Partnerstvo

relaxed

Morda bo kdo rekel, da sem feminist…

… je leta 2009 na mirovni konferenci v Vancouvru izjavil Dalai Lama.
Leta 2010 sem imela vizijo, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejša ženska na svetu, da bi lahko spremenile svet. In po tistem sem slišala za citat, ki naj bi ga Dalai Lama izrekel na mirovni konferenci v Vancouveru, da je zahovna ženska tista, ki bo rešila svet.

V skladu s svojo radovedno naravo, sem šla za sledjo, da vidim ali je Dalai Lama resnično izjavil to, kar tako resonira v moji notranjosti. Poslušala sem celo debato na temo svetovnega miru in na koncu Dalai Lama začne z izjavo: “Morda mi bo kdo rekel, da sem feminist. Toda, če pogledamo v zgodovino, so ljudje živeli v skupnostih, kjer so bili moški tisti, ki so dominirali. Potem je prišlo obdobje, ko sta bila ženstvenost in moškost enakovredna. Danes v 21. stoletju je zelo jasno, da so posamezniki nesrečni. Denar ni prinesel notranjega miru. Tehnologija ni prinesla notranjega miru. Izobraževanje ni prineslo notranjega miru. V 21. stoletju potrebujemo bolj aktivno napeti moči, da bi podprli osnovne človeške vrednote kot so sočutje, naklonjenost, ljubezen. Biološko gledano je dokazano s strani znanstvenikov, da je ženska bolj občutljiva za dobrobit drugih ljudi in njihovo trpljenje. Ženska ima zato zelo pomembno vlogo. Ženske prosim, prevzemite bolj aktivno vlogo v širjenju sočutja.”

Njegov nagovor se me je zelo dotaknil, kajti sama ravno tako čutim, da moramo ženske stopiti v ospredje. Vendar je ob tem izjemno pomembno razumevanje, da šele takrat, ko ti držiš svoj osebni prostor, lahko držiš prostor za nekoga drugega. Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da hodiš ob osebi, si priča tej osebi na njeni poti, brez sojenja, razsojanja ali kritike. Ko držimo prostor za drugo osebo, samo odpremo svoje srce in ponudimo brezpogojno podporo brez sojenja, brez kontrole, kar utegne biti velik izziv.

Seveda je to lažje reči, kot narediti, saj je naša človeška narava nagnjena k popravljanju ljudi, k dajanju nasvetov, k razsojanju, da bi morali biti na svoji poti dlje kot so. Dejstvo je, da pogosto poskušamo ljudi popravljati, jih spreminjati ali vplivati na njihove izbire in odločitve. In pomembno se je zazreti v svojo notranjost, kjer lahko spoznaš svojega notranjega kritika ali “popolno žensko”, kajti ona je tista, ki kritizira in sodi v skladu s svojo lastno udomačenostjo, ki je del nje. Da bi resnično lahko podprla ljudi na njihovi poti rasti, v njihovi preobrazbi, moraš najprej znati držati svoj prostor.

Priznam, da je ravno to eden tistih izzivov, s katerim se soočam, ko opazujem, kako ženske kastriramo moške, jemljemo moč ljudem okoli sebe skozi zasramovanje, popravljanje, urejanje njihovih problemov, razlaganje kaj bi morali narediti in kako, s tem, da jih preplavljamo z informacijami ali s čustvi. Ob tem se vedno znova spomnim nase in na svoje mehanizme, ki sem jih morala spoznati v sebi. Brez dvoma so vsakič znova na preizkušnji, ko sem priča kakšnemu še posebej sočnemu dogodku, kjer ženska moškega slabi in mu jemlje njegovo moč, kajti spoznati sem morala kje so moje meje in kdaj sem posegala v osebni prostor drugih ljudi.

Resnična podpora se skriva v tvoji sposobnosti, da ljudem stopiš s poti, jim dovoliš, da se odločijo zase, naredijo stvari po svoje, tudi če se z njimi ne strinjaš. Da jih podpreš in jim ponudiš občutek varnosti, tudi takrat, ko ga polomijo. Prostor držiš za svojega otroka, za svojega partnerja, za prijateljico, soseda, za ljudi s katerimi dnevno prihajaš v stik.

Moški potrebujejo prostor
Ko sem začela intenzivno raziskovati razliko med moško in žensko naravo, ter opazovati, kako sem sama ujeta v moški energiji, sem spoznala, kako pomemben je za moške prostor. Moški mu radi rečejo manevrski prostor. Moški potrebuje fizični prostor, da ustvarja, razmišlja, meditira, se razgibava, da diha. In s tem sem prvič prišla v stik v svoji praksi feng shuija, ko sem vedno znova ugotavljala, kako moške dušijo detajli in barve, dodatki in vse tisto, kar razveseljuje žensko. Moški bi želel imeti prazen prostr, s samo najnujnejšo opremo (postelja, kavč, televizija, ena omara). Moški potrebuje prostor. Ženske na drugi strani prostor pogosto zapolnimo, kajti ženska narava uživa v polnosti in ne v praznini. Zato je pogosto potreben kompromis, ko se moški in ženska selita skupaj.

Moški zase pravijo, da potrebujejo veliko čustvenega prostora, da lahko zberejo misli in čustva. Ena najbolj napornih stvari za možate moške je drama-rama, ki jo ustvarjamo ženske in preplavljanje s čustvi. Moški radi rečejo, da si želijo čustveno stabilne ženske, ženske, ki znajo držati prostor za svoje čustvene izlive. Ker je moška esenca tista, ki rešuje probleme, je pomembno, da s svojim moškim deliš, ko želiš od njega, da ti pomaga držati tvoj prostor, da se izraziš, da mu napoveš, da naj bo prisoten x časa in ti prisluhne brez potrebe, da rešuje probleme.

Kako veščina držanja prostora lahko izboljša tvoj odnos z moškim?
To, da držiš prostor za nekoga, je povezano s srčnostjo. Ko vpelješ v svoj partnerski odnos srčno komunikacijo, zna biti to na začetku neneavadno za oba. Kajti, če ne odreagiraš na izbruhe partnerja na drugi strani, bo na prvo žogo videti, kot da ti ni mar. Vendar to ne drži. Pomembno je spoznanje, kako se hranimo s čustvenimi izbruhi drugih in zato čustvene izbruhe pogosto potrebujemo, da upravičujemo odzive na svoji strani. Ko enkrat prevzameš odgovornost za to, kar se dogaja v tebi, brez potrebe, da s svojo energijo in čustvi preplavljaš ljudi na drugi strani, je to zelo osvobajujoče.

Prvič, ko se zaveš potrebe, da s svojimi čustvi preplavljaš druge in namesto tega prevzameš odgovornost zato, kar čutiš v sebi, ohraniš svojo celovitost in jasno deliš na drugo stran, kaj se dogaja v tebi, brez potrebe po obtoževanju in iskanju krivcev zunaj sebe, pravzaprav izstopiš iz vloge žrtve.

Žrtev je arhetipsko tista, ki ima zate to lekcijo, da držiš svoj prostor in se zavedaš svojih meja. In tako hitro postanemo žrtev okoliščin, osebe, odnosa, ko umaknemo svoje meje in preplavljamo druge s svojo energijo ali pa se skrčimo in pustimo druge, da vstopajo v naš energijski prostor. Vedno, ko smo v simpatiji z nekom, ki se mu dogajajo težke stvari, gremo z njim v blato in se valjamo v občutkih, ki so prisotni.

Ko namesto tega držiš prostor za preobrazbo, in si zgolj samo priča temu, kar se osebi na drugi strani dogaja, je to lahko na začetku za človeka veliko presenečenje. Lahko te celo obtoži, da ga ne podpiraš in mu nisi naklonjena. In brez občutkov krivde lahko poveš, da resnično ne podpiraš valjanja v blatu, da pa si tukaj, z njo in ob njej, če je pripravljena izbrati drugače.

Ko je moj dragi prvič zelo jasno povedal, da me ne namerava podpirati v mojem smiljenju sami sebi, sem obstala z odprtimi usti. Kmalu sem mu bila hvaležna, da je stal z mano in ob meni, vendar mi je dal jasno vedeti, da ga smiljenje ne zanima. Dejstvo je, da se pogosto radi valjamo v svojem »sranju« enostavno zato, ker je udobno. Prevzemanje odgovornosti za svoja čustvena stanja je ključnega pomena, kar v praksi ne pomeni, da se umakneš in skrivaš pred drugimi.

Biti odprt in ranljiv je brez dvoma največji izziv. To, da poveš točno tisto, kar čutiš, brez potrebe, da druge preplavljaš s svojo energijo, je za partnerstvo ključnega pomena. Seveda je izziv, ko prideš domov iz službe, in bi svoje nezadovoljstvo zlila na svojega partnerja, pa se spomniš, da so čustva tvoja, da je na tebi, da to predelaš v sebi in da upravljaš s svojo energijo. Ali, ko se prijateljica pritožuje nad otroci, družbo in službo, pa se ji ne pridružiš v kritiziranju. Seveda so lahko vznemirjeni, če ne sprejmeš tega, kar želijo zliti nate in nehaš biti »kanta« za smeti. Morda bodo ljudje celo odšli iz tvojega življenja. In to, da držiš svoj prostor zase v praksi pomeni, da si pomirjena tudi s to opcijo, da odidejo, ravno tako kot z drugo opcijo, ki ponuja več bližine in povezanosti.

In če ne uspeš držati prostora…
Če nehaš držati prostor zase, ne moreš držati prostora za druge. Če se razdajaš za druge in ugajaš drugim, ne moreš resnično držati prostora za druge. In takrat, ko si izvana, da odstopiš in greš nazaj v pritoževanje, kritiziranje in sojenje, lahko od blizu spoznaš vse tisto »sranje«, ki je še v tebi, ki je tvoje. Tako radi projiciramo na druge svoje stvari in se pritožujemo nad ljudmi in svetom. In tukaj je praksa zavestnega poslušanja izjemno pomembna. Da zmoreš prisluhniti sebi. Kaj si pripoveduješ? Kaj pripoveduješ drugim?

Prvi korak v vsaki preobrazbi je povezan s prepoznavanjem. V Delfiju piše »Spoznaj sebe!« In to je prvi korak na poti k sebi, na poti v intimno partnerstvo, spoznati moraš sebe, celo sebe. Spoznati vse tiste dele, ki so ti všeč, pa tudi vse tiste dele sebe, ki ti niso všeč.

Umetnost poslušanja je povezana s tvojo sposobnostjo, da narediš prostor v svoji mentalni sferi. Šele, ko upočasniš in si v stiku s svojimi mislimi, ko opazuješ to, kar je prisotno v tebi, lahko narediš prostor, da si priča osebi na drugi strani. In da bi se moški resnično odprl in delil sebe s teboj, moraš narediti prostor zanj na mentalnem nivoju.

Držanje prostora je povezano s sposobnostjo, da si lahko s katerokoli zgodbo, ki jo ljudje delijo s tabo, da ostajaš odprtega srca brez sojenja in razsojanja, takrat, ko nekdo s teboj deli najslabše o tebi ali najboljše o tebi.
Ko držiš prostor za nekoga pogosto poslušaš ljudi govoriti o svoji bolečini, trpljenju, o svojih izzivih. Opazuj ali lahko samo si s tem? Opazuj in prisluhni v sebi, kaj se dvigne, kaj je prisotno? Drži svoj prostor najprej zase. Opazuj svoje zgodbe, ki jih projiciraš na ljudi okoli sebe in vse svoje načine, kako želiš kontrolirati izkušnjo ter čustva, ki vzniknejo v tebi. Vsakič, ko te nekaj razburi, se prebudi neozdravljena bolečina v tebi. Pomembno je, da razviješ to zavedanje v sebi, da si lahko z drugimi ljudmi in držiš prostor za njihove zgodbe, njihovo modrost kot tudi za njihove laži. In ko si v stiku s seboj, ko držiš svoj prostor, ko prisluhneš sebi, slediš svoji resnici, ki jo čutiš v sebi, lahko upočasniš, se ustaviš, jim lahko s svojo umirjenostjo pomagaš. Zato je ključnega pomena, da držiš svoj prostor in zaupaš temu, kar se razkriva.

Ja, ženska je tista, ki ima kapaciteto, da je sočutna, da je ljubeča in da s svojo prisotnostjo, s svojo sposobnostjo, da drži prostor, preobraža ljudi in svet. Glavno vprašanje je, ali to izbiraš v sebi in zase. In če ne, kako ti služi, da ne držiš osebnega prostora zase?

Če te zanima več o tem kako držati svoj prostor je v brezplačni video seriji Ljubi Sebe, trinajsti dan posvečen točno tej temi. Več najdeš, če se prijaviš na video serijo tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

red passion

Rdeča obleka

Zgodbo v eni od njenih različic brez dvoma poznaš iz prve roke. Vendar naj podelim svojo zgodbo o rdeči obleki.

Pripravljala sva se na zabavo in pravkar sem si kupila izjemno rdečo obleko, na katero sem bila zelo ponosna. Še bolj sem bila ponosna nase, da sem si drznila kupiti rdečo, se izpostaviti, se pokazati.

Seveda me je skrbelo, da bom v njej videti kar najbolje. In ko se čisto po žensko nisem mogla odločiti, katere čevlje naj obujem k obleki, rdeče, ki žal niso bili popolnoma enakega odtenka, vendar so mi bili res pri srcu, ali raje zlate, sem vprašala svojega moškega.

Postavila sem eno tistih vprašanj, ki se jih večina moških boji: »Dragi, katere čevlje naj obujem k tej obleki?«

Žal kot ženska vse prevečkrat pozabim, da moški nimajo občutka za odtenke in da jim je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj damo nase, bistveno je, da sem jaz zadovoljna. Žal sem za to, da sem odkrila to podrobnost, porabila predolgo časa (beri: skoraj dve desetletji).

Velika večina moških se lahko povsem mirne vesti poistoveti z moškim, ki ga oblije hladen pot, ko ga ženska vpraša nekaj tako kočljivega. Večina moških ve, da je v tistem trenutku v težavah. »Ummm … Ahh, katere so tebi ljubše?«

Čisto po žensko sem neučakano zavila z očmi.

»Okej, zlate!« je zletelo iz njega.

»In kaj je narobe z rdečimi?« sem vprašala. »Res so mi všeč in vem, da jih ne maraš, ker sem s temi visokimi petami višja od tebe.«

»Glej, če ti niso všeč odgovori, ki jih povem, me ne sprašuj, okej?« je bil nejevoljen. Takrat še nisem vedela, da moški rešujejo probleme in da če ga vprašaš za rešitev in jo ponudi, pritoževanje in kritiziranje njegove rešitve pomeni, da ne spoštujem njega.

Poleg tega nisem vedela, da sem ga pravkar kastrirala in mu vzela vso moč s tem, ko sem ga z gesto zavijanja z očmi opomnila, da čakam na odgovor.

Leta kasneje sem izvedela, da pogosto zamudim modrost moškega preprosto zato, ker sem neučakana in mu ne omogočim, da zbere svojo modrost v sebi. Tistih 30 sekund, ki mu jih dam in se ob tem ugriznem v jezik, se dandanes vedno obrestuje.

In ker takrat še nisem poznala sebe, nisem vedela, da kot ženska uporabljam tipično ženski manever indirektnega vprašanja, da bi dobila potrditev, da sem lepa. In seveda tega od svojega moškega nisem dobila. Zakaj? Ker ni poraščena ženska.

Ženska se je običajno, ko vpraša moškega za mnenje, že odločila. Pravzaprav ne želimo mnenja od moškega, želimo potrditev, da smo lepe. Poznano?

Ko ženska postavi vprašanje, ali rdeče ali zlate, ko izbira čevlje, je za moškega ključnega pomena, da se zaveda, da ni modro, da poda neposreden odgovor in izbere. Moški, ki poznajo žensko naravo, vedo, da morajo v takem primeru žensko vprašati: »Si že izbrala, draga?«

V tem primeru bo velika večina žensk takoj podelila, kam se nagiba.

»Razmišljam o zlatih …«

Moder moški bo postavil naslednje logično vprašanje: »Zakaj zlate?«

»Ker imam krasne zlate uhane in prstan, ki bodo šli zraven. Poleg tega ima obleka zlat pas in vse skupaj bo res izpadlo super.«

Moški, ki pozna svojo žensko, jo bo pohvalil: »Vau, dobra izbira. Videti boš izjemno.«

Seveda sama v situaciji, v kateri sem bila, nisem vedela vsega, kar vem danes. Poleg tega nisem znala navdihniti moškega in ga spodbuditi, da mi podari točno tisto, kar potrebujem od njega. Verjetno se je tudi zato najin večer z rdečo obleko bolj klavrno končal, z mojim dolgim nosom in kislim obrazom mojega moškega.

V 21 letih partnerstva sem spoznala, da sta jasnost in to, da s svojim moškim delimo koristne informacije, vedno jamstvo za uspeh. Vendar se izziv številnih žensk skriva v dejstvu, da mora ženska vedeti, kaj potrebuje, in to deliti s svojim moškim. Odnos zmagaš-zmagam je zagotovljen, ko se ženske naučimo komunicirati z moškim v njegovem jeziku, na način, da nas razume. Moški možgani so marinirani v testosteronu, kar ima za posledico, da so moški fokusirani in osredotočeni na eno stvar naenkrat. Pomembno je, da mu znaš priti blizu, da predreš to usmerjeno energijo, da dobiš njegovo pozornost.

Eden od načinov, ki smo jih ženske usvojile, s katerim vedno dobimo pozornost moškega, je telesna privlačnost. Vendar prav skozi telesno privlačnost pogosto dobimo tudi veliko nezaželene pozornosti. Več o razliki med telesno in magnetično privlačnostjo lahko poslušaš v zvočnem zapisu, ki je na voljo na spletni povezavi tukaj. »

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani svetloba.si

couple-kissing-hd-wallpaper-free

Ko dve celoti postaneta neskončno…

Partnerstvo je po mojih izkušnjah magična povezanost, ki temelji na medsebojni uglašenosti. Partnerstvo ni zgolj medosebni odnos, je povezava dveh celot, ki skupaj postaneta neskončno. Partnerstvo je način Biti. Partnerstvo je paradigma sinergije in alkimije. In ne zadošča, da o njem zgolj beremo ali se pogovarjamo… partnerstvo pomeni, da greš v akcijo, da si umažeš roki, da izpljuneš to, kar te muči, da podeliš svojo Resnico, da poveš kaj zate ne funkcionira. Ja, ti si lahko v odnosu in se pretvarjaš, da vse deluje. V partnerstvu tega ne moreš.

Partnerstvo zahteva od vsakega posameznika, da je to kar je. Partnerstvo je najprej part- vsak je del partnerstva, gre za dve celoti se povezujeta v neskončno. Vsak od partnerjev mora najprej Biti to kar je. Poznati mora sebe. Držati mora sebe.

Biti partner pomeni, da si odgovoren za svoj del tega neskončnega. Ti moraš vedeti kaj hočeš, kaj so tvoje srčne želje, da lahko sebe deliš z osebo na drugi strani. Šele, ko si ti v stiku s seboj, lahko čutiš osebo na drugi strani. Šele, ko ti držiš svoj prostor, ustvariš prostor za osebo na drugi strani.

Kajti vedno, ko podeliš sebe, ko podeliš svojo Resnico pride do tega, da to vznemiri skupno polje partnerstva. Lahko pričakuješ, da bo prišlo do širitve, do tega, da se bo nekje nekaj razpočilo in to bo naredilo prostor za širitev, za nekaj novega.
Partnerstvo ni status quo, kjer sta oba pri miru, kjer se nihče ne upa ničesar narediti, da ne bi vznemiril osebe na drugi strani. Partnerstvo je napeto, je vznemirljivo in ja, vsake toliko se razpočijo iluzije, razpočijo se ustaljene forme in čas je za rast, za napredek. Partnerstvo ima za namen rast obeh, ki sta del partnerstva.

Ko spreminjaš realnost partnerstva vsakodnevno, je pomembno, da znaš počistiti štalo, ki je nastala. Pomembno je, kako podeliš stvari, brez zadrževanja in rokovanja v rokovicah. Srčna komunikacija je osnova partnerstva. Oba se zavedata, da moraš držati sebe, ko čistiš nered, ki je nastal. Ne moreš preložiti na svojega partnerstva tega, kar ti čutiš v sebi. Oba partnerja se zavedata, da mora vsak prevzeti odgovornost zase. Za to, kar čuti, za to, kar doživlja, za svoje iluzije, za svoje ranjenosti. Ti si odgovorna zase in partner na drugi strani je odgovoren zase.

Partnerstvo je vnemirljivo, je bogato, dragoceno, je izjemno naporno in hkrati izjemen blagoslov za oba. Alkimija partnerstva je druženje, ki vodi v globine partnerstva, v ples partnerstva in razkriva veščine, ki jih v tem plesu moraš poznati.

Da bi lahko bila v partnerstvu moraš najprej resnično poznati sebe. Vedeti kdo si. Poznati svoje želje, svoje potrebe in držati svoj prostor. Kajti ti si tista, ki sesuješ svoj prostor zavoljo nekoga drugega in ne obratno.

Na začetku partnerstva je prisotna širitev, razcvet, radost, rast. Izziv je v tem, ali bo ženska sesula svoj energijski prostor zaradi želje po ugajanju in ali bo moški na drugi strani sesul svoj osebni prostor v želji, da bi poskrbel za žensko. V tem, ko nehaš držati svoj osebni prostor in se hočeš prilagoditi, ustreči izgubiš stik s seboj.

Eno najboljših mest, kjer se učimo držati svoj prostor in se mojstrimo v tem je brez dvoma v odnosu. Držanje prostora zahteva sočutje in empatijo. In pomembno je razlikovati med empatijo in simpatijo. Prostor za nekoga lahko držiš samo, ko si v empatiji. Empatija pomeni, da držiš svoj osebni prostor in čutiš z osebo na drugi strani. Simpatija pa je na drugi strani poistovetenje z osebo, kar povzroči, da sesuješ svoj osebni prostor, da bi ustegla nekomu drugemu.
Ko si prvič v odnosu empatična in ne odreagiraš na izliv osebe na drugi strani, oseba, ki je bila prej ajena, da si bila z njo v simpatiji lahko to interpretira kot da ti ni mar. Resnica je, da ti je precej bolj mar, ko nehaš hraniti čustvene težave oseb v svojem življenju. Namesto, da se z njimi valjaš v blatu čustvenih naplavin, držiš svoj prostor. Ni težko sedeti s človekom v bolečini, če si bila ti v bolečini in si pomirjena s svojo bolečino. To je tisto, kar omogoči globoko izkušnjo razumevanja. Če si že čutila čustvo, ki ga doživlja oseba na drugi strani in ga sprejemaš v sebi, boš lahko sprejela ljudi v njihovih občutkih.

Zato je veščina držanja osebnega prostora, da bi lahko držala prostor za partnerstvo ključnega pomena. S tem se partnerstvo čisto zares začne. Več o tem, kako držati svoj prostor delim v zadnji številki Namarie, ki je na voljo tukaj…

Izziv je brez dvoma ravno v tem, da si v partnerstvu celota, da se zavedaš, da v partnerstvo prinašaš celo sebe in da ti zmoreš najprej spoznati, sprejeti in objeti sebe, ter držati svoj prostor, biti svoja celota.
Zato vedno znova pravim, da je paradigma partnerstva povezana s tem, da sta dve celoti povezani v neskončno.

Trije ključni koraki, ki vodijo v intimno partnerstvo….

Najprej spoznavamo sebe. To, da resnično čutiš sebe in veš, kdo ti si, kakšne so tvoje srčne želje in potrebe je bistvenega pomena, da lahko to deliš z moškim na drugi strani.
Ko veš kdo si, je potrebno utelesiti sebe, držati svojo posodo, biti prisotna in empatična. Veščina tega, da držiš svojo posodo je bistvenega pomena v konfliktih ali nesporazumih, ko pogosto delujemo po svoji notranji avtomatiki.
In tretji korak je, da ustvariš povezavo z osebo na drugi strani. Umetnost intimnosti in ženstvenosti je tisto, kar pomaga pri ustvarjanju te povezave z moškim.

Četrti korak je povezan s komunikacijo in s veščinami, kako svoje želje in to, kdo ti si deliti s svojim moškim na način, ki je sprejet. Da te moški sliši in da naredi stvari, ki jih z njim podeliš. V zadnjem modulu delim evolucijo moškega, faze skozi katere moški potuje v svojem razvoju in jezik junakov, katere so besede, s katerimi dobiš takojšnjo pozornost svojega moškega in ki moškemu sežejo direktno v srce.
To je znanje, ki ga delim samo z udeleženskami DFAkademije, kajti najprej moraš spoznati sebe in držati sebe, preden lahko sebe deliš z drugimi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Več o DFAkademiji si lahko prebereš tukaj…

heart

Sem nevidna?

Ena tistih opazk, ki jo vse prepogosto slišim od številnih samskih žensk, je, da preprosto ni pravih moških. Če pa že srečajo katerega, ki jim je všeč, jih moški običajno ne povabijo na zmenek. Zastrigla sem z ušesi, ko je znanka z menoj delila, da se počuti skoraj nevidna. In seveda lahko pritrdim temu, da je občutek, da si nevidna, frustrirajoč.

Izziv nevidnosti pa ni le stvar samskih žensk. Tudi številne poročene ženske se potožijo, da imajo občutek, kot da so nevidne za svojega moškega. Vendar je nevidnost nekaj, kar ženske bega in jih pušča v občutkih nemoči, z občutki, da nimajo nobene moči v situaciji le, dokler ne prepoznajo, da tako ali drugače same sebe naredijo za nevidne.

Pogosto se ženske, ki čutijo, kot da so nevidne, soočajo s tistim srce parajočim vprašanjem: Kaj za vraga je narobe z menoj?

Bistvenega pomena je, da spoznaš, kako sama prispevaš k temu, da si nevidna, kajti tako si povrneš moč, ki si jo dajala v roke ljudem okoli sebe. Prvi korak je brez dvoma povezan z zavedanjem, kako skriješ svoje izžarevanje oziroma ugasneš svojo svetlobo.

Nevidnost je preživetveni mehanizem, ki nam je v otroštvu pomagal, da smo dobile ljubezen in pozornost, ki smo ju nujno potrebovale za preživetje. Pomembno je, da prepoznamo, ali je nevidni otrok v naši notranjosti tisti arhetip, ki nam otežuje navezovanje stikov z drugimi.

Pogosto me osupne, ko opazujem ljudi, kako hodijo na zmenke ali se v odnosih odzivajo iz svojega ranjenega otroka. Otrok hodi na zmenke, otrok se poroči, otrok išče varnost in stabilnost v osebi na drugi strani. In vedno, ko v odnose vstopamo iz ranjenosti svojega notranjega otroka, pravzaprav na drugi strani iščemo nadomestnega starša, nekoga, ki bo z nami preigraval našo nedokončano igro iz otroštva.

Zato je prvi korak, ko prepoznaš, da si nevidna, da pogledaš, ali je to mehanizem preživetja tvojega notranjega otroka. Nevidni otrok se ne želi izpostaviti, noče biti viden in vedno ga je strah, da ne bo dovolj … dober, lep, pameten itd.

Iz tega strahu igramo varno igro in onemogočamo same sebe. Izziv ni v tem, kaj moraš narediti, da boš opažena, temveč v tvoji voljnosti, da si opažena. Zato je zelo pomembno prepoznati, kako je nevidni otrok občutljiv za kritiko, in prenehati kritizirati samo sebe v stilu: Še vedno sem samska.

Kako lahko postaneš dostopnejša?

Očesni stik.
Pogosto v želji, da bi se skrile, umikamo pogled in nezavedno ustvarjamo osebni prostor, ki je nedostopen. Dejstvo je, da je eden od načinov, kako ustvarjamo bližino, ta, da človeka pogledamo v oči. Pravijo, da so oči vrata v dušo, in ko nekoga pogledamo v oči, dopustimo, da smo vidne. Moški pogosto povedo, da jih najbolj pritegne ženska, katere oči žarijo in se smehljajo. Sijaj ženske se brez dvoma razkriva skozi njene oči. Zato je za to, da ustvarimo povezavo, očesni stik ključnega pomena.

Ženska povabi.
To je ena tistih informacij, ki me je osupnila, ko sem iz pogovora z moškimi jasno dobila informacijo, da je vedno ženska tista, ki povabi. In da je moški tisti, ki čaka na povabilo. Moj moški je to zelo slikovito opisal z besedami, da je ženska tista, ki odpira vrata. Ženska povabi s svojim izžarevanjem, s svojo svetlobo in z nasmehom. Odprtost in sproščenost ženske kažeta na dejstvo, da je voljna sprejeti, karkoli moški lahko deli z njo. Ženska sije takrat, ko je zadovoljna s seboj, ko čuti svojo notranjo lepoto in je v stiku s seboj. Pomembno je, da se zavedaš dejstva, da je ženska tista, ki zapeljuje, in moški tisti, ki osvaja.

Osebne meje.
Eden največjih razlogov, zakaj se ženske skrijejo, je ta, da se ne počutijo varne. Varnost je ena tistih ključnih stvari, ki jih ženska potrebuje, da se sprosti in odpre. Če se ne počuti varno na fizični ravni ali se na čustveni ravni boji, da se bo zapletla v pogovor, ki ga ne želi. Da bi začutila varnost, mora biti ženska v stiku s seboj in predvsem je pomembno, da zna biti starš svojemu notranjemu otroku. Ženska je tista, ki mora prepoznati svoje meje in poskrbeti, da se počuti varno. Postavljanje mej nima nobene povezave s postavljanjem ščitov ali kakršnihkoli struktur okoli sebe. Gre za zavedanje svojega energijskega prostora, ki te obkroža, in razumevanje, da si ti tista, ki svoj energijski prostor odpiraš za ljudi. Upravljanje svoje lastne energije je ključnega pomena, ko govorimo o skrbi za svoje osebne meje. Ko so tvoje osebne meje na mestu, čutiš v sebi, da je NE nekaj, kar spoštuješ sama in tudi vsi, ki te obdajajo.

Prepoznavanje ovir, ki so v tebi, in dejstva, da sama sebi postavljaš največjo oviro na področju nevidnosti, je nekaj, kar ti bo pomagalo preseči tovrstno odzivanje. Rada rečem, da je resnica tista, ki te osvobodi, in zato je zelo pomembna iskrenost s seboj. Poglej, kako ti služi, da si nevidna, kaj ti to v življenju omogoča? In ko prepoznaš razlog, zakaj se skrivaš, objemi ta del v sebi in izberi drugače.

Objemi sebe v vseh svojih aspektih in različicah, objemi vse dele sebe.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani svetloba.si

kralji

Kje so kralji?

Patriarhat. Tema o kateri se veliko govori.
Govori se, da je situacija kot je, ker je na svetu pomanjkanje ženske energije, ker ženska ni sprejeta, ker vlada premoč moške energije in imamo patriarhat. Do pred nekaj leti sem tulila z vsemi ostalimi v isti rog, potem pa me je kar malo zvilo, ko sem dojela, da je to še ena od tistih zavajajočih idej, ki ne predstavlja resnice.

Resnica je, da ne gre za pomanjkanje ženske energije, resnica je, da manjka avtentične, pristne moške energije kot tudi avtentične in pristne ženske energije v vsakem posamezniku. Svet je preplavila nezrela moška energija. Patriarhat je izraz nezrele moške energije.

Sama zadnjih 15 let intenzivno raziskujem razvojni cikel človeka in kot si verjetno že slišala rada govorim o sedem letnih obdobjih razvoja ter o tem, kako smo večinoma ostali ujeti v puberteti, kar se pri večini pokaže okoli 42 leta, ko jim vse tisto, kar so zatrli v sebi in niso nadaljevali s procesom, udari na površje.

Feminizem razkriva senčno stran ženske narave in je odgovor na patriarhat. Gre za boj, kdo bo zmagal!?
To čemur smo priča je preplavljenost z žensko energijo in v moški psihi se dogaja močan boj in strah pred žensko psiho. Gre za preplavljenost z žensko energijo v njeni nezreli izvedbi.
V naši družbi že lep čas ni procesa iniciacije, ki bi iz fantka naredil moža in iz deklice žensko. Ljudje ne stopamo v stik s svojim notranjim bogom/boginjo, ker nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti, da bi postali moški/ženska v svoji izvorni, avtentični vibraciji. Pseudo iniciacije vojske in tolp ne opravljajo svoje naloge in le razplamtijo ego v psihi fantka/punčke. In psiha fantka se bori za prevlado nad drugimi.

Leta sem poslušala ženske o tem, kako pogrešajo moške. Moške v njihovi izvorni energiji podpore, prisotnosti, kreativnosti, namesto destruktivnosti in potrebe po tem, da rani druge, kar delajo fantki. Opazujem svet okoli sebe in zavedam se dejstva, da večina fantov ni šla skozi iniciacijo, ko mora ego umreti, da se rodi pristni jaz. Zato moški ostajajo v psihi fantkov, saj jim nihče ni pokazal, kako postati mož in res je, da dobrih zgledov manjka. Zato smo prepuščeni kot družba psevdo-iniciacijam, ki naredijo ljudi še bolj nasilne in tako še bolj zlorabljajo druge.

Večina moških dandanes priznava, da nimajo pristne povezave s svojo notranjo žensko in imajo občutek, da jih ta energija preplavlja. Prav tako nimajo stika z globoko instinktivno moško naravo, potencialom avtentične moškosti. Nedavno sem zasledila na FB opazko o poženščenih moških in ženskah, ki so možače. Dejstvo je, da smo v neravnovesju, in to je resnica.

To je zgodba o lastniku podjetja, ki ne prenese, da je kdo boljši od njega. To je zgodba, ki hrani sovraštvo, maščevalnost, ljubosumje, ko v svoji želji, da bi izrazil svojo lepoto, zrelost in kreativnost v drugih spodbudi agresivnost. Lepši in bolj kreativni, ko postajaš, več je sovražnosti s strani kolegov. To je zgodba o napadalnosti nezrelosti v ljudeh, ki jih je panično strah napredka, iniciacije v avtentičnost.
Tega se sploh nisem zavedala, dokler nisem dobila v roke zapisa, kako se matrica fantka izraža skozi štikratno izžarevanje v psihi in kako se psiha fantka kaže skozi moške, ki dilajo drogo ali jo uživajo, ker mašijo luknje v psihi, da se simptom zataknjenosti v psihi fanta kaže skozi može, ki pretepajo svoje žene; v odvisnosti od pornografije in nasilja nad ženskami, ki je lepo zapakiran v sadizem in mazohizem; skozi politike, ki se prilagajajo trenutnim trendom in nimajo hrbtenice, kot se je moja tašča slikovito izrazila “udarili s pestjo po mizi in naredili red” (kje so kralji?); v kronično tečnih in nerazpoloženih šefih; “ovcah”, ki sledijo tropu; očetih, ki jih nikoli ni in si ne morejo vzeti časa, da bi šli pogledati nastop svojih otrok; v trenerjih, ki smešijo in ponižujejo svoje varovance; v terapevtih, ki nezavedno napadajo svoje kliente; v brezbrižnih uradnikih; pripadnikih tolp in jupijih. To so vse fantki, ki se pretvarjajo, da so možje.

Dejstvo je, da sprememba matrice zahteva pogum in soočenje s smrtjo, svojo notranjo smrtjo, ko na notranjem oltarju žrtvuješ svojega fantka, sprejmeš polno odgovornost, da postaneš mož.

Arhetipi so spremenili moje življenje za vedno. Vedno znova in znova me vodijo v globine mene same in ko zdaj pogledam nazaj v svoje iniciacije na poti vem, kje sem šla čez in kje sem se zataknila. In dojela sem tudi kako pomembno je, da ozavestiš svoje vodilne arhetipe v sebi, ki sem jih poimenovala notranji Dragulj. Moški se mora soočiti z nezrelimi aspekti in zrelimi aspekti svoje sence, da bi lahko v sebi povezal arhetip notranjega očeta, modreca, bojevnika in ljubimca. Ženska pa mora povezati v sebi arhetipe mame, ljubimke, amazonke in modre ženske, da lahko stopi v svojo notranjo Kraljico. Moja strast in slast zlivanja ter spajanja, združevanja in povezovanja mi je odstrla pogled v svet celostnosti. Ekstaza in izpolnjenost sta potem samo korak stran. Zavestno je potrebno izbrati, da jih spoznaš in stopiš vanje, drugače te bo tvoja psiha vodila skozi iniciacije življenja, kjer se bodo ti arhetipi razkrili, pogosto na boleč ali neprimeren način.

Tako se arhetip mame razkriva skozi mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke, amazonka se spreminja v žrtev, ljubimka v ustrežljivko in modra ženska v senčni strani razkriva saboterja.
Vsaka ženska v svojem življenju potuje skozi situacije, kjer se mora soočiti s svojimi zaveznicami. Ali to naredi zavestno ali pa se s situacijami sooča nezavedno in je v reakciji na to kar se dogaja, vpliva na to ali tovrstne vloge preigrava še pozno v starost ali se sooči z njimi in jih objame bolj zgodaj. Dejstvo je, da so ključni elementi iniciacije sveti prostor, svetilka zavesti in Priča, ki te pelje skozi.

Resnica, ki vedno bolj glasno odzvanja v notranjosti žensk pa je … Postani Kraljica, da v svoje življenje pritegneš Kralja!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

par

Zmorem sama!

Pogosto naletim na ženske, ki mi ponosno povedo, kot sem včasih tudi sama ponosno zatrjevala in to tudi povedala svojemu možu; da moškega sploh ne potrebuje. Priznam, kriva sem toliko kot sem dolga in široka. In še danes obžalujem, da sem bila tako arogantna, da sem to mirne duše povedala svojemu možu. Danes vem, kako zelo sem prizadela njegov ponos. In vendar, takrat nisem znala drugače. Mnoge sodobne ženske s katerimi se srečujem mi po tem, ko se malo bolj spoznamo zaupajo, da imajo močno potrebo po tem, da se dokažejo, da zmorejo same.

Osebno sem mnenja, da je čas, da se ženske zavemo, da smo pravzaprav bolj moške od moških samih.
V želji po enakopravnosti smo se ženske zelo izmojstrile v tem, da znamo in zmoremo vse same. Pravzaprav znamo stvari narediti še bolje od moških, vendar običajno veliko prepozno spoznamo kako drago nas stane, da svojemu moškemu ne dovolimo, da bi poskrbel za nas. 
Ko moškega v njegovi želji, da ti pomaga, zavrneš, moški enostavno ne poskusi več. Zakaj bi? Bolečina, ki jo izkusi ob tem, ko nisi voljna sprejeti je nekaj, česar ne želi več izkušati. Poleg tega pa je narava moškega še vedno zelo podobna starodavnemu lovcu, ki po tem, ko je izkusil, da ga je žival brcnila, ne hodi več tako blizu nje.

Mislim, da je čas, da ženske opustimo vlogo SuperŽenske, ki zmore vse sama in se odpremo za podporo na najboljši možni način. Gre za energijski premik v paradigmi, kjer opustimo svojo potrebo po tem, da dokažemo moškim v svojem življenju, da zmoremo same.

In vprašanje je, ali lahko spustite svojo močno, neodvisno žensko v svojem odnosu in si dopustite, da sprejmete?

Resnica je, da ne zmoremo vsega same. Če se mi pokvari računalnik ali mi zmanjka prostora na disku, sem pogosto mrzla in pojma nimam, kaj naj naredim. Moj dragi mi rad reče, da tudi sam veliko stvari reši bolj po “goli sreči” kot da bi res vedel kaj počne in vendar on vsaj ve kam pogledati in kaj poizkusiti. Jaz sem popolnoma blond in to zdaj tudi povem. Povem, ko rabim pomoč in tega ne jemljem kot znamenje šibkosti.
Nehala sem dokazovati, da zmorem sama in tega ne jemljem več kot znak svoje vrednosti.Včasih sem svojo vrednost merila po tem, koliko zmorem sama in vedno znova sem spoznavala, da nisem dovolj. Nikoli ni bilo dovolj. Jaz enostavno nisem bila dovolj.

Cenjenje sebe je ena največjih preizkušenj v življenju ženske.
Sploh, če si želite imeti močnega, možatega moškega v svojem življenju, boste morale postati sprejemljive in bolj ženstvene. Kajti nasprotja se privlačijo. Energija ženstvenosti je odprta, sprejemljiva, prostorna, saj omogoči moškemu, da ima svoj prostor v vašem življenju.

Odnos je kot posoda, ki drži oba partnerja. Ko se zaljubita, je naboj, ki ga vsak prinese v odnos tisti, ki ga ta posoda drži. Naboj zaljubljenosti drži nekje do 3 leta, odvisno od tega, kako negujeta odnos. Vendar, ko se naboj porabi, običajno partnerja to zaznata, kot trenutek za razhod.

Ključ je v tem, da oba negujeta odnos in zato je potrebno odkriti, kaj so skupne vrednote odnosa, kaj je tisto, kar polni to skupno posodo odnosa. Ko sem skupaj s svojim dragim naredila vajo, v povezavi z vrednotami odnosa, se nisem zavedala, kako globoko bom dregnila. Teme, ki sva jih odprla so me presenetile in razkrile ogromno o obeh. Dojela sem, kako pomembno je vedeti, katere skupne točke želita podpirati, kajti le tako se lahko v povezavi s tem tudi dogovorita, kako bosta našla in skupaj preživljala čas. Kajti skupaj preživeti čas je ena tistih aktivnosti, ki najbolj polni posodo odnosa.

Brez dvoma gre za sodelovanje in soustvarjanje. Vendar je ključnega pomena, da razumemo, kako drugačen je naš pogled na odnos, da bi lahko resnično negovali odnos vsak na svoj unikatno edinstven način.

Sama sem še vedno mnenja, da je najpomembnejša stvar, za dolgoročno gledano uspešen in predvsem harmoničen odnos, medsebojno razumevanje različnosti. Pomembno je, da vemo, kako različni smo, kajti ženske še vedno gledamo na moške, kot da so taki kot ženske, samo da je videz drugačen in obratno. Dejstvo pa je, da smo genetsko gledano, če se ozremo nazaj k svojim prednikom ženske tiste, ki v sebi še vedno v genih skrivamo nabiralko in moški svojega lovca. Sama rada poudarjam, da je umetnost ženstvenosti, da moškemu nikoli ne dovoliš, da te kot trofejo postavi v svojo vitrino, da si v svoji ženstvenosti raznolika. Kajti kljub temu, da večina moških priznava (in ko mi je to povedal moj bivši fant, sem bila zelo prizadeta, pravzaprav mu leta nisem mogla odpustiti), da si želijo več žensk, to v realnosti lahko pomeni, da vso to raznolikost lahko predstavi ena sama ženska. Konec koncev smo kot vreme, vedno znova drugačne.

Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja je povzetek tega, kar sem v letih raziskovanja razlik med spoloma odkrila in to tudi dala v prakso. Več o tem, kako se mi lahko pridružiš na druženju pa na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-kiss

Ali ubijaš ljubezen v odnosu z moškim s kritiko in prezirom?

Statistika pravi, da je v letu 2012 zakonsko zvezo sklenilo 7.057 parov in v tem letu se je razvezalo 2.509 zakonskih zvez. Med tistimi, ki so se razvezale v letu 2012, se jih je skoraj polovica (49,5 %) razvezala po več kot 15 letih trajanja zakonske zveze.

Ena od mojih strasti je brez dvoma intimna bližina, povezanost. Rada rečem, da sem v poslu povezanosti, medsebojnih odnosov. In zato me tovrstna statistika vedno znova zmrazi in zbega hkrati. Konec koncev velika večina v odnose vstopajo srečni in zaljubljeni. Kaj delamo tako zelo narobe, da se stvari ne odvijejo v smeri in na način, kot smo si zamislile? To je seveda čisto tipično žensko vprašanje; Kaj je narobe z menoj? Dejstvo, ki je bilo dolgo časa skrito pred menoj je, da smo ženske zunanje motivirane. Kaj to v praksi pomeni? Ženski možgani so marinirani v estrogenu, hormonu, ki povzroči, da imamo pregled nad celim prostorom, da nam je pomembna povezanost, da vedno znova pregledujemo svojo okolico in iščemo povezanost z ljudmi v svojem okolju… tako kot wi-fi. Saj poznaš tisto šalo, da so moški kot Bluetooth, če si blizu je povezan s tabo, če pa nisi v bližini pa takoj išče druge povezave. Ženske pa so kot Wi-fi,  vidijo vse najdene naprave, povežejo pa se samo z najmočnejšim.

Povezanost čutimo kot toplino, ljubečnost, nežnost. Povezanost ustvari klimo zaupanja in intimne bližine. Ljudje nenehno skušamo ustvariti stik in želimo začutiti, da se oseba na drugi strani odzove. Pomembno je, da prepoznamo povabilo k povezanosti v partnerstvu. Pogosto se mi je zgodilo v mojem življenju, ko me je moj dragi povabil k pogovoru o tako nenavadnih stvareh kot so ptiči, ki jih je videl, medtem, ko je bil na biciklu ali srnah ob poti. V tistem trenutku sem vedno imela izbiro ali se povežem ali ignoriram. Pogosto sem izbrala ignoranco in ker se nisem zavedala, da se moški odzivajo na žensko, sem ustvarila distanco, ločenost, odtujenost.

Odziv ali neodziv na povabilo razkrije zdravje odnosa. Gottman, ki zadnjih 40 let raziskuje partnerske odnose pravi, da s 94% natančnostjo lahko napove kateri pari bodo po 6 letih še vedno skupaj, srečni in zadovoljni in kateri se bodo razšli ali pa bodo skupaj vendar nesrečni in odtujeni drug od drugega.

Resnica je, da je največ odvisno od prijaznosti in velikodušnosti. Moje osebno spoznanje je prišlo v obliki prebujenja v dejstvo, da nas prezir, kritika in sovražnost, ki jih ženske pogosto gojimo do moških, vedno drago stane. Stane nas povezanosti, bližine, intimnosti, ljubeče pozornosti, po kateri ženske tako zelo hrepenimo. Če iščemo napake pri moškemu… in ko se spomnim sebe, s kakšno samopomembnostjo in užitkom sem včasih podelila vse kar je narobe v najinem odnosu, če se spomnim lastnega pritoževanja nad tem, da si moj dragi ne vzame časa zase, kako sem udrihala po njem, ko je šel na bicikl ali je gledal televizijo, ker enostavno nisem razumela razlik med nama in kaj to zanj naredi, mi je še vedno slabo …. bomo napake brez dvoma vedno tudi našle. Vendar usmerjenost na napake, ki jih dela partner vodi v kritiko, prezir in zagrenjenost. Brez dvoma iskanje napak ne prinaša zadovoljstva in povezanosti, po kateri ženske hrepenimo v partnerstvu.

Sama še vedno obžalujem vse tiste trenutke, ki mi jih je namenil moj moški in sem jih porabila za pritoževanje, kritiko in odkrit prezir. Prezir je največji razdiralec odnosov in danes se sploh ne čudim, zakaj sem se leta 2009 znašla na robu prepada.

Sodobna ženska in mednje sem se ponosno prištevala tudi sama, imamo neskončne sezname opravil. Ker ne znamo biti prijazne in ljubeznive s svojimi moškimi, ker pogosto ne vidimo njihove velikodušnosti, vsega, kar so pripravljeni narediti za nas in predvsem, ker hočemo dokazati, da zmoremo same, na koncu resnično delamo vedno več stvari same, ob tem pa se pritožujemo, da nam moški nič ne pomagajo.

Kaj če se moški samo odzivajo na nas?

Kaj če smo si vse skupaj zakuhale same?

Ženske imamo edinstveno sposobnost, da svoje okolje pregledujemo in da vidimo vse, kar je potrebno narediti. Tako nenehno dodajamo opravila na svoje neskončne sezname. Vendar ne gre zgolj za skeniranje okolice. Pogosto pregledujemo svoje partnerje in iščemo stvari, ki so napačne, nezadostne, kakšni niso in kakšni bi morali biti. Ženske si pogosto zastavimo, da bomo spremenile moškega, namesto da bi ga sprejele in spoštovale takega kot je.

Žal drži, da je prezir, hladna umaknjenost, ignoriranje partnerja, neodzivnost na njegova povabila k pogovoru in nehvaležnost za vse stvari, ki jih naredi, najpogostejši vzrok, da moški odhajajo iz razmerij. Moški mi vedno znova povedo nekaj na to temo; Nisem je mogel osrečiti, ni mi dovolila, da poskrbim zanjo in zato sem se umaknil, naredil sem prostor za nekoga, ki jo bo lahko osrečil. Ženske se ne zavedamo, kako pogosto ubijemo ljubezen v odnosu s kritiko in prezirom. Poniževanje in manjvrednost, ki ju izkazujemo se nam vedno maščujeta, saj me ne dobimo tega, kar si želimo.

Ko sem nedavno delila z ženskami, kako pomembna je prijaznost v odnosu z moškim, je ena od udeleženk druženja protestno odkorakala iz dvorane. Ženske se ne zavedamo, kako same ustvarjamo situacije, ki so za nas boleče in same sebi pljuvamo v lastno skledo. Prijaznost je lastnost, ki napoveduje uspešnost in stabilnost v partnerstvu. Prijaznost daje partnerju občutek sprejetosti, razumljenosti in ljubljenosti. Prijaznost je kot mišica, ki jo je potrebno trenirati.

Brez dvoma ni enostavno, ko si utrujena, v stresu ali rešuješ nujno pomembno zadevo, biti še prijazna. Vendar imamo vedno na izbiro ali se povežemo, ali se odtujimo in ločimo. Zanemarjanje povezanosti ustvarja jezo in jeza vodi v zamero, ta pa v zagrenjenost tistega, ki se počuti ignoriranega. Prijaznost ne pomeni pocukranosti in večne pozitivnosti. Prijaznost ne pomeni, da se nikoli ne razjezimo, da ne izrazimo žalosti ali razočaranja. Vendar brez dvoma prijaznost močno vpliva na način, kako izrazimo svojo jezo ali bolečino. To, da poveš, kako se počutiš in da podeliš kaj je tisto, kar te je prizadelo ali razočaralo brez obtoževanja ali prelaganja krivde, prelaganja odgovornosti na nasprotno stran, je ključnega pomena.

Prijaznost je prvi ključ za stabilno in harmonično partnerstvo. Kako podeliti svoje potrebe s partnerjem in kako biti prijazna tudi med sporom pa so teme, ki jih bom podelila z udeleženkami druženja Koda: Moški

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

couple-kiss

Vojna med spoloma…

Junij je eden najbolj popularnih mesecev za poroke in prejšnji vikend sem opazovala poroko na plaži v Strunjanu. Velika večina parov stopa v zakon z zavezo odnosu, ki naj bi trajal do konca skupnih dni v prijateljstvu, radosti in ljubezni. Realnost pa je žal takšna, da velika večina zakonov razpade ali pa se partnerstvo zaključi v zagrenjenosti in nefunkcionalnosti. Od vseh parov, ki se poročijo, samo trije od desetih ostanejo v zdravem in srečnem partnerstvu.

V čem tiči skrivnost?

Resnica je, da moški ne razume ženske in ženska ne razume moškega. Bolj, ko se poglabljam v razlikovanje med moško in žensko naravo, bolj sem osupla ob tem, kar odkrivam. Ženske smo mnenja, da so moški taki kot me, le da so videti drugače, skratka poraščene ženske. In moški so mnenja, da smo ženske takšne kot oni, le da smo videti drugače, smo bolj pomehkuženi, čustveni moški.

Vendar v resnici pojma nimamo koga imamo na drugi strani, še manj, kaj mu je pomembno in kako deluje. Z mojim dragim sva imela globok pogovor na temo razlik, ker nisem razumela kako to, da me ne zaščiti v določenih situacijah. To kar se je razkrilo me je pripeljalo do solz, ko sem odkrila kako napačno predstavo o moških sem imela.

Vnaprej se opravičujem vsem tistim, ki vas moti, da posplošujem. V kolikor ste prepričani, da to za vas ne velja, prenehajte z branjem.

Moški so bitja časti. Dolgo časa nisem razumela kaj to pomeni, potem mi je moj dragi razložil, da se moški vedno odloči na začetku ali bo šel v boj ali ne. In običajno, ko ženska moškega zvleče v spor, moški častno odkoraka iz prostora. To, da moški zapusti prostor je zanj častno dejanje. Ženske smo pogosto mnenja, da je strahopetec, ker je pobegnil s prizorišča. Poglejmo pod površje; eno od pogosto uporabljenih orožij proti moškemu je kritika ali prezir, ki ga ženska zna uporabiti tako zelo prefinjeno, da se moški sploh ne zaveda v kaj vstopa, dokler ni že zelo globoko v obtoževanju, češ kakšen da je ali ni, da ne ve kako se odzvati. Ženske kastriramo moške skozi uporabo kritike. Vzamemo jim moč in mislimo, da se bodo, če jih bomo kritizirale, spremenili. To kar kritika naredi moškemu je, da v njem aktivira agresijo, razjezi ga. Moški se zaradi kritike ne bo spremenil. Jezi ga, da je ženska tako kratkovidna, da misli, da ga bo s kritiko spremenila.

Zakaj ženske poskušamo skozi kritiko spremeniti moške? Ker to deluje z drugo žensko. In ker smo prepričane, da so moški taki kot ženske (se spomniš poraščene ženske) bomo z njimi delale tako, kot delamo z drugimi ženskami. Ker smo ženske zunanje motivirane, to pomeni, da nam je mnenje drugih ljudi izjemno pomembno. Če nas nekdo kritizira, si to vzamemo k srcu in to poskušamo spremeniti. Ženska se spremeni zaradi kritike ljudi, ki so ji blizu.

Ker pa moški ni poraščena ženska, se na kritiko odzove zelo drugače kot ženska. V njemu vzbudi jezo in agresijo in ker je moški častno bitje, ker ženske, ki jo ljubi, ne želi poškodovati, se umakne. Ženske pa, ker ne poznamo moške narave, umik moškega vidimo kot pobeg in smo mnenja, da smo zmagale v tem boju, ki se sploh ni razvil.

Moški v boj vstopajo s kodeksom časti, kar pomeni, da ne dreza tigra, če se ni pripravljen boriti z njim. Moški so po naravi lovci in vedo, kako pomembno je, da ne drezaš tja, kjer ne želiš spopada. Moj dragi mi je razložil pravila bojevanja, ki segajo daleč nazaj skozi zgodovino. Če ti moški vrže rokavico in te izzove v boj, je tvoja izbira ali rokavico pobereš in greš v boj ali pa rokavico pustiš ležati na tleh in odkorakaš stran.

Ženske o tovrstnih dogovorih kar se bojevanja tiče očitno nimamo pojma, še manj pa se nam sanja kaj je kodeks časti in zato pogosto moškemu vržemo rokovico in ga, ker je ne pobere še naprej napadamo, mu pogosto zarijemo nož v hrbet, v tem, ko se obrne in odkoraka stran. Ko se ženske vmešamo v boj med dvema moškima, pogosto ženska pobere rokavico in nato pričakuje od svojega moškega, da jo bo branil. Ženska užali drugega moškega, ga kritizira in napada in ko se mu dvigne nivo testosterona in postane zadeva nevarna, pogosto ženska začuti nevarnost in zbeži, ter pričakuje od svojega moškega, da jo bo zaščitil. Moj dragi pravi, da se sploh ne zavedamo, da bo on kot moški sicer šel v boj in naredil svoje, da pa zamera, ker si ga potisnila v boj, ki ga ni izbral sam ostaja in zastruplja partnerstvo.

Največja težava pri celotni zgodbi je v tem, da se ženska sploh ne zaveda, kaj je naredila. Ko sem skozi njegove oči pogledala nazaj skozi najino zgodbo sem zakoj dojela, kje sem ga “usrala” na polno in začutila sem solze v očeh, ko sem spoznala, kako nespoštljivo sem ravnala, ter kako nisem razumela svojega moškega v situaciji.

Dojela sem, kako velika večina žensk pojma nima, kdo so moški v resnici in kako netimo vojno med nami, ker enostavno ne razumemo kako moški delujejo. moški so častna bitja. Za svoje boje imajo kodeks časti, ki se ga držijo. Ženske pojma nimamo kaj je to kodeks časti. Delujemo po impulzu, reagiramo. Ko smo napadene, hočemo, da nas moški zaščitijo in branijo. In se ne zavedamo, kako pogosto smo me tiste, ki v odnosu napademo moškega in potem pričakujemo od njega, da nas bo zaščitil.

Ko kritiziraš moškega, si do njega prezirljiva, cinična ali pa zavijaš z očmi, ga kastriraš. Zakaj bi moški želel zaščititi nekoga, ki ga tako globoko in vedno znova, brez zavedanja, kaj čisto zares počne, prizadane. In to počnemo vpričo njihovih prijateljev, sodelavcev, znancev. Velika večina žensk uživa v tem, ko poniža moškega, ko mu vzame moč…. in to gledam povsod, v trgovini, v vrsti, ko čakam na blagajni se žena vsaja na moža kakšen idiot je, ker je spet vzel riž v plastični vrečni namesto v papirnati škatli. In namesto, da bi mu to povedala pri policah na prijazen način, počaka na blagajno, ko ga lahko pred vsemi poniža. Ali pa v lokalu, ko ženska pusti moškemu, da naroči zanjo in se potem pritožuje, ker ji ni naročil prave pijače. Ali pa fant, ki je priskočil na pomoč ženski z paketi v rokah in ga je gladko zavrnila, da bo zmogla sama. Spomnim se sebe, kako pogosto sem zavračala pomoč s strani moškega in dokazovala, da zmorem sama. Spomnim se številnih primerov, ko sem zavrnila pomoč s strani moškega in na katere nisem čisto nič ponosna. V vseh primerih pa se spomnim iste slike… moškega, s povešenimi rameni, s skrušenim izrazom na obrazu in danes vem, kako nemočni se počutijo, ko jim vzamemo moč. In potem se ženske pritožujemo, da nam moški ne pomagajo, ko resnično potrebujemo pomoč. Moj dragi mi je razložil nekako takole: “Če ti ponudim pomoč ali pa naredim nekaj zate in ti tega ne opaziš ali pa celo vidiš in me kritiziraš, ker ni narejeno po tvoje, v tvojem času aoziramo točno tako, kot ti pričakuješ, da bi moralo biti narejeno, potem ne pričakuj pomoči od mene.” Moški, ki je zavrnjen sam pri sebi naredi zaznamek; kljukica, sama menja žarnice, kljukica, sama nosi špecerijo iz avta, kljukica, sama dela… In ja, seznam opravil na ženski strani se tako samo podaljšuje, dokler enkrat ne ugotoviš, da enostavno ne zmoreš več in si jezna na svojega moškega, mu zameriš, ker ti pusti, da vse delaš sama. Težava je v tem, da si mu sama dala vedeti, da ti zmoreš vse sama in zdaj ti samo pusti, da vse delaš sama. Kodeks časti pravi, da se ne vmešavaš v drugo osebo, v njeno življenje, če te k temu ne povabi.

Ja, vojna med spoloma poteka dnevno, in to povsod. Več, ko imam informacij in globlje, ko vidim razliko, bolj boleče mi je gledati to, kar počnemo. In vem, še pred leti sem sodelovala v tej vojni. Potem sem izbrala, da svojega meča ne bom več vihtela nad moškimi. In zdaj, ko sem z moškimi prijazna, ko resnično vidim in cenim njihovo velikodušnost, me vedno znova presenečajo. Ko prepoznavam to, kako si želijo osrečiti svoje ženske, mi je boleče zavedanje, kako si ženske same vzamemo točno to, po čemer najbolj hrepenimo.

Ženska si želi ljubeče pozornosti s strani moškega. Ženska si želi moškega, ki bo poskrbel zanjo. In to česar ne vidimo je, da si vsak moški želi osrečiti svojo žensko. Običajno ženske ne dovolimo, da nas osrečijo. In to, kar je bilo zame osebno najbolj osupljivo spoznanje, je bilo dejstvo, da moški zapušča odnos takrat, ko spozna, da ženske ne more osrečiti, ne glede na to, kaj naredi. Takrat poišče žensko, ki jo lahko osreči.

Kaj lahko naredimo?

Prijaznost je ključ. Sama sem svojo preobrazbo leta 2009 začela s prijaznostjo. In ko danes delim to preprosto skrivnost z ženskami, me osupne, koliko sikanja, vzdihovanja, zavijanja z očmi in koliko kritike, da zagovarjam moške, sem ob tem deležna. Vse to mi samo potrjuje, da z besedami moje prijateljice; “Ne samo da si pljuvamo v lastno skledo, zalivamo jo z gnojem.”

Ja, res je, ni nam všeč, da je toliko na ženski. In vendar je. Moški se zgolj odzivajo na ženske. Če je ženska napadalna in kritizira bo vedno deležna ali nasilja ali pa umika s strani moškega. In če postaneš prijazna z njim … z besedami moškega nima druge izbire, kot da se odzove s prijaznostjo.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

P.S.: V kolikor te zanima več o tem, kako bolje razumeti moške in razliko med nami te vabim na druženje v živo, kjer bom razložila, zakaj moraš postati Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Več o druženju najdeš tukaj…

hands-heart

Srčna komunikacija

Vedno znova poslušam, kako pomembno je povezati se s srcem in komunicirati iz srca. Vse prav. Vendar je dejstvo, da do srca ne moreš, če se nisi voljna odpreti in sprejeti.

Pot v srce vodi skozi medenico, skozi maternico. Odpiranje srca in srčna komunikacija je nekaj najbolj ranljivega, kar si sploh lahko zamisliš. In zadnje leto prakticiram srčno komunikacijo na tedenskih druženjih svetega kroga ženstvenosti. Vedno znova me presunejo globine, ki jih ženske dosegamo, ko se odpremo in druga z drugo delimo, kar opažamo, kar čutimo.

Srčna komunikacija od tebe zahteva ranljivost, resničnost, ko čutiš to, kar čuti oseba na drugi strani in jo vidiš točno tako kot je. To zahteva od tebe sprejemljivost. popolno sprejemanje celega paketa. In to je izjemno ranljivo. Zahteva pogum, drznost, srčnost.

Biti moraš drzna, da se pokažeš, da razkriješ sebe, to kdo ti resnično si in da pokažeš celo sebe. Gre za sprejemljivost in ustvarjanje globlje povezanosti. In da bi razumela, kako odpreti srce, moraš najprej razumeti, kako se odpreti in sprostiti, kako si dopustiti, da se sprostiš vase, da si to kar si in deliš celoto sebe z drugim. Zelo dobro se moraš poznati, da se lahko deliš in da lahko iskreno poveš, kaj potrebuješ.

Poznati moraš svoje mehanizme, kaj te zapre, česa se ustrašiš, čemu ne zaupaš v življenju, da lahko ostajaš odprta kljub temu, da je neudobno in da v sebi ustvariš občutek varnosti, ter ostajaš odprta vsemu navkljub. Ni enostavno, vendar je za srčno komunikacijo bistvenega pomena.

Ko se držiš nazaj, ko ostajaš zaprta zamujaš priložnosti za negovanje. Kajti negovanje ni povezano z dejavnostmi, negovanje je povezano s sprejemanjem izkušnje, ki ti je ponujena in dopuščanjem, da te ta izkušnja neguje, da izkušaš vrednost te izkušnje in da je to tisto, kar te okrepi.

To, kar je izjemno pomembno meni osebno, so globine, je povezanost. Površinskost, bežnost, znanstva, ki so zgolj na površini, me vedno znova pustijo prazno. Zato se spuščam v globine srca in vedno znova izzovem ženske, da si dopustijo srčno komunikacijo, da se izrazijo skozi svojo pristno, resnično, izvorno žensko dušo.

In ko srčno komunikacijo prakticiraš v skupini, je to resnično izjemno. Resnica je, da se sama ne moreš naučiti, kako odpreti srce in biti v srčni komunikaciji. Par oči na drugi strani, ko ti je nekdo priča, ko ti deliš sebe in oseba na drugi strani sprejme in deli sebe s tabo ustvari neskončni pretok o katerem govorim, ko pravim, da dve celoti ustvarita neskončnost.

Odpiranje srca je praksa, ki odpira tvojo horizontalno polje, kjer gre za izmenjavo. In za tovrstno izmenjavo potrebuješ osebo na drugi strani. Srčna komunikacija je povezana s tvojo kapaciteto, da se odpreš, se nehaš ščititi pred drugimi, da zaupaš sebi in si resnična z drugimi. Da si odprta, se razkriješ in si dopustiš, da si videna, da ti je nekdo priča, da si slišana, da te nekdo začuti, da si drzneš, stojiš razgaljena in svoji moči v samem dejanju.

Ja, tukaj ni prostora za blef, zato, da se delaš lepo, ni prostora za pretvarjanje. Je surovo, je ranljivo in je brezmejno lepo. Ta iskrenost je tisto, kar me vedno znova napolni. Ta razgaljenost me vedno znova gane. Presunjena sem vedno, ko sem priča srčni komunikaciji, ker te sleče, do golega in ko si kar si, je to tako mehko, nežno in neskončno lepo, da se temu nikoli ne morem načuditi.

In danes imam spet to priložnost, da z ženskami delim skrivnost sijoče ženstvenosti, skrivnost srčne komunikacije in veselim se, da imam to priložnost, da se vedno zbere skupina žensk, ki so voljne razgaliti svojo dušo in biti priča druga drugi.

In ob tem se zelo močno zavedam te resnice, kako pomembno je, da veš s kom deliš svoje bisere. In da svojih biserov ne mečeš svinjam. Da se ne razgaljaš in ne komuniciraš na tak način s tistimi, ki tovrstne srčne komunikacije niso voljni prakticirati. Pomembno je, da najdeš ljudi s katerimi si lahko odprta, ranljiva in razgališ svojo žensko dušo. Zato so ženski krogi ključni in zato je pomembno, da se družiš z ljudmi, ki so ti blizu in s katerimi lahko deliš iz srca in so to voljni sprejeti ter sebe deliti nazaj s teboj.

Ko pridemo do srca, je izbirčnost na mestu. Kajti ni vsakdo pripravljen na tak način sebe deliti s teboj in to je čisto ok. Pomembno je, da veš, kdo so osebe s katerimi to lahko narediš. In tukaj je zaupanje sebi bistvenega pomena. In tukaj sem brezmejno hvaležna ženskam, ki mi zaupajo in so voljne sebe deliti z menoj, ter na drugi strani sprejeti mene, tako kot sem.

Ženska, izjemna si! Razkrij se. Poveži se z ljudmi s katerimi lahko prakticiraš srčno komunikacijo. Toliko ti lahko da. Tako te obogati in oplemeniti. Dopusti si. Zaupaj si!

Hvala, da si.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

antique-map

Zakaj moški nočejo vprašati za smer?

Zakaj je Mojzes 40 let taval po puščavi?
Verjetno ni hotel vprašati za smer.

Ko sem prebrala to šalo, sem se na glas smejala, kakšno minuto. Kakšna ironija, da je ravno zadnji vikend razkril stvari na to temo. In ni bilo prijetno, to je vse kar lahko rečem. V svojem navdušenju, da s svojim dragim delim to, kar bom v nadaljevanju zapisala, sem začela pogovor na način, za katerega se nisem zavedala, da je nesprejemljiv za mojega moškega.
»Zakaj moški nikoli ne vprašate za pot?«

Pa me je kar ustavil. Naredila sem tri napake; posploševanje, metanje v koš z vsemi drugimi moškimi in neresnica, ker moj dragi večkrat vpraša za smer, kot jaz (tako mi je razložil).

Rezultat? Tihi dnevi in veliko solz, da sem končno v praksi izkusila, dojela in sprejela kako boleče je biti zavestno prisotna, ko si ranjena.

Ne, ni lahko. Pred meseci sem se zavezala temu, da preneham s kastracijo moških in odkar sem odložila svoj meč, je soočenje z napadom z moške strani včasih videti kot čisti samomor. Učim se. In če bi rekla, da obvladam, bi se zlagala. Boli, vendar vztrajam, ker verjamem v to, da je možno ustvariti harmonične medsebojne odnose skozi obojestransko razumevanje.

Pa vendar se mi včasih zdi kot utopija in popolnoma razumem številne ženske s katerimi se srečujem. Seveda je takrat, ko si prizadeta, najlažje udariti nazaj skozi kritiko ali se umakniti vase in počakati da mine. Precej težje je hkrati opazovati, kaj se dogaja v tvoji notranjosti in to deliti z moškim na način, da mu pride do živega, da končno dojame, kaj je naredil in da se opraviči. To je brez dvoma izjemno ranljiva stvar. In ja, priznam, v zadnjem času si dovolim, da sem ranljiva. Zeeelo ranljiva.

Pa vendar za veliko večino moških velja, da nočejo vprašati za smer, ko se izgubijo. Pravzaprav sploh nočejo priznati, da so se izgubili. Vsaj ne takrat, ko je zraven njihova ženska. Nekje sem prebrala, da moški sprašujejo za pot, ko so v avtu sami. Vpričo ženske pa pogosto želijo narediti vtis. In ženske pogosto ne razumejo, kaj se je zgodilo z njenim ljubečim moškim, ki se običajno takrat, ko ženska začne spraševati zakaj se ne ustavi in vpraša za smer, spremeni v Mad Maxa na steroidih.

Ko sem si začela postavljati dve pomembni vprašanji, v povezavi z moškimi, in eno od njiju je; Kaj če ima za to dober razlog?, sem prišla do pomembnih odkritij. Moški možgani so oblikovani na tak način, da je moški izjemen v prostorski predstavi in orientaciji. Pomembno je razumeti, da se moški nikoli ne »izgubi«. Biti izgubljen za moškega predstavlja nemoč, ki je enostavno ni voljan izkusiti. On samo še ni prišel tja, kamor je namenjen in v sebi verjame v svojo sposobnost, da bo prišel točno tja, kamor je namenjen.

Moški so tako obsedeni s tem, da pridejo na cilj ali zadenejo cilj, da so športi, kjer gledajo moškega, ki z žogico zadane cilj, kot so golfisti, tenisači, nogometaši ali košarkarji, eni od najbolje plačanih ljudi na svetu. Enostavno ne rabiš diplome, da bi bil spoštovan. Vse kar potrebuješ je, da si res odličen v ocenjevanju hitrosti, oddaljenosti, kota ali smeri. Prostorska predstava omogoči moškemu, da si predstavlja v svoji glavi, kam se mora obrniti ali kako se vrniti na isto mesto, brez zemljevida v roki. Študije kažejo, da moški možgani merijo hitrost in razdaljo, da bi ocenili, kdaj morajo zamenjati smer. Ogromno moških se orientira na sever brez pripomočkov, tudi v zaprtih prostorih. Konec koncev je v njegovi notranjosti še vedno lovec, ki je moral znati najdi nazaj domov tudi po tem, ko je ure in ure sledil svojemu plenu. Orientacija je za moške še vedno stvar preživetja, zakodirana je v njihove možgane.

Ja, različni smo si, zelo. Kljub temu, da opazujemo isti svet, ga vidimo skozi različne oči. Moški vidi stvari in objekte na prostorski način, kot bi zlagal sestavljanko. Ženska vidi širšo sliko in vidi detajle, vendar je posamezen košček in njegov odnos z naslednjim koščkom bolj pomemben od prostorske pozicije. Zavedanje moškega je usmerjeno na rezultate, doseganje ciljev, status in moč, tekmovanje in učinkovitost. Zavedanje ženske pa je usmerjeno na komunikacijo, sodelovanje, soustvarjanje, ljubezen, povezanost, harmonijo, porazdelitev in odnose. Moški obožujejo predmete. Ženske imamo rade ljudi.

Zato so zemljevidi zakon. V najini vikend odisejadi, ko sem poskušala s svojim moškim deliti, da zdaj razumem, zakaj moški ni voljan ustaviti, da bi vprašal za smer, pa do tja sploh nisem uspela priti, se je zelo lepo pokazalo točno to dejstvo… moški hoče naslov, ker bo naslov vtipkal v svoj GPS in ga bo računalnik pripeljal na cilj. Prijateljica, h kateri smo bili namenjeni, pa mi je opisala pot na tipično ženski način; se pelješ do krožišča, pelješ skozi naravnost, čez dva ležeča policaja in pri znaku za šolo zaviješ na desno. Ženske opazimo okolico in detajle, moške zanima cilj.

Pa naj zdaj podelim to, kar me je tako zelo navdušilo, da sem si to želela podeliti s svojim moškim. To, da moški ni voljan ustaviti in vprašati za smer je zelo uglašeno z njegovim preživetvenim instinktom in ne z njegovo aroganco ali trmo. Prvič, če bi ustavil avto, odprl okno in vprašal za smer, s tem izpostavi sebe in tebe nevarnosti, tovrstna ranljivost pogosto ni vredna tega, da bi nekam prišel prej kot bi si želel. In drugič, vedno, ko moški vpraša za smer neznanca, svoje in tvoje življenje položi v roke nekoga, ki ga ne pozna in mu ne zaupa. Moški, modro, svoje življenje dajejo v roke osebam, ki jim zaupajo, ki so se izkazali, da so vredni zaupanja. Skozi moške oči je bolje, če iščeš lokacijo sam, kot pa da si prepuščen presoji nekoga, ki ga ne poznaš in mu ne zaupaš.

Zakaj ti tega po vsej verjetnosti ni povedal? Moškemu je to popolnoma očitno. In očitnih stvari ni potrebno razlagati, saj so vendar očitne. Vsak moški to ve in nekaj, kar vedo vsi, pač ni treba razlagati. Za moškega je čisti misterij, kako si lahko pozabila tako osnovno pravilo preživetja.

In zdaj še sladkorček za vse ženske (to je bilo tisto, kar sem čisto zares želela podeliti s svojim dragim). Obstaja neznano področje, za katerega moški ne bo vprašal za pot, vendar bo izjemno hvaležen, če mu boš dala navodila, kako potovati skozi pokrajino tvojega telesa. Moški so navdušeni, če je ženska tako samozavestna, da z njim podeli zemljevid, uporabne informacije v povezavi s svojim telesom. Navodila, diagrami, zemljevidi za aktivnosti v spolnosti so pri moških več kot zaželeni.

Da bi mu lahko dala zemljevid, pa moraš svoje telo zelo dobro poznati sama in pripravila sem spletno druženje, ki ti pri tem lahko pomaga. Več si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Po mojih opažanjih je ključnega pomena, da se ženske naučimo kako komunicirati s svojimi moškimi in kako mu razložiti, da določene stvari vedo samo oni in da nam ženskam stvari niso tako zelo kristalno jasne.

Če te zanima več, se mi pridruži na enodnevnem druženju, kjer bom s teboj delila način, kako ti lahko moški z enim stavkom pomaga resetirati tvojo ranjenost in se regenerirati. Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena