iz strahu.” — Bryan Post

Moja generacija je odraščala s prepričanjem naših staršev, da ljubezen vključuje šeškanje, kričanje, prisilo, kaznovanje, odrekanje in podobno, vendar gre pri vseh teh odzivih za strah, ki je preoblečen v “kvazi” ljubezen.

Ne glede na vse informacije, ki jih imam, sem se tudi sama v preteklosti vse prepogosto odzvala skozi strah. Še danes se mojstrim in zavestno vedno znova izbiram ljubezen. Najprej zase, saj vem, da s tem vplivam na svojo okolico.

Rada rečem, da je zadovoljna, radostna in ljubeča ženska vpliva na vse okoli sebe. Ljudje se uglasijo nanjo.

Vendar je izziv, s katerim se sodobna družba sooča v tem, da se borimo z ljubeznijo in si prizadevamo biti zaljubljeni, pogosto na silo, do te mere, da pravzaprav redko izkušamo resnično, brezpogojno ljubezen.
To brez dvoma izhaja iz tega, kar sem s teboj podelila nekaj vrstic višje, da enostavno nimamo izkušnje resnične, brezpogojne ljubezni.

Ljubezen je povezana z razumevanjem, sočutjem (čutenjem osebe na drugi strani), fleksibilnostjo, sprejemljivostjo, potrpežljivostjo in zvestobo. Brez dvoma takrat, ko si v ljubezni, čutiš tako radost, kot tudi bolečino, skrb in vznemirjenje. Vendar ta stanja ne trajajo dolgo, ko si v ljubezni. Hitro minejo.

V praksi to pomeni, da se boš, ne glede na vse izkušnje in razumevanje, razjezila na svoje otroke. Vendar boš v ljubezni izbrala razumevanje do sebe. Razumela boš, da je situacija v kateri si s svojim otrokom, v tvoji notranjosti aktivirala tvoj lasten strah.

Ne gre zato, kaj otrok naredi tebi, gre za to, kaj naredi zate. Ko prepoznaš, kaj se odvija v tvoji notranjosti, lahko izraziš svojo jezo brez sojenja, brez zasramovanja, brez kaznovanja svojega otroka. Zavedaš se, da ti je enostavno pokazal tvoj ranjeni del tebe.

V tem prepoznavanju boš lahko pomirila sebe in v svoji notranjosti ustvarila ujemanje z ljubeznijo, namesto s strahom.

Ob tem boš lahko ostala v stiku s svojim otrokom. In če ti ne bo uspelo ostati mirna in se pomiriti s stvarmi v sebi, tudi, če boš eksplodirala in se odzvala neprimerno, se boš lahko vrnila k svojemu otroku in se opravičila, ter popravila odnos.

Tvoja sposobnost, da popraviš odnos, tvojemu otroku pokaže, da se ljudje občasno razjezimo in razburimo, vendar to ne pomeni, da zaradi tega izgubimo ljubezen.

Zavestno starševstvo ni povezano s popolnostjo; gre za 100% prevzemanje odgovornosti zase in za svoje odzive, da si 100% prisotna v odnosu, budna in v opazovanju sebe.

Ko otroku s svojim zgledom pokažeš, da postavljaš meje glede na to, kaj je zanj/o najboljše in ne kot kaznovanje, se nauči vrednosti meje. In ko ostaneš v stiku in povezana tudi takrat, ko si dosledna v pravilih in mejah, ki si jih postavila, otrok izgradi svojo čustveno stabilnost ter poglobi povezanost v odnosu.

Zavestno starševstvo temelji na paradigmi, da najprej poskrbiš zase, poiščeš stvari, ki v tebi dvignejo nivo oksitocina in znižaš svoj stres, preden greš v akcijo.

Tvoja akcija iz umirjenosti in ljubečnosti, bo omogočila tvojemu otroku, da v sebi aktivira tokokroge ljubezni in ga bo pripravila na to, da bo kasneje v življenju sposoben sprejeti in deliti brezpogojno ljubezen z drugimi.

Preberi tudi članek Ljubiti se naučiš od mame tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-kiss

Prvo vodilo partnerstva – Iskrenost

Pogosto se v partnerskem odnosu znajdemo v težavah, ker smo pozabile, kaj so osnovna vodila našega partnerskega odnosa, ali pa se s partnerjem sploh nismo dogovorile, kaj so glavna vodila odnosa, in tako skupno ladjo vozimo na slepo, brez kompasa.

Zame osebno je iskrenost v odnosu najpomembnejše vodilo. Kajti v tistem trenutku, ko začnemo lagati ali skrivati stvari, se med partnerjema ustvari razdalja, kar lahko ogrozi odnos. Pomisli, kako blizu se počutiš nekomu, ki mu zaupaš in s katerim odkrito deliš svoje misli in občutke. In zdaj pomisli, kakšno razdaljo čutiš do osebe, pri kateri čutiš, da ni zaželeno ali sprejeto, da poveš, kaj razmišljaš ali kako se počutiš.

Pomembno je, da smo odkrite in povemo, kaj si želimo in kaj potrebujemo. Treba se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa, če me ne bo imel rad, če povem, kaj si želim. Brez iskrenosti hitro zapademo v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi ter kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj jaz čutim, je ključnega pomena. In če je nato oseba na drugi strani ranjena, je pomembno, da stojimo s seboj in za seboj, da ne pademo takoj v potrebo po ugajanju, ki nas vedno znova vrne na isto mesto – da se počutimo žrtev.

Laži in skrivanje vedno znova vodijo v konflikte, ne glede na to, kako dober je namen zadaj. Dejstvo je, da je zelo stresno, če smo vedno znova v dvomih, ali je oseba iskrena z nami ali ni. V trenutku, ko nekaj zamolčimo in to skrijemo v sebi, ustvarimo razdaljo in nepovezanost. Pogosto skrivnosti upravičimo s tem, da nas oseba na drugi strani itak ne bi razumela.

Tako se skrijemo za maske, ki jih nadenemo, vljudnostne fraze in izoblikovano igro. Težava je vedno v tem, da nismo pristne in da svojo avtentičnost, to, kdo v resnici smo, razprodamo za sprejetost v želji, da bi nas imeli radi. Pogosto gremo v svoji igri tako daleč, da se naučimo, kako komunicirati, katere besede in fraze uporabljati in kako se držati, da bi bile sprejete in odobrene.

Najpomembnejše je razumevanje, da je iskrenost pomembna zate. Seveda vpliva tudi na osebo na drugi strani, vendar je iskrenost v prvi vrsti iskrenost s sabo. Takoj, ko prikrojiš resnico, se zlažeš ali skrivaš stvari, to narediš sebi. S tem, ko skriješ dele sebe, posledice čutiš ti, v sebi. Zato je v prvi vrsti ključnega pomena iskrenost s sabo, do sebe.

Sram, ki ga čutiš ob tem, ko prikrivaš stvari, raste in ustvarja razdaljo med teboj in osebo, na katero projiciraš svoj strah, da boš zavrnjena.

Pomembna praksa v odnosu je, da ne poskušaš vplivati na boljše počutje osebe na drugi strani s tem, da prikrojiš resnico ali se zlažeš. V praksi se to nikoli ne obnese. Iskrenost je močno povezana s spoštovanjem, in če prikrojiš resnico ali skrivaš stvari, to pomeni, da ne spoštuješ niti sebe niti osebe na drugi strani.

Iskrenost v odnosih, tudi v odnosu z otroki, je ključnega pomena za samozaupanje in samozavest. Ko smo iskrene, čutimo sproščenost, budnost, prisotnost v tem trenutku, zdaj, zato lahko živimo v danem trenutku. Iskrenost s seboj poskrbi za to, da ne izgubljamo svoje življenjske energije za vzdrževanje obrambnih mehanizmov, kar brez dvoma vpliva na raven naše osebne energije in avtentičnost.

Izziv je brez dvoma v tem, da laži in skrivnosti vedno zahtevajo našo osebno energijo, da jih držimo v svoji senci, da ostajajo skrite. Zato skrivanje in neiskrenost na dolgi rok vedno vodita v težave z zdravjem. Potlačena čustva, neizražene misli in nepotešeno hrepenenje namreč vplivajo na našo vitalnost. Hkrati pa to kaže na nezmožnost sprejemanja samih sebe, nizko lastno vrednost ter neprepoznavanje svoje edinstvenosti in veličastnosti.

Zato je v odnosu pomembno, da:

1. Najprej pometeš pred svojim pragom.

Pomembno je, da se zavedaš človeške lastnosti projiciranja, kjer to, česar ne moremo sprejeti v sebi, projiciramo na osebo na drugi strani. Ključ je v tem, da si poveš resnico glede svojih lastnih napak. Iskrenost je vrlina in gre za tvojo izbiro, da si iskrena. Seveda pa je ob tem pomembna tudi prijaznost. Tudi če osebo grajaš, je pomembno, da najdeš nekaj, kar lahko pohvališ. Zagotovo ima tudi kakšno vrlino.

2. Ne vsiljuj svojih izbir.

Namesto nadziranja in ukazovanja raje predlagaj stvari. Dejstvo je, da imajo vsake oči svojega malarja in da ima vsak svoj pogled na stvari. Zato je pomembno, da izraziš stvari na način, ki spoštuje integriteto in osebno mnenje človeka na drugi strani, tudi če ima popolnoma drugačno mnenje. Človečnost je izjemno pomembna veščina.

 3. Ne sodi.

Najlažja stvar je nekoga obsoditi, ko naredi nekaj, kar je za nas nesprejemljivo. Sprejemljivost je še ena pomembna veščina v medsebojnih odnosih. Odnos ti vedno pokaže odsev tebe. Bodi budna, pozorna in prisotna. Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo v danem trenutku lahko narediš za osebo ali zase?

Najhujša stvar pri tem, da ti nekdo laže, je v vedenju, da nisi vreden resnice. – Neznani avtor

Članek je prvi iz serije desetih, kjer bom skupaj s teboj raziskovala vodila in veščine v medsebojnih odnosih. Naslednjič sledi prevzemanje 100-odstotne odgovornosti zase.

Te zanima več o intimnem partnerstvu? Pridruži se mi.

zasij

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si

heartlight

Ljubiti se naučiš – od mame.

Ljubiti se naučiš po rojstvu, v prvih treh letih življenja, ko se tvoji možgani še razvijajo, od mame.

Predstavljaj si sebe kot novorojenčka. Tvoji možgani so kot nov računalnik. Strojna oprema je na voljo, da lahko nanjo naložiš veliko količino programske opreme. Vendar je na začetku potrebno naložiti programe. Če pozabiš naložiti program za obdelovanje zvoka, potem tvoj računalnik nikoli ne bo sposoben podpreti obdelave zvoka.
Če gre karkoli pri nalaganju programa narobe, se programska oprema ne bo naložila pravilno. Če na svoj računalnik dobiš virus, lahko enostavno neha delati.
Da ne govorim o težavah, ki nastanejo, ko dva programa nista medsebojno kompatibilna. Eden se ne bo naložil, dokler drugi ni izklopljen.
Imaš predstavo?

Oksitocinski odziv je eden od procesov, ki jih tvoji možgani potrebujejo, da se odzivajo na svet okoli tebe z zaupanjem in ljubeznijo. Gre za programsko opremo. In oksitocinski odziv se naloži v prvih treh letih tvojega življenja. Ta odziv, ki vpliva na tvojo sposobnost, da ljubiš in zaupaš ljudem okoli sebe, naložijo tvoji starši. Gre za proces, ki ga je mati narava oblikovala tako, da se začne že v času nosečnosti, nanj pomembno vpliva tako porod kot tudi prva leta življenja otroka.

Kot mati imaš moč in odgovornost, da vodiš razvoj zdravega oksitocinskega odziva v svojem otroku.

Dejstvo je, da se otrok ne rodi v celoti razvit. Intenzivno se razvija in raste še prva tri leta po rojstvu, tudi njegovi možgani. Vendar obstaja ključna razlika v načinu, kako se razvijajo otrokovi možgani. Medtem, ko ostali organi v glavnem rastejo in se krepijo, na razvoj možganov vplivajo izkušnje.

Skupine celic v možganih se odzivajo na izkušnje. In če se izkušnje ponavljajo, se iste skupine možganskih celic sprožajo v odzivu na izkušnjo. Ponavljanje povzroči, da se celice povezujejo in sprožajo v tokokrogih. Kako se naše možganske celice povezujejo v tokokroge ljubezni, je odvisno od naše izkušnje ljubezni v otroštvu. Dejstvo je, da se sčasoma tokokrogi avtomatično sprožijo v odzivu na izkušnjo. To je kot refleks.

Če je otrok izkušal veliko strahu in ne dovolj ljubezni, je njegov oksitocinski odziv šibek, medtem, ko je njegov odziv na strah premočan. Njegovi tokokrogi stresa so močni in nanje vplivajo travmatične in negativne izkušnje, ki jih je doživel. Te zgodnje izkušnje oblikujejo naš odnos do sveta in naša pričakovanja, kaj nam življenje lahko ponudi.

Če se oksitocinski odziv ni razvil pravilno morda nikoli ne boš resnično vedela, kaj pomeni ljubiti. Lahko se boš zaljubila, vendar ne boš ljubila. Lahko se boš poročila, vendar ne boš ljubila. Človek lahko umre, brez da bi sploh kdaj ljubil ali da bi začutil, kaj pomeni biti ljubljen.

Oksitocinski odziv, ki si ga oblikovala kot otrok, je še vedno v tebi, če ga nisi spremenila skozi novo izkušnjo.

Izziv številnih žensk je v tem, da se ne zavedajo, da se s tem odzivom niso rodile – oblikovale so ga. Gre za navado. Možgani te vedno znova silijo v isto znano izkušnjo. To razloži, zakaj si želimo stabilnega odnosa in harmonične medsebojne povezave, hkrati pa vedno znova pritegnemo partnerja, ki ni na voljo, je odsoten, ni navzoč, je nesramen, te zapušča ali ponižuje.

Če si bila del družine, kjer je bila jeza, kričanje in nasilje del vsakdana, je to del tvojih notranjih nevronskih tokokrogov. Ko srečaš osebo, ki je podobna temu, kar ti je znano, jo sprejmeš za svojo, ker je takšna, kot si ti. To razloži, zakaj sprejmemo v svoje življenje ljudi, ki so enako »ranjeni« kot so bili naši starši in z njimi še naprej preigravamo stare, znane igre.

Vsi programi so še vedno naloženi v tvoji strojni opremi, beri možganih, če teh navad nisi spremenila. In verjemi mi, delala sem celo vrsto tehnik, energijskih tretmajev, rezanja vezi, menjave programov, dokler nisem prišla do zame ključne informacije – svoj oksitocinski odziv lahko spremeniš samo skozi izkušnjo, novo izkušnjo.

Tega nihče ne more narediti zate. Gre za ustvarjanje nove navade. Prevezavo je potrebno narediti v svojih živčnih tokokrogih in tu nam gre nevroplastičnost možganov zelo na roko. V praksi to pomeni, da so možgani zelo fleksibilni in lahko nove živčne tokokroge ustvariš skozi nove izkušnje. Praksa, dnevna praksa, spreminja tvoje možganske tokokroge.

Ker so zgodnje izkušnje travme ustvarile tokokroge v naših možganih, se aktivirajo vsakič, ko samo diši po tem, da bi se travmatična izkušnja lahko ponovila. In to močno vpliva na naše medsebojne odnose. Vedno, ko smo v stresu, se ti tokokrogi vklopijo in ponovno zaženejo znane odzive.

Zato je tako težko preseči svojo otroško travmo zapuščenosti, nesprejetosti ali izdanosti.

Četudi v odnosu zaupaš večino časa, takrat, ko si v stresu, izkusiš strah pred nečim, čeprav ne veš pred čim točno. Lahko se vse življenje boriš s tem, da bi zaupala partnerju, enostavno zato, ker ljudi, ki so ti blizu asociiraš s strahom in zapuščenostjo, kar izhaja iz zgodnjih izkušenj. Tako enostavno ne zaupaš, da bi kdorkoli lahko poskrbel za tvoje potrebe in te zavaroval. Tvoj najzgodnejši spomin ti narekuje, da v kolikor želiš preživeti, si odvisna zgolj od sebe in ne pustiš nikomur, da bi poskrbel zate.

Seveda se vse to dogaja na nezavedni ravni, na nivoju možganske kemije. Ko si v strahu, tvoja amigdala ponori in daje signal za stresne hormone adrenalina in kortizola, da bi te obvarovala. To je tvoj preživetveni mehanizem, ki povozi racionalno razmišljanje, saj tvoji plazilski možgani dobesedno ugrabijo tvoj prefrontalni korteks in sposobnost razsodnosti. Običajno se prefrontalni korteks ukvarja s tem, da bi obrazložil čustveni kaos, ki nastane.

Namesto prepoznavanja, »O, ja, ta situacija me spominja na situacijo, ko sem bila še novorojenček,« v sebi izbereš, »Ta oseba mi je naredila tole, je rekla tole, kar je tako sovražno in boleče, da se moram braniti in ga odriniti stran.«

Lahko zdaj vidiš, zakaj se tolikokrat v svojem odnosu znajdeš v situaciji, ko tvoj partner reče nekaj popolnoma nedolžnega in naenkrat vse v tebi zavre. Dejstvo je, da se v stresu vedno vrnemo v svojo razvojno cono udobja. V stresu enostavno nisi več odrasla ženska. Vrneš se nazaj v otroštvo. Naenkrat si dvo- , tri-, štirileten otrok, ki doživlja isto izkušnjo zavrnitve, zlorabe, zapuščenosti.

Na tvojo veliko žalost, sploh če si starš, se ti to ne dogaja le s partnerjem in ostalimi odraslimi osebami. Ko se tvoj najstnik v prepiru odzove kot dvoletni otrok in te to spravi v stres, se tudi ti vrneš nazaj v svojega dvoletnega otroka. In zato sploh ne preseneča, da se vsakodnevni dogodki, kot je dogovarjanje glede obveznosti in urnika lahko spremenijo v užaljeno tuljenje, izbruhe jeze, besa ter togote.

Ključ za drugačen odziv je v tem, da prepoznaš svoj oksitocinski odziv.

Ker je oksitocin hormon, ki te pomiri, se lahko vrneš nazaj v svoj ljubeči odrasli jaz, v notranji jaz, ki lahko pomiri notranjega otroka. Zavestno starševstvo sebi je ključ za zavestno starševstvo otroku zunaj tebe. Pa ne le za starševstvo, tudi za zavestno partnerstvo. Zavestno starševstvo sami sebi, ti pomaga pozdraviti tvoj notranji odnos in ti pomaga v procesu rasti in razcveta.

Proces zdravljenja se začne, ko lahko vidiš svoj notranji odnos starša in otroka, takrat, ko si v izkušnji. Takrat, ko lahko v odnosu pogledaš onkraj jeze in strahu, ter pomagaš osebi na drugi strani priti nazaj v stanje umirjenosti in ljubezni. Gre za proces uglasitve.

Oksitocin pomiri tvojo amigdalo, zniža strah in zaskrbljenost ter ti pomaga, da se na umirjen in ljubeč način odzoveš na osebo na drugi strani.

V času, ko si vsi želimo povezanosti, miru in zaupanja drug v drugega, ko imamo občutek, da nam vse, po čemer hrepenimo, polzi skozi prste, je zavestno starševstvo sebe lahko tisti ključ, ki ga iščemo.

Oksitocin je namreč hormon povezanosti, zaupanja, darežljivosti in ljubezni. Vendar z oksitocinskim odzivom nismo rojeni. Naučiti se moramo ljubiti sebe. Če se želiš naučiti, kako ljubiti sebe in ustvariti globljo povezanost s sabo in z drugimi, si na pravem mestu.

V spletnem druženju Objemi Sebe bom podrobno razložila mehanizme in vodila zavestnega starševstva. Predstavila bom pet arhetipskih vlog, ki jih preigravamo v svojem življenju in kako lahko okrepimo svoj oksitocinski odziv. Več najdeš tukaj…

Nadaljevanje članka je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Delno povzeto po raziskavah Susan Kuchinskas.

kralji

Deset drznih povabil moškega…

Ko sem pripravljala program Koda:Ženska sem naletela na zapis moškega, ki me je navdušil. In ko sem ga poslala v branje svojemu moškemu, je komentiral samo, da se strinja z napisanim. Ker gre za moški pogled na žensko sem se odločila, da zapis prevedem.

Rada rečem, da so moški kot lovci in da mora biti ženska zvita, da ne postane trofeja v njegovi vitrini. Kako? Tako, da resnično spozna sebe in svoj potencial kot ženska. Samo, ko resnično veš, kaj vse ti je na voljo v tvoji notranjosti lahko postaneš drzna ljubimka in sijoča diva, mehka muza in nežna skrbnica.
Barry Selby pravi: »Če naj bom Bog, potrebujem žensko, ki bo kot Boginja.«

Si pripravljena biti Boginja?

Barry na svojem blogu piše: »Navdihnil in izzval me je provokativen zapis na blogu z naslovom Klic Sveti možatosti: 10 drznih povabil božanske ženske .

Kot coach za odnose, ki se predstavlja kot “Svetovalec za strast” in ki že leta preučuje dinamiko v odnosih, je v meni zanimanje zbudil članek, ki je izzval tudi moj občutek za fer igro. Če ženske kličejo moške, da se soočijo s svojim božanskim potencialom, potem kot moški kličem vas ženske, da se srečate s svojim.

V duhu dialoga, ki je dvosmeren je tukaj moje povabilo ženskam; 10 drznih povabil, ki utegnejo spodbuditi tvoje žensko srce k akciji ali besu. Tu je moj izziv!

1. Brez strahu. Živi svoje srčno hrepenenje in bodi avtentična ter svobodna v svoji ženstvenosti. Mi moški smo pripravljeni, da se razkriješ, pokažeš točno taka kot resnično si. Opusti svojo sramežljivost in bodi drzna, čudovita in sijajna v svojem polnem izrazu Boginje. Stresi tla s svojo hojo – brez opravičevanja.

2. Vrnite nam poslovne obleke. Predolgo se preveč žensk v poslovnem okolju obnaša kot moški in tekmujejo kot moški. To je vzniknilo iz boja za ženske pravice nazaj v šestdesetih prejšnjega stoletja, ko so ženske razglasile svoje mesto v svetu, zažigale nedrčke in prevzele vloge, ki so jih prej imeli moški. Na žalost je nihalo zanihalo predaleč – te osvobojene ženske niso le izbrale, da zažigajo nedrčke, odstranile so ličila, ostrigle lase, odstranile nakit in oblekle poslovno obleko, da bi bile sprejete v poslovni svet. Ženske so se odrekle svoji personi gospodinje in zarjovele. Vendar so ob tem zanikale svojo Boginjo, svoje izvorno srce ženstvenosti. Že zdavnaj je čas, da boginja pokaže svoj obraz in svojo božansko sočnost v poslovnem svetu. Morda je to edina stvar, ki ga bo rešila

3. Ponosno nosi svojo boginjskost. Ti si Boginja. Kako to vidi moški? Boginja je avtentična, močna, visoko zaželena in raje se je boj, če vanjo dvomiš, jo prevaraš ali jo ignoriraš. V svojem temelju hrepeni po božanski možatosti, da se z njo sreča na enakovrednih tleh in bo obglavila moškega, če jo bo razočaral. Tako kot moški meč Resnice, je tvoje žensko srce sočutja in miline močna resnica, ki zareže skozi iluzijo in pretvarjanje okoli tebe.

Iz tega mesta to, kako se oblačiš, kako se predstaviš, kako se nosiš, postane naravno in pretočno. Brez naše poslovne obleke imaš veliko možnosti, kako pokažeš svoje srce, svoje darove in svojo sočnost nam, svetu in druga drugi. V tebi je izjemna moč – spolna, duhovna, fizična in čustvena. Vse to lahko izžarevaš iz sebe, avtentično in naravno. Naredi to zase. Naredi to za svoje sestre. Naredi to za vse nas.

4. Mi ne govorimo jezika boginje. Večina moških ni bila poučena o tem kakšen je jezik ženske. Kot je John Gray opisal v knjigi Moški so z Marsa, Ženske z Venere, smo resnično različna bitja. Potrebovali bi antropologe za partnerstva, da bi prevedli jezik in poskušali razumeti drugi spol. Pridite nam nasproti, na polovico poti v komunikaciji. Prepoznaj, da ko rečeš, da si v redu, moški ne vemo katerega od 300+ verzij imaš v mislih. Boginje med seboj komunicirate skoraj telepatsko, v niansah, enozložnicah ali celo z obrazno mimiko, kar prenese dovolj informacij, da bi z njimi lahko napolnil dnevnik za cel mesec. In mi moški tega sploh ne ujamemo. In ne hecam se. Moški jemljemo stvari dobesedno.

5. Podpri me in navdihuj. Včasih je bojevanje dobrega boja in strastno sledenje svoji misiji preplavljajoče celo za nas, bojevnike. Tvoj dotik, tvoje opogumljanje, to, da verjameš vame me navdihne, da sem najboljše kar sem lahko. Tvoj dotik se dotakne mojega srca na način, ki me navdihne, da ljubim kar delam in nadaljujem.

6. Nisem tvoj očka. Verjetno imaš nerešene stvari s svojim očetom. Jaz nisem tvoj očka. Bodiva si na jasnem. Sprejmi to kar je tvoj oče naredil ali ni naredil. Ko svojo zgodovino z njim projiciraš name, zmanjšaš mojo sposobnost, da sem s teboj z odprtim srcem.

7. Dovoli, da te začutim. Če resnično želiš, da tvoj moški živi sveto možatost, svojo resnico, ne zadržuj svojih čustev in občutkov. Vem, da me tvoja nevihta ne bo uničila. Morda me bo prestrašila. Če moški pobegne, je to verjetno najboljši pokazatelj, da moški ni v svoji sveti možatosti. To, da zadržuješ svojo resnico, da si prijetna ali se prilagajaš glede na odziv moškega, te drži na distanci. Izrazi se, v polnosti. To te bo pripeljalo bliže k meni.

8. Bodi v ekstazi. Moški smo enostavna bitja, linearni v razmišljanju in akciji. To je tako naša moč kot krepost. Ko te vodimo v ljubezen in ekstazo, dopusti. Bodi prisotna. Bodi popolnoma potopljena in sprejemljiva za našo strast. Ne razmišljaj o barvi stropa ali o lakiranju svojih nohtov. Bodi voljna sodelovati. To delamo zate!

9. Spomni me, naj te ne popravljam. Moški smo izjemno talentirani v reševanju problemov. Ko podeliš svoja čustva, svoje vznemirjenje z nami, je naravni, instinktivni odziv, da poskušamo najti rešitev, kar je v 99% to, česar nočeš. Instinkt popravljanja potepta naše prepoznavanje, da potrebuješ ventil. Spomni me, da bom lahko odložil svojo škatlo z orodjem za trenutek in preprosto držal prostor, da se osvobodiš. Tako oba zmagava.

10. Zasij v javnosti. Ti si krasna, sijajna, ti si magična, ti si sočnost življenja – in vse prepogosto to deliš samo v svojem krogu z drugimi boginjami, na druženjih ali z ogledalom. Čakam te, da si avtentična v vseh aspektih svojega življenja, še posebej v javnosti. Svet potrebuje, hrepeni in je žejen boginje, da razkrije svoje darove in svoje bogastvo. Naša prihodnost kliče avtentično in božansko ženstvenost. Ti si zdravilo, ki ga svet potrebuje, zdravilo, ki ga potrebujemo moški. Bodi darežljiva s svojo svetlobo.

Rotim te, ženska, opusti svojo majhnost, opusti sodbe in vloge, ki si jih vzela nase. Osvobodi se, da si to kar si, tvoj avtentični božanski Jaz.

Zato si Ti (in jaz) tukaj!”

Moški pravijo JA, res je tako. In strinjam se z vsem zapisanim. Vem, da ženska mora postati boginja in spoznati sebe. To je pot, po kateri hodim vsak dan v spoznavanju svoje Boginje.

In če si drzneš stopiti v svojo, odstreti vse tančice, se potopiti vase, te vabim na magično popotovanje vase Koda:Ženska. Več najdeš na >>>>povezavi tukaj<<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

koda

odprtost

Ženska povabi v ljubezen

Ena od stvari, ki jo vedno znova opažam pri svojem delu z ženskami, je, da se ženske ne zavedajo, kako močan vpliv imajo na svojo okolico. Rada rečem, da se moški vedno odzivajo na žensko. In to se najlepše vidi v odnosu … Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni. Ko je ženska slabe volje, s svojim razpoloženjem vpliva na vse okoli sebe.

Pravzaprav ženska vodi z zgledom, ljubečim zgledom. In ob tem ni dvoma, da gre za pomembno umetnost, ki jo ženske moramo izmojstriti – umetnost povabila. Ženska vedno začne odnos z moškim, moj dragi temu pravi, da odpre vrata. In umetnost je, da veš, kdaj odpreš vrata, in kako vodiš moškega v ljubezni.

Da bi to lahko naredila, je ena najpomembnejših stvari, da ne vzameš reakcij svojega moškega osebno. Seveda sem na papirju lahko pametna, v praksi stvar večini žensk povzroča precej težav in želim ti pokazati, zakaj je tako.

Ženski in moški možgani se razlikujejo in to, kar je pomembno ženski, možgane katere preplavlja estrogen, je povezanost. Za moške povezanost ni življenjskega pomena, medtem ko ženske povezanost dojemamo kot življenjsko pomembno. To izhaja iz najstarejšega dela v naših možganih, ki zapuščenost vedno asociira s strahom pred smrtjo. Če naša ženska prednica pred nekaj tisoč leti ni imela moškega, ki bi jo zaščitil in branil pred zvermi, če ni bila povezana v skupnosti, preprosto ni preživela. In čeprav danes ni več tigrov ali levov, ki bi skakali na nas izza vogala in ogrožali naše življenje, naši možgani še vedno enako odreagirajo.

Ženske ločenost (nasprotje povezanosti) čutimo kot ogroženost. Ženska čuti varnost v povezanosti in brez dvoma je tudi to eden od dejavnikov, zakaj se prevarana ženska počuti tako nemočno, šibko in pogosto čuti, kot da je ogroženo njeno preživetje. Plazilski možgani v naši lobanji nam brez dvoma povzročajo številne preglavice.

Ženska esenca temelji na ljubezni in povezanosti. Ko se pozornost moškega z ženske premakne drugam, npr. na področje dela, še posebej ko se to zgodi nenadoma, na primer ko med ljubljenjem zazvoni telefon in moški izve, da mora nujno v službo, ali pa da ga na računalniku čaka nujen mejl, ki ga mora nemudoma potrditi, ženska čuti fizično bolečino. Ženska umik pozornosti čuti kot bolečino v telesu. In tega ne moreš zanikati, skriti ali zaobiti. To je preprosto odziv telesa na nenadno odtegnitev pozornosti, da ne govorim o tem, kako tovrsten manever v ženski pritisne na njen notranji gumb otroške ranjenosti.

Če je v tebi živa otroška rana zapuščenosti, se boš čutila zapuščeno. Če je v tebi živa rana nevidnosti, se boš počutila spregledano. Skratka, odziv moškega bo v tebi aktiviral staro ranjenost, ki bo vodila v serijo manevrov, ki so ti zelo dobro poznani še iz otroštva, kako boš poskušala dobiti nazaj njegovo pozornost in ljubezen. In verjemi, iz izkušenj vem, da to običajno niso najbolj ljubeči in prijazni načini. Bolj verjetno so na področjih, ki so povezani s sitnarjenjem, pritoževanjem in slabo voljo.

In ker ženske ne poznamo dovolj dobro same sebe, ker ne poznamo razlik med moško in žensko energijo in kako se odzivamo drug na drugega, običajno namesto da bi vodile z zgledom, začnemo vojno.

To je dinamika igre moške in ženske energije, in ko govorim o tem, da ne jemlji stvari osebno, imam v mislih predvsem, da se pouči o tem, kako se svojemu moškemu lahko približaš in vodiš z ljubeznijo. To je še posebej pomembno takrat, ko se čutiš ignorirano ali zavrnjeno od moškega.

Eno od presenetljivih odkritij mojega raziskovanja razlik med žensko in moško naravo je povezano z ranljivostjo. Spoznala sem, da je moškemu izjemno pomembno, da je ženska ranljiva, iskrena, naravna in avtentična. Skratka, da podeli z moškim, kaj potrebuje od njega. In zato je izjemno pomembno, da svojemu moškemu razložiš, kaj je zate boleče, in da je odtegnitev pozornosti nekaj, kar te fizično boli.

Zato rada rečem, da mora ženska najprej in predvsem zelo dobro poznati samo sebe, če želi z moškim ustvariti harmoničen, intimen odnos. 

Običajno moški ne ignorira ženske namenoma. Pogosto je to zgolj občutek, ki ga imamo ženske, ker ne razumemo svojih reakcij na določeno vedenje in projiciramo svoje otroške strahove na partnerja. Ali pa gre preprosto za moško fokusirano, usmerjeno pozornost, ki je ne moreš kar tako zmotiti, če ni razlog resnično pomemben in ‘predre’ fokusirano pozornost moškega. Prav zaradi tega, ker smo si med seboj tako različni, je pomembno razumeti razliko med moško in žensko naravo, pa ne samo zaradi partnerja. Pogosto imamo ženske težave tudi s svojimi sinovi, brati, očeti, sodelavci, ker preprosto ne razumemo, kako moški delujejo in kako se lahko dotaknemo njihovega srca ter vodimo z ljubeznijo.

Moški so s svojo energijo zelo pazljivi in zato svojo pozornost usmerjajo na stvari, ki so zanje pomembne in so relevantne za trenutno aktualno temo v njegovem življenju. Ker arhetipsko gledano govorimo o lovcu, če zamudi priložnost ali vso svojo moč porabi za en lov, ki je neuspešen, bo potreboval dolgo časa, da se ponovno zbere in regenerira, v nasprotju z žensko, ki je mojstrica na energijski ravni.
To v praksi pomeni, da če je za moškega pomembna služba, bo vso pozornost in energijo usmeril tja. In sploh ni nič nenavadnega, da je siten in jezen, če ga ‘zmotiš’ na njegovem ‘lovu’ zgolj zato, da bi mu povedala kakšno zanj ‘nepomembno’ podrobnost. In ker ženske pogosto s tem, ko motimo moške, želimo samo njihovo pozornost, smo potem užaljene in jezne še me, če dobimo ‘negativno’ pozornost v obliki negodovanja.

Razlika med moško in žensko naravo je v tem, da je moška narava povezana s fokusom, usmerjenostjo in osredotočenostjo na rezultate, skratka, pomembni so cilji in kako jih doseči (smisel lova je, da na koncu domov prinese hrano). Moška energija je prisotna v glavi in je predvidljiva ter linearno usmerjena. Ženska narava je na drugi strani povezana s čustvenostjo, s tokom energije in fleksibilnostjo. Nič nenavadnega ni, če se oseba z močno žensko naravo na sredi zadeve premisli in gre v popolnoma nepredvidljivo smer. Ženska energija je nepredvidljiva, divja in ciklična. Namesto delovanja, ki je značilno za moško energijo, so z žensko povezani kreacija, povezovanje in odnosi.

Seveda imamo tako moški kot ženske obe energiji v sebi, vendar spol, tvoja fizionomija telesa, določa, katera energija je dominantna in predvsem katera je energija, ki je telesu naravna. Ženska energija je naravna ženskemu telesu in seveda znamo uporabljati tudi moško energijo in biti v njej, vendar to od nas zahteva več energije in več pozornosti, več aktivnosti kot ženska energija, kar izčrpa tvoje fizično telo. Zato se ženskam, ki so veliko v moški energiji, upre njihovo fizično telo. Težave z zanositvijo, težave s srcem, težave z rodili in prsmi so pogosto prisotne pri ženskah, ki večino svojega časa preživijo v moški energiji in pozabijo negovati svojo naravno, izvorno žensko esenco.

Dejstvo je, da je uravnovešanje potrebno, in če želimo imeti v svojem življenju možatega moškega, moramo biti ženske v svoji ženstvenosti, kajti nasprotja se privlačijo. In ne pozabi, da se moški odziva na žensko. Če je ženska možata, bo k sebi pritegnila poženščenega moškega, ker se nasprotja privlačijo, tako kot polarnost na magnetu.

Pomembno je, da spoznaš Darilo, ki ga kot Ženska prinašaš na ta planet. Kajti le, ko se zavestno zavedaš in poznaš svoje darilo, ga lahko zavestno deliš z ljudmi in svetom. Brez zavestnega spusta v svojo ženstvenost boš težko moškega povabila v ljubezen. Umetnost povabila je nekaj, kar obvladajo ženske, in tako kot radi rečejo moški, oni čakajo na povabilo ženske. In če ženska ne ve, kako povabi in s čim, se ji lahko zgodi, da povabi moškega, ki ga ne želi povabiti, pa se tega zave šele, ko je že tako globoko v igri, da postane očitno, kam pes taco moli.

Žensko povabilo v ljubezen bo tvojega partnerja vodilo v njegovo srce in v stik z njegovim telesom. Dobesedno ga povabiš iz glave v telo. Brez občasnega povabila v ljubezen bo moški usmerjen in aktiven, brez občutka in bo kot bagar, ki zapelje čez vse, da pride do svojega. Moški brez ženske svetlobe ljubezni postane tog, avtomatiziran in deluje zgolj iz razuma. Če si želiš, da moški začuti tvoje srce, ga moraš povabiti vanj.

Da bi to lahko naredila, pa moraš biti v stiku s svojim telesom, s svojo ženstvenostjo in predvsem s svojimi željami in potrebami. Zato začni s preprostim vprašanjem: Kaj si resnično, srčno želim? In ko odkriješ, kaj si želiš, to podeli s svojim moškim.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletnem portalu Svetloba.si

O tem, kaj je največja skrivnost ženske, ki jo moški obožuje sem spisala eKnjigo, ki je plod devetletnega strastnega raziskovanja ženstvenosti in predvsem moje nejevere. Več s teboj delim v eKnjigi, pofočkaš se >>>tukaj<<<

relaxed

Si resnična?

Eden od konceptov, ki ga v svojem življenju nikakor nisem mogla prežvečiti in me je vedno znova izpljunil na polno, se glasi »Pretvarjaj se, dokler ne uspeš«. Pravzaprav nikoli nisem zares mogla sprejeti navijaškega spodbujanja v stilu »Uspelo ti bo, ja super si«, ker me puščal prazno. Enostavno nisem čutila resničnosti v njem. Naj bo to povezano z mojo introvertiranostjo, zaradi katere ne prenašam prav dobro kramljanja v prazno ali pa je to moja narava morske deklice, ki obožuje globine in ne mara površinskosti, o tem bom razpravljala kdaj drugič. Dejstvo je, da se ne počutim dobro v družbi, kjer se vsi trudijo biti osladno prijazni in pozitivni.

Nekaj časa sem poskušala, trudila sem se tudi sama biti pozitivna, potem pa sem počasi spoznala, kako boleče je v moji notranjosti čutiti izdajo. Dojela sem, da sem vedno, ko nisem bila resnična s seboj in s tem, kako se počutim, izdala samo sebe.

Izdaja boli. In izdaja sebe boli še bolj. Ko se zaveš, kako izdajaš dele sebe, da bi ustrezala okolici in se umestila v skupino, imaš na izbiro samo dvoje; ali ostaneš in si lažeš še naprej, ali pa odideš. Zanikanje resničnosti je ena največjih izdaj, ki sem jih naredila sama sebi in za to sem plačala visoko ceno.

Izziv pozitivnosti za vsako ceno je v tem, da pričakuješ, da bo to, ko sebe prepričuješ v to, da je vse super in je vse lepo, ko gledaš na stvari in dogodke kot pozitivne, ustvarilo pozitivno razpoloženje v tvoji notranjosti. Včasih sem tudi sama verjela, da lahko to, če razmišljaš pozitivno, spremeni tvoje življenje. Potem sem odkrila, da ne glede na to, kako pozitivni so bili moji mentorji na seminarjih, so na svoje domače, stran od publike in kamer pogosto stresali ves svoj stres in nelagodje, slabo voljo, ki je v javnosti niso hoteli pokazati. Tovrstna zlaganost se me je globoko dotaknila. In zavezala sem se temu, da želim biti resnična. Predvsem s seboj.

Pozitivno razmišljanje je pogosto slepilo, ko enostavno nočeš videti stvari takšne kot so. In tovrstno varanje samega sebe pogosto povzroči, da se razprodajamo. Povzroči, da razprodajamo svoje talente in sposobnosti za varnost in udobje znanega. In tudi tovrstna razprodaja sebe je boleča.

Ko sem se pred časom slišala s prijateljem, me je vprašal; Kako si? In čisto direktno sem ga vprašala; Kaj hočeš slišati? Na drugi strani je bila nekaj časa tišina, potem pa me je vprašal; Kaj misliš s tem? Dejstvo je, da se je težko pretvarjati, ko si na sredi intenzivnega procesa, v katerem ugotavljaš, kako je še na enem od ključnih področij v tvojem življenju videti, kot da je vse zlagano. Povedala sem mu, da sem izjemno slabe volje in da sem pravzaprav nerazpoložena za kakršnokoli kramljanje, ker mi stvari v življenju ne gredo, kot sem si želela. Hitro sva končala in ugotovila sem, kako pomembno je, da sem resnična. Da povem tako kot je, ker potem se oseba na drugi strani odloči, ali mi je pripravljena stati ob strani tudi takrat, ko sem v »dreku« ali pač ne.

To, da si resnična in ranljiva je pomembno, kajti to je edini način, da lahko izgradiš globoko povezanost z ljudmi okoli sebe. Resnični odnosi vznikajo iz tebe. Ko si resnična s sabo, ko si taka kot si, lahko ustvariš resnične odnose. Svoj svet in svoje odnose kreiraš iz sebe v svet. To kdo si Ti določa to, kaj se dogaja zunaj tebe.

Dejstvo je, da na koncu dneva nihče ne živi popolnega življenja. Popolnost je mit. Vsak ima svoje nesigurnosti, svoje strahove in vsak ima svoje težave. Če jih skrivaš pred drugimi na eni strani ali če ljudi preplavljaš s svojimi nesigurnostmi, v vsakem primeru ne prevzemaš odgovornosti za to, kar se dogaja v tebi. Če se odpreš in si resnična, če si dopustiš biti ranljiva, omogočiš osebi na drugi strani, da te začuti in tovrstna povezanost, srčna bližina ustvari boljše medsebojne odnose.

Ena od stvari, s katero sem se v začetku meseca ukvarjala je zlaganost na področju spolnosti. Velika večina ljudi se danes spolnosti uči iz pornografije. In ko poslušam zgodbe žensk, ki jih moški namešča v »položaje«, ki jih je gledal na ekranu, popolnoma razumem zgroženost in jezo, ko ugotovijo, kaj se dogaja.

Dejstvo je, da živimo v svetu, kjer v zunanjem svetu iščemo potrditev svojih sposobnosti in ni treba daleč, dovolj je pogled v katerega od ženskih ali moških časopisov, ki razkrivajo številna navodila, pravila in tehnike ljubljenja, zapeljevanja in usmeritve, kako naj bi se v spolnosti obnašali drug z drugim. Številni pripomočki, igračke, tehnike erotične masaže, tantra, Kamasutra in številne tehnike počasnega seksa, karkoli v zunanjem svetu, kar naj bi izboljšalo spolno življenje parov enostavno ne zagotavlja, da bo par ostal skupaj. Zunanji pripomočki enostavno ne pomagajo, če v odnose prihajajo ranjeni fantki in ranjene punčke, ki se pretvarjajo, da obvladajo in živijo življenje, ki se v poznih 30tih vse prepogosto izkaže za lažno.

Številni partnerji so prizadeti v spoznanju, da oseba na drugi strani živi dvojno življenje, da skriva to kdo v resnici je in da ne deli sebe. Vendar je dejstvo, da ne moreš deliti Sebe, če se pretvarjaš, da je vse v najlepšem redu. Če ti sama sebi nisi voljna povedati resnice in biti resnična, kako lahko to pričakuješ od osebe na drugi strani?

Seveda je pomembno, da smo razsodni in ne delimo svojih temnih delov s komerkoli, sploh, če vemo, da je oseba nagnjena k temu, da to uporabi proti nam, vendar ne zanemari moči resnice in tega, da si resnična, naravna in avtentična v svojih odnosih z ljudmi, za katere ti je mar. Dejstvo je, da takrat, ko smo resnični in si povemo resnico, osvobajamo sami sebe. To, da deliš, kaj je resnično zate, ti pogosto omogoči, da to sprejmeš in objameš v sebi.

To, da si resnična, okrepi zaupanje in pomaga graditi resnične odnose.

Da bi lahko bila resnična, moraš ustvariti svoj notranji temelj, poznati moraš sebe in vedeti moraš, kaj je v tebi, preden to deliš z ljudmi in s svetom. Sama prepoznavam, kako pomembno je, če želimo resnično ustvariti intimne partnerske odnose, da znamo držati svoj prostor, da vemo, kje so naše meje. Postavljanje meja je v odnosu bistvenega pomena, kajti vedeti moraš, kje se ti končaš in se oseba na drugi strani začne.

Pravijo, da je za dobre medsosedske odnose ograja pomembna. Ni poanta v tem, da gradimo visoke zidove, ki ločujejo, vendar je pomembno, da oba vesta, kje poteka meja. In to velja za vse odnose, le za tiste med sosedi.

Kako je s tvojimi mejami? Ali veš, do kje segaš? Ali znaš poskrbeti za svoj prostor brez da posegaš v osebni prostor tvojega »soseda«?

Vsi odnosi se začnejo s tistim, ki ga imaš do sebe. Si resnična s seboj ali si v ugajanju, prilagajanju in zanikanju svojih potreb? Povej si resnico, kajti resnica ima to moč, da te osvobodi.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

zasij

Nature-Models-Fresh

Ženska je kot roža.

Ko sem prvič uporabila prispodobo, da je ženska kot roža, se je moj moški smejal, kasneje je dojel, da je prispodoba zelo pomemben ključ za najin odnos.

Vendar je v mojem opazovanju ženske narave prispodoba več kot na mestu. Roža potrebuje pozornost, da bi preživela. Potrebuje nego. Potrebuje svetlobo, vodo, hranila. In ženska potrebuje pozornost moškega, da bi lahko zacvetela.
Ena mojih mentoric na področju partnerstva mi je nekoč razložila; Ženska potrebuje spremljevalca, da bi resnično zacvetela v vsem svojem sijaju.

Dokler je ženska sama, je pogosto kot junakinja na misiji. Vsaj sama se počutim tako, ko sem v moški energiji. Ne glede na to, da je ženska v krilu in visokih petah bo toga, odločna, fokusirana, usmerjena. Ko ima ženska spremljevalca se zmehča, se sprosti in si dopusti, da je ženstvena.
Zakaj? Ker si dovoli, da prebudi svojo Ljubimko, tisti del v njej, ki uživa v pozornosti.

Mnoge ženske so nastrojene proti moškim. Pa ne le proti moškim. Mnoge ženske so prepričane, da ne potrebujejo ničesar in nikogar. Vse zmorejo same. Bila sem ena od njih. Trdno sem bila prepričana, da zmorem vse sama.
In potem sem dojela, da ni nujno tako.
Ujela sem se, kako sem moškim, ki so mi ponudili pomoč rekla; NE. In bila sem ponosna na to. Dokler nisem dojela, kaj s tem delam sama sebi. Nisem bila voljna sprejeti. Pogosto sem od sebe sem odrivala točno tisto, po čemer sem najbolj hrepenela.

Moj naslednji korak je bil v odpiranje, da sem zmogla reči ja, ko bi najraje rekla ne.

Ženska potrebuje pozornost, da bi lahko zaživela svojo ženstvenost. To je potreba ženske. Moj dragi mi je pred nedavnim rekel, da to je moja želja, ko sva imela debato o tem, da moški najprej izpolni potrebe svoje ženske in šele nato želje. Pa sem mu pojasnila, da to ni moja želja, to je moja potreba.
Brez pozornosti ovenim.
Ne glede na vso svojo voljo in sposobnost, da zmorem stvari sama, če nimam moške pozornosti, postanem kot nenamazan tečaj, ki škripa in se zatika. Pozornost je moja hrana v enaki meri kot je za moškega svetloba ženske hrana, potreba.

Moški se tega ne zavedajo in vendar, če mu ženska vzame svetlobo, ker je nanj jezna, mu najprej ne bo jasno, kaj se je zgodilo. Potem bo začel to “nekaj” pogrešati. Naslednji korek je, da bo to “nekaj” poskušal nazaj ustvariti. Sicer se bo posluževal načinov, s katerimi povezuje svetlobo in ki običajno žensko še bolj spravijo v obup (npr. spolnost) in v to, da se odloči, da pa resnično ne bo dala tega kar on hoče, ker je kreten in ne razume. In običajno je naslednji korak ta, da moški svetlobo poišče drugje.

Ženske se pogosto ne zavedajo tega, kaj potrebujejo. Na začetku, ko smo zaljubljeni, ženske sijemo in moški so pozorni. Vendar, če se ne zavedata kaj drug od drugega potrebujeta in si tega ne znata dati, potem se bo naboj, ki ga je ustvarila – zaljubljenost, nekje v 6 mesecih razpustil in odnos bo zvodenel.

Odnos je potrebno negovati. Ženska neguje s svetlobo in toplino, moški s pozornostjo in prisotnostjo. Naučiti se moramo, kako negovati odnos in da bi to lahko naredili, moramo poznati naravo drug drugega. Ko veš, kaj potrebuješ in ko veš, kaj potrebuje tvoj partner, lahko ustvarjaš intimno partnerstvo.
Kajti intimnost je stik, je globoka povezanost, je razumevanje in soustvarjanje.

Rada rečem, da mora ženska postati kraljica, da bi moški lahko postal kralj. Ženske pogosto iščemo princa na belem konju in upamo, da bo s svojo pozornostjo uredil naš svet. Vendar je skrivnost, ki jo mnoge ženske ne poznajo, da moramo pozornost znati pritegniti. In čeprav je rešitev tega zelo jasna, je ne vidimo.

Ženska mora poskrbeti zase in znati uživati, se odpreti.

In ko se odpre in zasije, je pomemben drugi korak, da zna sprejeti. Da bi sprejela, mora pogosto najprej skomunicirati s svojim moškim kaj je tisto, za kar se odpira, čemu želi narediti prostor in tukaj takoj naletimo na prvo težavo v medsebojnih odnosih in to je komunikacija. Kako s svojim moškim skomunicirati to, kar si želimo od njega, da ne bi izpadle zahtevne?

Dolgo časa sem bila mnenja, da sem zahtevna, če povem, kaj potrebujem. In potem sem dojela, da sem vse skupaj čisto pomešala in da nimam razčiščenih pojmov kaj je za moškega zahtevnost.
Vse svoje znanje in predvsem izkušnje, ki jih vse od leta 2010 pridno nabiram sem zbrala v druženje, ki sem ga poimenovala Alkimija partnerstva.
Zakaj? Ker meni nihče ni povedal tega, kar vem danes in ker vem, da je po najinih 21 letih skupaj, od kar vem to kar delim v druženju, zadnjih nekaj let vedno lepše.
Ker ženske smo mojstrice kreiranja in ko vemo kaj in kako, se enostavno razcvetimo.

Trije načini, kako lahko negujeta partnerstvo:

1. Pogovarjajta se. Saj vem, zdaj bodo ženske zavile z očmi, vendar je komunikacija pomembna in brez dvoma je umetnost kako pritegniti partnerja k pogovoru. Razumevanje razlike v naravi je ključno, kajti moški želijo jasnost, konkretnost in prisotnost. In ženske se moramo naučiti, kako komunicirati z moškim, da bo voljan ostati v pogovoru z nami. Aktivno poslušanje je pomemben del pogovora.

2. Načrtujta zmenke. Zmenki so pomembni za negovanje partnerstva in to, da moškemu daš občutek, da je vse naredil sam je umetnost, ki jo ženske obvladamo. Ključ je v tem, da poveš kaj bi rada na tak način, da moški ohrani svoj maneverski prostor in ima občutek, da je izbira v njegovih rokah.

3. Spontanost je izjemno pomembna za partnerstvo. Moški obožujejo presenečenja, še posebej v spalnici. Igrivost in spontanost nas oživlja, dvigne nivo energije in pomaga, da čutimo radost in srečo. Spontano povabilo na sprehod, zmenek v mestu, povabilo na kosilo; drobne pozornosti štejejo. In ne pozabi, pogosto nasmeh čisto zadostuje. Moški radi rečejo, da je nasmeh najlepša krivulja na ženskem telesu.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

442005.TIF

Pasti v odnosu

Vsak razpad odnosa je boleč, to drži kot pribito. Vendar se pogosto ne zavedamo, da je cena, ki jo plačujemo, če se oklepamo odnosov, ki so nefunkcionalni, boleči in nas pogosto držijo v Status Quo položaju, precej višja in nas stane zdravja, sreče, občutka vrednosti, izpolnjenosti in harmonije.

Pogosto se v odnosu z nekom, ki nam je “tako” blizu odprejo stare rane, bolečine in šibkosti. In na to v začetku sploh ne računamo, ker tako verjamemo v mit o romantični ljubezni, kjer najdemo svojo dušo dvojčico in z njo srečni odjahamo v sončni zahod, da ne razmišljamo o tem, da partnerstvo zahteva negovanje. Žal je vsakodnevna realnost številnih partnerstev taka, da zaradi prepričanja, da odnos temelji na paradigmi “in živela sta srečno do konca svojih dni”, brez da bi karkoli vlagala v odnos, mnoga partnerstva razpadejo. Mnoge ženske mi povedo, da jih je razpad partnerstva pustil z odprtimi ranami izdaje, prevare, zlorabe, ločenosti, pozabljenosti, kar predstavlja naše glavne ranjenosti, ki jih odpremo ravno s tem, ko se odpremo ljubezni.

Dejstvo je, da je partnerstvo posoda, ki drži oba, ki sta v odnosu – par. Vsak vanjo prinaša tako svoje darove in talente, kot tudi izzive in ranjenosti, bolečine in nepredelane stvari iz prejšnjih partnerstev, da ne govorim o pričakovanjih, ki jih s sabo prinašamo še iz otroštva, da nam bo partner dal to, česar nam starši niso uspeli ali mogli dati. Precej velika pričakovanja gojimo od partnerja na drugi strani, pravzaprav pogosto pričakujemo, da nas bo rešil. Iz tega izhaja neizogibno dejstvo, da pogosto vztrajamo v situacijah, ki so pravzaprav sila nezdrave in vplivajo v veliki meri predvsem na naš odnos do sebe. Pozabili smo na dejstvo, da je izpolnjujoče partnerstvo mogoče šele in samo takrat, ko smo v izpolnjujočem, ljubečem in harmoničnem odnosu s seboj.

Po 15 letih v partnerstvu sem se znašla na robu prepada z vprašanjem ali naj nadaljujem s plašnicami, zaprtih oči v upanju na najboljše ali partnerstvo prevetriti in ga postaviti na nove temelje? Skozi splet okoliščin so v ospredje prihajali vsi moji strahovi, ranjenosti, bolečina in veeeeliko jeze. Dojela sem, da ima moj odnos kar nekaj simptomov neharmoničnih odnosov, ki sem jih zasledila, ko sem strica Googla spraševala kako naprej. Morala sem se soočiti z dejstvom, da sem v zadnjih nekaj letih krmilo odnosa prevzela v svoje roke in da sem se znašla na točki, ko enostavno nisem več zmogla vsega sama. Enostavno nisem bila več pripravljena na prilagajanja in odrekanja na svoji strani.

Neko jutro sem se zbudila z zavedanjem, da sem bolj moška od moškega samega in da mojemu moškemu verjetno ni ravno žur biti v postelji še z enim moškim. Sila boleče spoznanje in trdo prebujenje. Posledica tega spoznanja je bilo nekaj, kar močno odsvetujem vsem tistim, s katerimi delam, vendar sama pred leti tega nisem znala – spustila sem vse iz rok in se zavezala temu, da ne bom več zagrabila nazaj. In tako sem nekaj mesecev opazovala, kako je najin odnos drvel v prepad in to zelo hitro. Jaz nisem več zagrabila, moj partner pa je čakal name. Ko se je odnos raztreščil ob vznožju hriba je bilo pobirati koščke izjemno boleče in počutila sem se daleč najbolj neumna in nesposobna blondinka, kar jih je svet videl (danes nisem več blond, leta rasti in razcveta v partnerstvu so spremenila tudi barvo mojih las).

Ko je v odnosu eden tisti, ki vodi igro, gre pogosto za igro žrtve in rešitelja. V svoji igri sem mislila, da rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja in zato zelo intimno poznam tovrstne igrice, kjer mislimo, da držimo Boga za jajca, pa se v praksi izkaže, da smo močno ujeti v arhetipu žrtve. V takem odnosu pogosto svojo moč predajamo osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da nas vodi kakor ve in zna. Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želeli, če smo na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če smo v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutimo šibke, nemočne, ujete v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Intimno partnerstvo je nekaj, kar me navdihuje odkar sva temelje najinemu, skupaj z mojim možem postavila kmalu po popolnem zlomu na moji strani, pred 6 leti, ko sem resno tehtala možnosti, da zapustim to skupno posodo, ki sva jo ustvarjala 15 let (ja res je, ostala sva skupaj in letos praznovala 21 obletnico). Moč partnerstva vedno temelji na moči obeh, ki sta del te posode. V tem je bistvo soustvarjanja, kjer dve celoti soustvarjata posodo, ki drži oba.

Če te zanima več o tem, kako soustvarjati partnerstvo se prijavi na 10 dnevno Popotovanje v 10 velikih pasti partnerstva, kjer bom skozi naslednjih 10 dni, začnemo 28.9.2015, ponudila enkratno priložnost za vpogled v tvoj partnerski odnos in možne pasti, ki uničujejo partnerstvo. Na voljo je BREZPLAČNO. Prijaviš se tukaj …

Vsak dan boš prejela mail z vpogledom v eno od desetih pasti partnerstva, skupaj s prakso, ki ti bo pomagala osvetliti, kje se trenutno nahajaš v svojem odnosu in kaj lahko narediš, da ozavestiš in pozdraviš izziv.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

relaxed

Morda bo kdo rekel, da sem feminist…

… je leta 2009 na mirovni konferenci v Vancouvru izjavil Dalai Lama.
Leta 2010 sem imela vizijo, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejša ženska na svetu, da bi lahko spremenile svet. In po tistem sem slišala za citat, ki naj bi ga Dalai Lama izrekel na mirovni konferenci v Vancouveru, da je zahovna ženska tista, ki bo rešila svet.

V skladu s svojo radovedno naravo, sem šla za sledjo, da vidim ali je Dalai Lama resnično izjavil to, kar tako resonira v moji notranjosti. Poslušala sem celo debato na temo svetovnega miru in na koncu Dalai Lama začne z izjavo: “Morda mi bo kdo rekel, da sem feminist. Toda, če pogledamo v zgodovino, so ljudje živeli v skupnostih, kjer so bili moški tisti, ki so dominirali. Potem je prišlo obdobje, ko sta bila ženstvenost in moškost enakovredna. Danes v 21. stoletju je zelo jasno, da so posamezniki nesrečni. Denar ni prinesel notranjega miru. Tehnologija ni prinesla notranjega miru. Izobraževanje ni prineslo notranjega miru. V 21. stoletju potrebujemo bolj aktivno napeti moči, da bi podprli osnovne človeške vrednote kot so sočutje, naklonjenost, ljubezen. Biološko gledano je dokazano s strani znanstvenikov, da je ženska bolj občutljiva za dobrobit drugih ljudi in njihovo trpljenje. Ženska ima zato zelo pomembno vlogo. Ženske prosim, prevzemite bolj aktivno vlogo v širjenju sočutja.”

Njegov nagovor se me je zelo dotaknil, kajti sama ravno tako čutim, da moramo ženske stopiti v ospredje. Vendar je ob tem izjemno pomembno razumevanje, da šele takrat, ko ti držiš svoj osebni prostor, lahko držiš prostor za nekoga drugega. Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da hodiš ob osebi, si priča tej osebi na njeni poti, brez sojenja, razsojanja ali kritike. Ko držimo prostor za drugo osebo, samo odpremo svoje srce in ponudimo brezpogojno podporo brez sojenja, brez kontrole, kar utegne biti velik izziv.

Seveda je to lažje reči, kot narediti, saj je naša človeška narava nagnjena k popravljanju ljudi, k dajanju nasvetov, k razsojanju, da bi morali biti na svoji poti dlje kot so. Dejstvo je, da pogosto poskušamo ljudi popravljati, jih spreminjati ali vplivati na njihove izbire in odločitve. In pomembno se je zazreti v svojo notranjost, kjer lahko spoznaš svojega notranjega kritika ali “popolno žensko”, kajti ona je tista, ki kritizira in sodi v skladu s svojo lastno udomačenostjo, ki je del nje. Da bi resnično lahko podprla ljudi na njihovi poti rasti, v njihovi preobrazbi, moraš najprej znati držati svoj prostor.

Priznam, da je ravno to eden tistih izzivov, s katerim se soočam, ko opazujem, kako ženske kastriramo moške, jemljemo moč ljudem okoli sebe skozi zasramovanje, popravljanje, urejanje njihovih problemov, razlaganje kaj bi morali narediti in kako, s tem, da jih preplavljamo z informacijami ali s čustvi. Ob tem se vedno znova spomnim nase in na svoje mehanizme, ki sem jih morala spoznati v sebi. Brez dvoma so vsakič znova na preizkušnji, ko sem priča kakšnemu še posebej sočnemu dogodku, kjer ženska moškega slabi in mu jemlje njegovo moč, kajti spoznati sem morala kje so moje meje in kdaj sem posegala v osebni prostor drugih ljudi.

Resnična podpora se skriva v tvoji sposobnosti, da ljudem stopiš s poti, jim dovoliš, da se odločijo zase, naredijo stvari po svoje, tudi če se z njimi ne strinjaš. Da jih podpreš in jim ponudiš občutek varnosti, tudi takrat, ko ga polomijo. Prostor držiš za svojega otroka, za svojega partnerja, za prijateljico, soseda, za ljudi s katerimi dnevno prihajaš v stik.

Moški potrebujejo prostor
Ko sem začela intenzivno raziskovati razliko med moško in žensko naravo, ter opazovati, kako sem sama ujeta v moški energiji, sem spoznala, kako pomemben je za moške prostor. Moški mu radi rečejo manevrski prostor. Moški potrebuje fizični prostor, da ustvarja, razmišlja, meditira, se razgibava, da diha. In s tem sem prvič prišla v stik v svoji praksi feng shuija, ko sem vedno znova ugotavljala, kako moške dušijo detajli in barve, dodatki in vse tisto, kar razveseljuje žensko. Moški bi želel imeti prazen prostr, s samo najnujnejšo opremo (postelja, kavč, televizija, ena omara). Moški potrebuje prostor. Ženske na drugi strani prostor pogosto zapolnimo, kajti ženska narava uživa v polnosti in ne v praznini. Zato je pogosto potreben kompromis, ko se moški in ženska selita skupaj.

Moški zase pravijo, da potrebujejo veliko čustvenega prostora, da lahko zberejo misli in čustva. Ena najbolj napornih stvari za možate moške je drama-rama, ki jo ustvarjamo ženske in preplavljanje s čustvi. Moški radi rečejo, da si želijo čustveno stabilne ženske, ženske, ki znajo držati prostor za svoje čustvene izlive. Ker je moška esenca tista, ki rešuje probleme, je pomembno, da s svojim moškim deliš, ko želiš od njega, da ti pomaga držati tvoj prostor, da se izraziš, da mu napoveš, da naj bo prisoten x časa in ti prisluhne brez potrebe, da rešuje probleme.

Kako veščina držanja prostora lahko izboljša tvoj odnos z moškim?
To, da držiš prostor za nekoga, je povezano s srčnostjo. Ko vpelješ v svoj partnerski odnos srčno komunikacijo, zna biti to na začetku neneavadno za oba. Kajti, če ne odreagiraš na izbruhe partnerja na drugi strani, bo na prvo žogo videti, kot da ti ni mar. Vendar to ne drži. Pomembno je spoznanje, kako se hranimo s čustvenimi izbruhi drugih in zato čustvene izbruhe pogosto potrebujemo, da upravičujemo odzive na svoji strani. Ko enkrat prevzameš odgovornost za to, kar se dogaja v tebi, brez potrebe, da s svojo energijo in čustvi preplavljaš ljudi na drugi strani, je to zelo osvobajujoče.

Prvič, ko se zaveš potrebe, da s svojimi čustvi preplavljaš druge in namesto tega prevzameš odgovornost zato, kar čutiš v sebi, ohraniš svojo celovitost in jasno deliš na drugo stran, kaj se dogaja v tebi, brez potrebe po obtoževanju in iskanju krivcev zunaj sebe, pravzaprav izstopiš iz vloge žrtve.

Žrtev je arhetipsko tista, ki ima zate to lekcijo, da držiš svoj prostor in se zavedaš svojih meja. In tako hitro postanemo žrtev okoliščin, osebe, odnosa, ko umaknemo svoje meje in preplavljamo druge s svojo energijo ali pa se skrčimo in pustimo druge, da vstopajo v naš energijski prostor. Vedno, ko smo v simpatiji z nekom, ki se mu dogajajo težke stvari, gremo z njim v blato in se valjamo v občutkih, ki so prisotni.

Ko namesto tega držiš prostor za preobrazbo, in si zgolj samo priča temu, kar se osebi na drugi strani dogaja, je to lahko na začetku za človeka veliko presenečenje. Lahko te celo obtoži, da ga ne podpiraš in mu nisi naklonjena. In brez občutkov krivde lahko poveš, da resnično ne podpiraš valjanja v blatu, da pa si tukaj, z njo in ob njej, če je pripravljena izbrati drugače.

Ko je moj dragi prvič zelo jasno povedal, da me ne namerava podpirati v mojem smiljenju sami sebi, sem obstala z odprtimi usti. Kmalu sem mu bila hvaležna, da je stal z mano in ob meni, vendar mi je dal jasno vedeti, da ga smiljenje ne zanima. Dejstvo je, da se pogosto radi valjamo v svojem »sranju« enostavno zato, ker je udobno. Prevzemanje odgovornosti za svoja čustvena stanja je ključnega pomena, kar v praksi ne pomeni, da se umakneš in skrivaš pred drugimi.

Biti odprt in ranljiv je brez dvoma največji izziv. To, da poveš točno tisto, kar čutiš, brez potrebe, da druge preplavljaš s svojo energijo, je za partnerstvo ključnega pomena. Seveda je izziv, ko prideš domov iz službe, in bi svoje nezadovoljstvo zlila na svojega partnerja, pa se spomniš, da so čustva tvoja, da je na tebi, da to predelaš v sebi in da upravljaš s svojo energijo. Ali, ko se prijateljica pritožuje nad otroci, družbo in službo, pa se ji ne pridružiš v kritiziranju. Seveda so lahko vznemirjeni, če ne sprejmeš tega, kar želijo zliti nate in nehaš biti »kanta« za smeti. Morda bodo ljudje celo odšli iz tvojega življenja. In to, da držiš svoj prostor zase v praksi pomeni, da si pomirjena tudi s to opcijo, da odidejo, ravno tako kot z drugo opcijo, ki ponuja več bližine in povezanosti.

In če ne uspeš držati prostora…
Če nehaš držati prostor zase, ne moreš držati prostora za druge. Če se razdajaš za druge in ugajaš drugim, ne moreš resnično držati prostora za druge. In takrat, ko si izvana, da odstopiš in greš nazaj v pritoževanje, kritiziranje in sojenje, lahko od blizu spoznaš vse tisto »sranje«, ki je še v tebi, ki je tvoje. Tako radi projiciramo na druge svoje stvari in se pritožujemo nad ljudmi in svetom. In tukaj je praksa zavestnega poslušanja izjemno pomembna. Da zmoreš prisluhniti sebi. Kaj si pripoveduješ? Kaj pripoveduješ drugim?

Prvi korak v vsaki preobrazbi je povezan s prepoznavanjem. V Delfiju piše »Spoznaj sebe!« In to je prvi korak na poti k sebi, na poti v intimno partnerstvo, spoznati moraš sebe, celo sebe. Spoznati vse tiste dele, ki so ti všeč, pa tudi vse tiste dele sebe, ki ti niso všeč.

Umetnost poslušanja je povezana s tvojo sposobnostjo, da narediš prostor v svoji mentalni sferi. Šele, ko upočasniš in si v stiku s svojimi mislimi, ko opazuješ to, kar je prisotno v tebi, lahko narediš prostor, da si priča osebi na drugi strani. In da bi se moški resnično odprl in delil sebe s teboj, moraš narediti prostor zanj na mentalnem nivoju.

Držanje prostora je povezano s sposobnostjo, da si lahko s katerokoli zgodbo, ki jo ljudje delijo s tabo, da ostajaš odprtega srca brez sojenja in razsojanja, takrat, ko nekdo s teboj deli najslabše o tebi ali najboljše o tebi.
Ko držiš prostor za nekoga pogosto poslušaš ljudi govoriti o svoji bolečini, trpljenju, o svojih izzivih. Opazuj ali lahko samo si s tem? Opazuj in prisluhni v sebi, kaj se dvigne, kaj je prisotno? Drži svoj prostor najprej zase. Opazuj svoje zgodbe, ki jih projiciraš na ljudi okoli sebe in vse svoje načine, kako želiš kontrolirati izkušnjo ter čustva, ki vzniknejo v tebi. Vsakič, ko te nekaj razburi, se prebudi neozdravljena bolečina v tebi. Pomembno je, da razviješ to zavedanje v sebi, da si lahko z drugimi ljudmi in držiš prostor za njihove zgodbe, njihovo modrost kot tudi za njihove laži. In ko si v stiku s seboj, ko držiš svoj prostor, ko prisluhneš sebi, slediš svoji resnici, ki jo čutiš v sebi, lahko upočasniš, se ustaviš, jim lahko s svojo umirjenostjo pomagaš. Zato je ključnega pomena, da držiš svoj prostor in zaupaš temu, kar se razkriva.

Ja, ženska je tista, ki ima kapaciteto, da je sočutna, da je ljubeča in da s svojo prisotnostjo, s svojo sposobnostjo, da drži prostor, preobraža ljudi in svet. Glavno vprašanje je, ali to izbiraš v sebi in zase. In če ne, kako ti služi, da ne držiš osebnega prostora zase?

Če te zanima več o tem kako držati svoj prostor je v brezplačni video seriji Ljubi Sebe, trinajsti dan posvečen točno tej temi. Več najdeš, če se prijaviš na video serijo tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

red passion

Rdeča obleka

Zgodbo v eni od njenih različic brez dvoma poznaš iz prve roke. Vendar naj podelim svojo zgodbo o rdeči obleki.

Pripravljala sva se na zabavo in pravkar sem si kupila izjemno rdečo obleko, na katero sem bila zelo ponosna. Še bolj sem bila ponosna nase, da sem si drznila kupiti rdečo, se izpostaviti, se pokazati.

Seveda me je skrbelo, da bom v njej videti kar najbolje. In ko se čisto po žensko nisem mogla odločiti, katere čevlje naj obujem k obleki, rdeče, ki žal niso bili popolnoma enakega odtenka, vendar so mi bili res pri srcu, ali raje zlate, sem vprašala svojega moškega.

Postavila sem eno tistih vprašanj, ki se jih večina moških boji: »Dragi, katere čevlje naj obujem k tej obleki?«

Žal kot ženska vse prevečkrat pozabim, da moški nimajo občutka za odtenke in da jim je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj damo nase, bistveno je, da sem jaz zadovoljna. Žal sem za to, da sem odkrila to podrobnost, porabila predolgo časa (beri: skoraj dve desetletji).

Velika večina moških se lahko povsem mirne vesti poistoveti z moškim, ki ga oblije hladen pot, ko ga ženska vpraša nekaj tako kočljivega. Večina moških ve, da je v tistem trenutku v težavah. »Ummm … Ahh, katere so tebi ljubše?«

Čisto po žensko sem neučakano zavila z očmi.

»Okej, zlate!« je zletelo iz njega.

»In kaj je narobe z rdečimi?« sem vprašala. »Res so mi všeč in vem, da jih ne maraš, ker sem s temi visokimi petami višja od tebe.«

»Glej, če ti niso všeč odgovori, ki jih povem, me ne sprašuj, okej?« je bil nejevoljen. Takrat še nisem vedela, da moški rešujejo probleme in da če ga vprašaš za rešitev in jo ponudi, pritoževanje in kritiziranje njegove rešitve pomeni, da ne spoštujem njega.

Poleg tega nisem vedela, da sem ga pravkar kastrirala in mu vzela vso moč s tem, ko sem ga z gesto zavijanja z očmi opomnila, da čakam na odgovor.

Leta kasneje sem izvedela, da pogosto zamudim modrost moškega preprosto zato, ker sem neučakana in mu ne omogočim, da zbere svojo modrost v sebi. Tistih 30 sekund, ki mu jih dam in se ob tem ugriznem v jezik, se dandanes vedno obrestuje.

In ker takrat še nisem poznala sebe, nisem vedela, da kot ženska uporabljam tipično ženski manever indirektnega vprašanja, da bi dobila potrditev, da sem lepa. In seveda tega od svojega moškega nisem dobila. Zakaj? Ker ni poraščena ženska.

Ženska se je običajno, ko vpraša moškega za mnenje, že odločila. Pravzaprav ne želimo mnenja od moškega, želimo potrditev, da smo lepe. Poznano?

Ko ženska postavi vprašanje, ali rdeče ali zlate, ko izbira čevlje, je za moškega ključnega pomena, da se zaveda, da ni modro, da poda neposreden odgovor in izbere. Moški, ki poznajo žensko naravo, vedo, da morajo v takem primeru žensko vprašati: »Si že izbrala, draga?«

V tem primeru bo velika večina žensk takoj podelila, kam se nagiba.

»Razmišljam o zlatih …«

Moder moški bo postavil naslednje logično vprašanje: »Zakaj zlate?«

»Ker imam krasne zlate uhane in prstan, ki bodo šli zraven. Poleg tega ima obleka zlat pas in vse skupaj bo res izpadlo super.«

Moški, ki pozna svojo žensko, jo bo pohvalil: »Vau, dobra izbira. Videti boš izjemno.«

Seveda sama v situaciji, v kateri sem bila, nisem vedela vsega, kar vem danes. Poleg tega nisem znala navdihniti moškega in ga spodbuditi, da mi podari točno tisto, kar potrebujem od njega. Verjetno se je tudi zato najin večer z rdečo obleko bolj klavrno končal, z mojim dolgim nosom in kislim obrazom mojega moškega.

V 21 letih partnerstva sem spoznala, da sta jasnost in to, da s svojim moškim delimo koristne informacije, vedno jamstvo za uspeh. Vendar se izziv številnih žensk skriva v dejstvu, da mora ženska vedeti, kaj potrebuje, in to deliti s svojim moškim. Odnos zmagaš-zmagam je zagotovljen, ko se ženske naučimo komunicirati z moškim v njegovem jeziku, na način, da nas razume. Moški možgani so marinirani v testosteronu, kar ima za posledico, da so moški fokusirani in osredotočeni na eno stvar naenkrat. Pomembno je, da mu znaš priti blizu, da predreš to usmerjeno energijo, da dobiš njegovo pozornost.

Eden od načinov, ki smo jih ženske usvojile, s katerim vedno dobimo pozornost moškega, je telesna privlačnost. Vendar prav skozi telesno privlačnost pogosto dobimo tudi veliko nezaželene pozornosti. Več o razliki med telesno in magnetično privlačnostjo lahko poslušaš v zvočnem zapisu, ki je na voljo na spletni povezavi tukaj. »

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani svetloba.si