Partnerstvo

par

Zmorem sama!

Pogosto naletim na ženske, ki mi ponosno povedo, kot sem včasih tudi sama ponosno zatrjevala in to tudi povedala svojemu možu; da moškega sploh ne potrebuje. Priznam, kriva sem toliko kot sem dolga in široka. In še danes obžalujem, da sem bila tako arogantna, da sem to mirne duše povedala svojemu možu. Danes vem, kako zelo sem prizadela njegov ponos. In vendar, takrat nisem znala drugače. Mnoge sodobne ženske s katerimi se srečujem mi po tem, ko se malo bolj spoznamo zaupajo, da imajo močno potrebo po tem, da se dokažejo, da zmorejo same.

Osebno sem mnenja, da je čas, da se ženske zavemo, da smo pravzaprav bolj moške od moških samih.
V želji po enakopravnosti smo se ženske zelo izmojstrile v tem, da znamo in zmoremo vse same. Pravzaprav znamo stvari narediti še bolje od moških, vendar običajno veliko prepozno spoznamo kako drago nas stane, da svojemu moškemu ne dovolimo, da bi poskrbel za nas. 
Ko moškega v njegovi želji, da ti pomaga, zavrneš, moški enostavno ne poskusi več. Zakaj bi? Bolečina, ki jo izkusi ob tem, ko nisi voljna sprejeti je nekaj, česar ne želi več izkušati. Poleg tega pa je narava moškega še vedno zelo podobna starodavnemu lovcu, ki po tem, ko je izkusil, da ga je žival brcnila, ne hodi več tako blizu nje.

Mislim, da je čas, da ženske opustimo vlogo SuperŽenske, ki zmore vse sama in se odpremo za podporo na najboljši možni način. Gre za energijski premik v paradigmi, kjer opustimo svojo potrebo po tem, da dokažemo moškim v svojem življenju, da zmoremo same.

In vprašanje je, ali lahko spustite svojo močno, neodvisno žensko v svojem odnosu in si dopustite, da sprejmete?

Resnica je, da ne zmoremo vsega same. Če se mi pokvari računalnik ali mi zmanjka prostora na disku, sem pogosto mrzla in pojma nimam, kaj naj naredim. Moj dragi mi rad reče, da tudi sam veliko stvari reši bolj po “goli sreči” kot da bi res vedel kaj počne in vendar on vsaj ve kam pogledati in kaj poizkusiti. Jaz sem popolnoma blond in to zdaj tudi povem. Povem, ko rabim pomoč in tega ne jemljem kot znamenje šibkosti.
Nehala sem dokazovati, da zmorem sama in tega ne jemljem več kot znak svoje vrednosti.Včasih sem svojo vrednost merila po tem, koliko zmorem sama in vedno znova sem spoznavala, da nisem dovolj. Nikoli ni bilo dovolj. Jaz enostavno nisem bila dovolj.

Cenjenje sebe je ena največjih preizkušenj v življenju ženske.
Sploh, če si želite imeti močnega, možatega moškega v svojem življenju, boste morale postati sprejemljive in bolj ženstvene. Kajti nasprotja se privlačijo. Energija ženstvenosti je odprta, sprejemljiva, prostorna, saj omogoči moškemu, da ima svoj prostor v vašem življenju.

Odnos je kot posoda, ki drži oba partnerja. Ko se zaljubita, je naboj, ki ga vsak prinese v odnos tisti, ki ga ta posoda drži. Naboj zaljubljenosti drži nekje do 3 leta, odvisno od tega, kako negujeta odnos. Vendar, ko se naboj porabi, običajno partnerja to zaznata, kot trenutek za razhod.

Ključ je v tem, da oba negujeta odnos in zato je potrebno odkriti, kaj so skupne vrednote odnosa, kaj je tisto, kar polni to skupno posodo odnosa. Ko sem skupaj s svojim dragim naredila vajo, v povezavi z vrednotami odnosa, se nisem zavedala, kako globoko bom dregnila. Teme, ki sva jih odprla so me presenetile in razkrile ogromno o obeh. Dojela sem, kako pomembno je vedeti, katere skupne točke želita podpirati, kajti le tako se lahko v povezavi s tem tudi dogovorita, kako bosta našla in skupaj preživljala čas. Kajti skupaj preživeti čas je ena tistih aktivnosti, ki najbolj polni posodo odnosa.

Brez dvoma gre za sodelovanje in soustvarjanje. Vendar je ključnega pomena, da razumemo, kako drugačen je naš pogled na odnos, da bi lahko resnično negovali odnos vsak na svoj unikatno edinstven način.

Sama sem še vedno mnenja, da je najpomembnejša stvar, za dolgoročno gledano uspešen in predvsem harmoničen odnos, medsebojno razumevanje različnosti. Pomembno je, da vemo, kako različni smo, kajti ženske še vedno gledamo na moške, kot da so taki kot ženske, samo da je videz drugačen in obratno. Dejstvo pa je, da smo genetsko gledano, če se ozremo nazaj k svojim prednikom ženske tiste, ki v sebi še vedno v genih skrivamo nabiralko in moški svojega lovca. Sama rada poudarjam, da je umetnost ženstvenosti, da moškemu nikoli ne dovoliš, da te kot trofejo postavi v svojo vitrino, da si v svoji ženstvenosti raznolika. Kajti kljub temu, da večina moških priznava (in ko mi je to povedal moj bivši fant, sem bila zelo prizadeta, pravzaprav mu leta nisem mogla odpustiti), da si želijo več žensk, to v realnosti lahko pomeni, da vso to raznolikost lahko predstavi ena sama ženska. Konec koncev smo kot vreme, vedno znova drugačne.

Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja je povzetek tega, kar sem v letih raziskovanja razlik med spoloma odkrila in to tudi dala v prakso. Več o tem, kako se mi lahko pridružiš na druženju pa na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-kiss

Ali ubijaš ljubezen v odnosu z moškim s kritiko in prezirom?

Statistika pravi, da je v letu 2012 zakonsko zvezo sklenilo 7.057 parov in v tem letu se je razvezalo 2.509 zakonskih zvez. Med tistimi, ki so se razvezale v letu 2012, se jih je skoraj polovica (49,5 %) razvezala po več kot 15 letih trajanja zakonske zveze.

Ena od mojih strasti je brez dvoma intimna bližina, povezanost. Rada rečem, da sem v poslu povezanosti, medsebojnih odnosov. In zato me tovrstna statistika vedno znova zmrazi in zbega hkrati. Konec koncev velika večina v odnose vstopajo srečni in zaljubljeni. Kaj delamo tako zelo narobe, da se stvari ne odvijejo v smeri in na način, kot smo si zamislile? To je seveda čisto tipično žensko vprašanje; Kaj je narobe z menoj? Dejstvo, ki je bilo dolgo časa skrito pred menoj je, da smo ženske zunanje motivirane. Kaj to v praksi pomeni? Ženski možgani so marinirani v estrogenu, hormonu, ki povzroči, da imamo pregled nad celim prostorom, da nam je pomembna povezanost, da vedno znova pregledujemo svojo okolico in iščemo povezanost z ljudmi v svojem okolju… tako kot wi-fi. Saj poznaš tisto šalo, da so moški kot Bluetooth, če si blizu je povezan s tabo, če pa nisi v bližini pa takoj išče druge povezave. Ženske pa so kot Wi-fi,  vidijo vse najdene naprave, povežejo pa se samo z najmočnejšim.

Povezanost čutimo kot toplino, ljubečnost, nežnost. Povezanost ustvari klimo zaupanja in intimne bližine. Ljudje nenehno skušamo ustvariti stik in želimo začutiti, da se oseba na drugi strani odzove. Pomembno je, da prepoznamo povabilo k povezanosti v partnerstvu. Pogosto se mi je zgodilo v mojem življenju, ko me je moj dragi povabil k pogovoru o tako nenavadnih stvareh kot so ptiči, ki jih je videl, medtem, ko je bil na biciklu ali srnah ob poti. V tistem trenutku sem vedno imela izbiro ali se povežem ali ignoriram. Pogosto sem izbrala ignoranco in ker se nisem zavedala, da se moški odzivajo na žensko, sem ustvarila distanco, ločenost, odtujenost.

Odziv ali neodziv na povabilo razkrije zdravje odnosa. Gottman, ki zadnjih 40 let raziskuje partnerske odnose pravi, da s 94% natančnostjo lahko napove kateri pari bodo po 6 letih še vedno skupaj, srečni in zadovoljni in kateri se bodo razšli ali pa bodo skupaj vendar nesrečni in odtujeni drug od drugega.

Resnica je, da je največ odvisno od prijaznosti in velikodušnosti. Moje osebno spoznanje je prišlo v obliki prebujenja v dejstvo, da nas prezir, kritika in sovražnost, ki jih ženske pogosto gojimo do moških, vedno drago stane. Stane nas povezanosti, bližine, intimnosti, ljubeče pozornosti, po kateri ženske tako zelo hrepenimo. Če iščemo napake pri moškemu… in ko se spomnim sebe, s kakšno samopomembnostjo in užitkom sem včasih podelila vse kar je narobe v najinem odnosu, če se spomnim lastnega pritoževanja nad tem, da si moj dragi ne vzame časa zase, kako sem udrihala po njem, ko je šel na bicikl ali je gledal televizijo, ker enostavno nisem razumela razlik med nama in kaj to zanj naredi, mi je še vedno slabo …. bomo napake brez dvoma vedno tudi našle. Vendar usmerjenost na napake, ki jih dela partner vodi v kritiko, prezir in zagrenjenost. Brez dvoma iskanje napak ne prinaša zadovoljstva in povezanosti, po kateri ženske hrepenimo v partnerstvu.

Sama še vedno obžalujem vse tiste trenutke, ki mi jih je namenil moj moški in sem jih porabila za pritoževanje, kritiko in odkrit prezir. Prezir je največji razdiralec odnosov in danes se sploh ne čudim, zakaj sem se leta 2009 znašla na robu prepada.

Sodobna ženska in mednje sem se ponosno prištevala tudi sama, imamo neskončne sezname opravil. Ker ne znamo biti prijazne in ljubeznive s svojimi moškimi, ker pogosto ne vidimo njihove velikodušnosti, vsega, kar so pripravljeni narediti za nas in predvsem, ker hočemo dokazati, da zmoremo same, na koncu resnično delamo vedno več stvari same, ob tem pa se pritožujemo, da nam moški nič ne pomagajo.

Kaj če se moški samo odzivajo na nas?

Kaj če smo si vse skupaj zakuhale same?

Ženske imamo edinstveno sposobnost, da svoje okolje pregledujemo in da vidimo vse, kar je potrebno narediti. Tako nenehno dodajamo opravila na svoje neskončne sezname. Vendar ne gre zgolj za skeniranje okolice. Pogosto pregledujemo svoje partnerje in iščemo stvari, ki so napačne, nezadostne, kakšni niso in kakšni bi morali biti. Ženske si pogosto zastavimo, da bomo spremenile moškega, namesto da bi ga sprejele in spoštovale takega kot je.

Žal drži, da je prezir, hladna umaknjenost, ignoriranje partnerja, neodzivnost na njegova povabila k pogovoru in nehvaležnost za vse stvari, ki jih naredi, najpogostejši vzrok, da moški odhajajo iz razmerij. Moški mi vedno znova povedo nekaj na to temo; Nisem je mogel osrečiti, ni mi dovolila, da poskrbim zanjo in zato sem se umaknil, naredil sem prostor za nekoga, ki jo bo lahko osrečil. Ženske se ne zavedamo, kako pogosto ubijemo ljubezen v odnosu s kritiko in prezirom. Poniževanje in manjvrednost, ki ju izkazujemo se nam vedno maščujeta, saj me ne dobimo tega, kar si želimo.

Ko sem nedavno delila z ženskami, kako pomembna je prijaznost v odnosu z moškim, je ena od udeleženk druženja protestno odkorakala iz dvorane. Ženske se ne zavedamo, kako same ustvarjamo situacije, ki so za nas boleče in same sebi pljuvamo v lastno skledo. Prijaznost je lastnost, ki napoveduje uspešnost in stabilnost v partnerstvu. Prijaznost daje partnerju občutek sprejetosti, razumljenosti in ljubljenosti. Prijaznost je kot mišica, ki jo je potrebno trenirati.

Brez dvoma ni enostavno, ko si utrujena, v stresu ali rešuješ nujno pomembno zadevo, biti še prijazna. Vendar imamo vedno na izbiro ali se povežemo, ali se odtujimo in ločimo. Zanemarjanje povezanosti ustvarja jezo in jeza vodi v zamero, ta pa v zagrenjenost tistega, ki se počuti ignoriranega. Prijaznost ne pomeni pocukranosti in večne pozitivnosti. Prijaznost ne pomeni, da se nikoli ne razjezimo, da ne izrazimo žalosti ali razočaranja. Vendar brez dvoma prijaznost močno vpliva na način, kako izrazimo svojo jezo ali bolečino. To, da poveš, kako se počutiš in da podeliš kaj je tisto, kar te je prizadelo ali razočaralo brez obtoževanja ali prelaganja krivde, prelaganja odgovornosti na nasprotno stran, je ključnega pomena.

Prijaznost je prvi ključ za stabilno in harmonično partnerstvo. Kako podeliti svoje potrebe s partnerjem in kako biti prijazna tudi med sporom pa so teme, ki jih bom podelila z udeleženci druženja Bodi Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Se vidimo v nedeljo? Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S.: Brezplačno predavanje 5 napak, ki jih v odnosu z moškim delamo ženske je na voljo na spletni povezavi tukaj…

couple-kiss

Vojna med spoloma…

Junij je eden najbolj popularnih mesecev za poroke in prejšnji vikend sem opazovala poroko na plaži v Strunjanu. Velika večina parov stopa v zakon z zavezo odnosu, ki naj bi trajal do konca skupnih dni v prijateljstvu, radosti in ljubezni. Realnost pa je žal takšna, da velika večina zakonov razpade ali pa se partnerstvo zaključi v zagrenjenosti in nefunkcionalnosti. Od vseh parov, ki se poročijo, samo trije od desetih ostanejo v zdravem in srečnem partnerstvu.

V čem tiči skrivnost?

Resnica je, da moški ne razume ženske in ženska ne razume moškega. Bolj, ko se poglabljam v razlikovanje med moško in žensko naravo, bolj sem osupla ob tem, kar odkrivam. Ženske smo mnenja, da so moški taki kot me, le da so videti drugače, skratka poraščene ženske. In moški so mnenja, da smo ženske takšne kot oni, le da smo videti drugače, smo bolj pomehkuženi, čustveni moški.

Vendar v resnici pojma nimamo koga imamo na drugi strani, še manj, kaj mu je pomembno in kako deluje. Z mojim dragim sva imela globok pogovor na temo razlik, ker nisem razumela kako to, da me ne zaščiti v določenih situacijah. To kar se je razkrilo me je pripeljalo do solz, ko sem odkrila kako napačno predstavo o moških sem imela.

Vnaprej se opravičujem vsem tistim, ki vas moti, da posplošujem. V kolikor ste prepričani, da to za vas ne velja, prenehajte z branjem.

Moški so bitja časti. Dolgo časa nisem razumela kaj to pomeni, potem mi je moj dragi razložil, da se moški vedno odloči na začetku ali bo šel v boj ali ne. In običajno, ko ženska moškega zvleče v spor, moški častno odkoraka iz prostora. To, da moški zapusti prostor je zanj častno dejanje. Ženske smo pogosto mnenja, da je strahopetec, ker je pobegnil s prizorišča. Poglejmo pod površje; eno od pogosto uporabljenih orožij proti moškemu je kritika ali prezir, ki ga ženska zna uporabiti tako zelo prefinjeno, da se moški sploh ne zaveda v kaj vstopa, dokler ni že zelo globoko v obtoževanju, češ kakšen da je ali ni, da ne ve kako se odzvati. Ženske kastriramo moške skozi uporabo kritike. Vzamemo jim moč in mislimo, da se bodo, če jih bomo kritizirale, spremenili. To kar kritika naredi moškemu je, da v njem aktivira agresijo, razjezi ga. Moški se zaradi kritike ne bo spremenil. Jezi ga, da je ženska tako kratkovidna, da misli, da ga bo s kritiko spremenila.

Zakaj ženske poskušamo skozi kritiko spremeniti moške? Ker to deluje z drugo žensko. In ker smo prepričane, da so moški taki kot ženske (se spomniš poraščene ženske) bomo z njimi delale tako, kot delamo z drugimi ženskami. Ker smo ženske zunanje motivirane, to pomeni, da nam je mnenje drugih ljudi izjemno pomembno. Če nas nekdo kritizira, si to vzamemo k srcu in to poskušamo spremeniti. Ženska se spremeni zaradi kritike ljudi, ki so ji blizu.

Ker pa moški ni poraščena ženska, se na kritiko odzove zelo drugače kot ženska. V njemu vzbudi jezo in agresijo in ker je moški častno bitje, ker ženske, ki jo ljubi, ne želi poškodovati, se umakne. Ženske pa, ker ne poznamo moške narave, umik moškega vidimo kot pobeg in smo mnenja, da smo zmagale v tem boju, ki se sploh ni razvil.

Moški v boj vstopajo s kodeksom časti, kar pomeni, da ne dreza tigra, če se ni pripravljen boriti z njim. Moški so po naravi lovci in vedo, kako pomembno je, da ne drezaš tja, kjer ne želiš spopada. Moj dragi mi je razložil pravila bojevanja, ki segajo daleč nazaj skozi zgodovino. Če ti moški vrže rokavico in te izzove v boj, je tvoja izbira ali rokavico pobereš in greš v boj ali pa rokavico pustiš ležati na tleh in odkorakaš stran.

Ženske o tovrstnih dogovorih kar se bojevanja tiče očitno nimamo pojma, še manj pa se nam sanja kaj je kodeks časti in zato pogosto moškemu vržemo rokovico in ga, ker je ne pobere še naprej napadamo, mu pogosto zarijemo nož v hrbet, v tem, ko se obrne in odkoraka stran. Ko se ženske vmešamo v boj med dvema moškima, pogosto ženska pobere rokavico in nato pričakuje od svojega moškega, da jo bo branil. Ženska užali drugega moškega, ga kritizira in napada in ko se mu dvigne nivo testosterona in postane zadeva nevarna, pogosto ženska začuti nevarnost in zbeži, ter pričakuje od svojega moškega, da jo bo zaščitil. Moj dragi pravi, da se sploh ne zavedamo, da bo on kot moški sicer šel v boj in naredil svoje, da pa zamera, ker si ga potisnila v boj, ki ga ni izbral sam ostaja in zastruplja partnerstvo.

Največja težava pri celotni zgodbi je v tem, da se ženska sploh ne zaveda, kaj je naredila. Ko sem skozi njegove oči pogledala nazaj skozi najino zgodbo sem zakoj dojela, kje sem ga “usrala” na polno in začutila sem solze v očeh, ko sem spoznala, kako nespoštljivo sem ravnala, ter kako nisem razumela svojega moškega v situaciji.

Dojela sem, kako velika večina žensk pojma nima, kdo so moški v resnici in kako netimo vojno med nami, ker enostavno ne razumemo kako moški delujejo. moški so častna bitja. Za svoje boje imajo kodeks časti, ki se ga držijo. Ženske pojma nimamo kaj je to kodeks časti. Delujemo po impulzu, reagiramo. Ko smo napadene, hočemo, da nas moški zaščitijo in branijo. In se ne zavedamo, kako pogosto smo me tiste, ki v odnosu napademo moškega in potem pričakujemo od njega, da nas bo zaščitil.

Ko kritiziraš moškega, si do njega prezirljiva, cinična ali pa zavijaš z očmi, ga kastriraš. Zakaj bi moški želel zaščititi nekoga, ki ga tako globoko in vedno znova, brez zavedanja, kaj čisto zares počne, prizadane. In to počnemo vpričo njihovih prijateljev, sodelavcev, znancev. Velika večina žensk uživa v tem, ko poniža moškega, ko mu vzame moč…. in to gledam povsod, v trgovini, v vrsti, ko čakam na blagajni se žena vsaja na moža kakšen idiot je, ker je spet vzel riž v plastični vrečni namesto v papirnati škatli. In namesto, da bi mu to povedala pri policah na prijazen način, počaka na blagajno, ko ga lahko pred vsemi poniža. Ali pa v lokalu, ko ženska pusti moškemu, da naroči zanjo in se potem pritožuje, ker ji ni naročil prave pijače. Ali pa fant, ki je priskočil na pomoč ženski z paketi v rokah in ga je gladko zavrnila, da bo zmogla sama. Spomnim se sebe, kako pogosto sem zavračala pomoč s strani moškega in dokazovala, da zmorem sama. Spomnim se številnih primerov, ko sem zavrnila pomoč s strani moškega in na katere nisem čisto nič ponosna. V vseh primerih pa se spomnim iste slike… moškega, s povešenimi rameni, s skrušenim izrazom na obrazu in danes vem, kako nemočni se počutijo, ko jim vzamemo moč. In potem se ženske pritožujemo, da nam moški ne pomagajo, ko resnično potrebujemo pomoč. Moj dragi mi je razložil nekako takole: “Če ti ponudim pomoč ali pa naredim nekaj zate in ti tega ne opaziš ali pa celo vidiš in me kritiziraš, ker ni narejeno po tvoje, v tvojem času aoziramo točno tako, kot ti pričakuješ, da bi moralo biti narejeno, potem ne pričakuj pomoči od mene.” Moški, ki je zavrnjen sam pri sebi naredi zaznamek; kljukica, sama menja žarnice, kljukica, sama nosi špecerijo iz avta, kljukica, sama dela… In ja, seznam opravil na ženski strani se tako samo podaljšuje, dokler enkrat ne ugotoviš, da enostavno ne zmoreš več in si jezna na svojega moškega, mu zameriš, ker ti pusti, da vse delaš sama. Težava je v tem, da si mu sama dala vedeti, da ti zmoreš vse sama in zdaj ti samo pusti, da vse delaš sama. Kodeks časti pravi, da se ne vmešavaš v drugo osebo, v njeno življenje, če te k temu ne povabi.

Ja, vojna med spoloma poteka dnevno, in to povsod. Več, ko imam informacij in globlje, ko vidim razliko, bolj boleče mi je gledati to, kar počnemo. In vem, še pred leti sem sodelovala v tej vojni. Potem sem izbrala, da svojega meča ne bom več vihtela nad moškimi. In zdaj, ko sem z moškimi prijazna, ko resnično vidim in cenim njihovo velikodušnost, me vedno znova presenečajo. Ko prepoznavam to, kako si želijo osrečiti svoje ženske, mi je boleče zavedanje, kako si ženske same vzamemo točno to, po čemer najbolj hrepenimo.

Ženska si želi ljubeče pozornosti s strani moškega. Ženska si želi moškega, ki bo poskrbel zanjo. In to česar ne vidimo je, da si vsak moški želi osrečiti svojo žensko. Običajno ženske ne dovolimo, da nas osrečijo. In to, kar je bilo zame osebno najbolj osupljivo spoznanje, je bilo dejstvo, da moški zapušča odnos takrat, ko spozna, da ženske ne more osrečiti, ne glede na to, kaj naredi. Takrat poišče žensko, ki jo lahko osreči.

Kaj lahko naredimo?

Prijaznost je ključ. Sama sem svojo preobrazbo leta 2009 začela s prijaznostjo. In ko danes delim to preprosto skrivnost z ženskami, me osupne, koliko sikanja, vzdihovanja, zavijanja z očmi in koliko kritike, da zagovarjam moške, sem ob tem deležna. Vse to mi samo potrjuje, da z besedami moje prijateljice; “Ne samo da si pljuvamo v lastno skledo, zalivamo jo z gnojem.”

Ja, res je, ni nam všeč, da je toliko na ženski. In vendar je. Moški se zgolj odzivajo na ženske. Če je ženska napadalna in kritizira bo vedno deležna ali nasilja ali pa umika s strani moškega. In če postaneš prijazna z njim … z besedami moškega nima druge izbire, kot da se odzove s prijaznostjo.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

P.S.: V kolikor te zanima več o tem, kako bolje razumeti moške in razliko med nami te vabim na druženje v živo, kjer bom razložila, zakaj moraš postati Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Več o druženju najdeš tukaj…

hands-heart

Srčna komunikacija

Vedno znova poslušam, kako pomembno je povezati se s srcem in komunicirati iz srca. Vse prav. Vendar je dejstvo, da do srca ne moreš, če se nisi voljna odpreti in sprejeti.

Pot v srce vodi skozi medenico, skozi maternico. Odpiranje srca in srčna komunikacija je nekaj najbolj ranljivega, kar si sploh lahko zamisliš. In zadnje leto prakticiram srčno komunikacijo na tedenskih druženjih svetega kroga ženstvenosti. Vedno znova me presunejo globine, ki jih ženske dosegamo, ko se odpremo in druga z drugo delimo, kar opažamo, kar čutimo.

Srčna komunikacija od tebe zahteva ranljivost, resničnost, ko čutiš to, kar čuti oseba na drugi strani in jo vidiš točno tako kot je. To zahteva od tebe sprejemljivost. popolno sprejemanje celega paketa. In to je izjemno ranljivo. Zahteva pogum, drznost, srčnost.

Biti moraš drzna, da se pokažeš, da razkriješ sebe, to kdo ti resnično si in da pokažeš celo sebe. Gre za sprejemljivost in ustvarjanje globlje povezanosti. In da bi razumela, kako odpreti srce, moraš najprej razumeti, kako se odpreti in sprostiti, kako si dopustiti, da se sprostiš vase, da si to kar si in deliš celoto sebe z drugim. Zelo dobro se moraš poznati, da se lahko deliš in da lahko iskreno poveš, kaj potrebuješ.

Poznati moraš svoje mehanizme, kaj te zapre, česa se ustrašiš, čemu ne zaupaš v življenju, da lahko ostajaš odprta kljub temu, da je neudobno in da v sebi ustvariš občutek varnosti, ter ostajaš odprta vsemu navkljub. Ni enostavno, vendar je za srčno komunikacijo bistvenega pomena.

Ko se držiš nazaj, ko ostajaš zaprta zamujaš priložnosti za negovanje. Kajti negovanje ni povezano z dejavnostmi, negovanje je povezano s sprejemanjem izkušnje, ki ti je ponujena in dopuščanjem, da te ta izkušnja neguje, da izkušaš vrednost te izkušnje in da je to tisto, kar te okrepi.

To, kar je izjemno pomembno meni osebno, so globine, je povezanost. Površinskost, bežnost, znanstva, ki so zgolj na površini, me vedno znova pustijo prazno. Zato se spuščam v globine srca in vedno znova izzovem ženske, da si dopustijo srčno komunikacijo, da se izrazijo skozi svojo pristno, resnično, izvorno žensko dušo.

In ko srčno komunikacijo prakticiraš v skupini, je to resnično izjemno. Resnica je, da se sama ne moreš naučiti, kako odpreti srce in biti v srčni komunikaciji. Par oči na drugi strani, ko ti je nekdo priča, ko ti deliš sebe in oseba na drugi strani sprejme in deli sebe s tabo ustvari neskončni pretok o katerem govorim, ko pravim, da dve celoti ustvarita neskončnost.

Odpiranje srca je praksa, ki odpira tvojo horizontalno polje, kjer gre za izmenjavo. In za tovrstno izmenjavo potrebuješ osebo na drugi strani. Srčna komunikacija je povezana s tvojo kapaciteto, da se odpreš, se nehaš ščititi pred drugimi, da zaupaš sebi in si resnična z drugimi. Da si odprta, se razkriješ in si dopustiš, da si videna, da ti je nekdo priča, da si slišana, da te nekdo začuti, da si drzneš, stojiš razgaljena in svoji moči v samem dejanju.

Ja, tukaj ni prostora za blef, zato, da se delaš lepo, ni prostora za pretvarjanje. Je surovo, je ranljivo in je brezmejno lepo. Ta iskrenost je tisto, kar me vedno znova napolni. Ta razgaljenost me vedno znova gane. Presunjena sem vedno, ko sem priča srčni komunikaciji, ker te sleče, do golega in ko si kar si, je to tako mehko, nežno in neskončno lepo, da se temu nikoli ne morem načuditi.

In danes imam spet to priložnost, da z ženskami delim skrivnost sijoče ženstvenosti, skrivnost srčne komunikacije in veselim se, da imam to priložnost, da se vedno zbere skupina žensk, ki so voljne razgaliti svojo dušo in biti priča druga drugi.

In ob tem se zelo močno zavedam te resnice, kako pomembno je, da veš s kom deliš svoje bisere. In da svojih biserov ne mečeš svinjam. Da se ne razgaljaš in ne komuniciraš na tak način s tistimi, ki tovrstne srčne komunikacije niso voljni prakticirati. Pomembno je, da najdeš ljudi s katerimi si lahko odprta, ranljiva in razgališ svojo žensko dušo. Zato so ženski krogi ključni in zato je pomembno, da se družiš z ljudmi, ki so ti blizu in s katerimi lahko deliš iz srca in so to voljni sprejeti ter sebe deliti nazaj s teboj.

Ko pridemo do srca, je izbirčnost na mestu. Kajti ni vsakdo pripravljen na tak način sebe deliti s teboj in to je čisto ok. Pomembno je, da veš, kdo so osebe s katerimi to lahko narediš. In tukaj je zaupanje sebi bistvenega pomena. In tukaj sem brezmejno hvaležna ženskam, ki mi zaupajo in so voljne sebe deliti z menoj, ter na drugi strani sprejeti mene, tako kot sem.

Ženska, izjemna si! Razkrij se. Poveži se z ljudmi s katerimi lahko prakticiraš srčno komunikacijo. Toliko ti lahko da. Tako te obogati in oplemeniti. Dopusti si. Zaupaj si!

Hvala, da si.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

antique-map

Zakaj moški nočejo vprašati za smer?

Zakaj je Mojzes 40 let taval po puščavi?
Verjetno ni hotel vprašati za smer.

Ko sem prebrala to šalo, sem se na glas smejala, kakšno minuto. Kakšna ironija, da je ravno zadnji vikend razkril stvari na to temo. In ni bilo prijetno, to je vse kar lahko rečem. V svojem navdušenju, da s svojim dragim delim to, kar bom v nadaljevanju zapisala, sem začela pogovor na način, za katerega se nisem zavedala, da je nesprejemljiv za mojega moškega.
»Zakaj moški nikoli ne vprašate za pot?«

Pa me je kar ustavil. Naredila sem tri napake; posploševanje, metanje v koš z vsemi drugimi moškimi in neresnica, ker moj dragi večkrat vpraša za smer, kot jaz (tako mi je razložil).

Rezultat? Tihi dnevi in veliko solz, da sem končno v praksi izkusila, dojela in sprejela kako boleče je biti zavestno prisotna, ko si ranjena.

Ne, ni lahko. Pred meseci sem se zavezala temu, da preneham s kastracijo moških in odkar sem odložila svoj meč, je soočenje z napadom z moške strani včasih videti kot čisti samomor. Učim se. In če bi rekla, da obvladam, bi se zlagala. Boli, vendar vztrajam, ker verjamem v to, da je možno ustvariti harmonične medsebojne odnose skozi obojestransko razumevanje.

Pa vendar se mi včasih zdi kot utopija in popolnoma razumem številne ženske s katerimi se srečujem. Seveda je takrat, ko si prizadeta, najlažje udariti nazaj skozi kritiko ali se umakniti vase in počakati da mine. Precej težje je hkrati opazovati, kaj se dogaja v tvoji notranjosti in to deliti z moškim na način, da mu pride do živega, da končno dojame, kaj je naredil in da se opraviči. To je brez dvoma izjemno ranljiva stvar. In ja, priznam, v zadnjem času si dovolim, da sem ranljiva. Zeeelo ranljiva.

Pa vendar za veliko večino moških velja, da nočejo vprašati za smer, ko se izgubijo. Pravzaprav sploh nočejo priznati, da so se izgubili. Vsaj ne takrat, ko je zraven njihova ženska. Nekje sem prebrala, da moški sprašujejo za pot, ko so v avtu sami. Vpričo ženske pa pogosto želijo narediti vtis. In ženske pogosto ne razumejo, kaj se je zgodilo z njenim ljubečim moškim, ki se običajno takrat, ko ženska začne spraševati zakaj se ne ustavi in vpraša za smer, spremeni v Mad Maxa na steroidih.

Ko sem si začela postavljati dve pomembni vprašanji, v povezavi z moškimi, in eno od njiju je; Kaj če ima za to dober razlog?, sem prišla do pomembnih odkritij. Moški možgani so oblikovani na tak način, da je moški izjemen v prostorski predstavi in orientaciji. Pomembno je razumeti, da se moški nikoli ne »izgubi«. Biti izgubljen za moškega predstavlja nemoč, ki je enostavno ni voljan izkusiti. On samo še ni prišel tja, kamor je namenjen in v sebi verjame v svojo sposobnost, da bo prišel točno tja, kamor je namenjen.

Moški so tako obsedeni s tem, da pridejo na cilj ali zadenejo cilj, da so športi, kjer gledajo moškega, ki z žogico zadane cilj, kot so golfisti, tenisači, nogometaši ali košarkarji, eni od najbolje plačanih ljudi na svetu. Enostavno ne rabiš diplome, da bi bil spoštovan. Vse kar potrebuješ je, da si res odličen v ocenjevanju hitrosti, oddaljenosti, kota ali smeri. Prostorska predstava omogoči moškemu, da si predstavlja v svoji glavi, kam se mora obrniti ali kako se vrniti na isto mesto, brez zemljevida v roki. Študije kažejo, da moški možgani merijo hitrost in razdaljo, da bi ocenili, kdaj morajo zamenjati smer. Ogromno moških se orientira na sever brez pripomočkov, tudi v zaprtih prostorih. Konec koncev je v njegovi notranjosti še vedno lovec, ki je moral znati najdi nazaj domov tudi po tem, ko je ure in ure sledil svojemu plenu. Orientacija je za moške še vedno stvar preživetja, zakodirana je v njihove možgane.

Ja, različni smo si, zelo. Kljub temu, da opazujemo isti svet, ga vidimo skozi različne oči. Moški vidi stvari in objekte na prostorski način, kot bi zlagal sestavljanko. Ženska vidi širšo sliko in vidi detajle, vendar je posamezen košček in njegov odnos z naslednjim koščkom bolj pomemben od prostorske pozicije. Zavedanje moškega je usmerjeno na rezultate, doseganje ciljev, status in moč, tekmovanje in učinkovitost. Zavedanje ženske pa je usmerjeno na komunikacijo, sodelovanje, soustvarjanje, ljubezen, povezanost, harmonijo, porazdelitev in odnose. Moški obožujejo predmete. Ženske imamo rade ljudi.

Zato so zemljevidi zakon. V najini vikend odisejadi, ko sem poskušala s svojim moškim deliti, da zdaj razumem, zakaj moški ni voljan ustaviti, da bi vprašal za smer, pa do tja sploh nisem uspela priti, se je zelo lepo pokazalo točno to dejstvo… moški hoče naslov, ker bo naslov vtipkal v svoj GPS in ga bo računalnik pripeljal na cilj. Prijateljica, h kateri smo bili namenjeni, pa mi je opisala pot na tipično ženski način; se pelješ do krožišča, pelješ skozi naravnost, čez dva ležeča policaja in pri znaku za šolo zaviješ na desno. Ženske opazimo okolico in detajle, moške zanima cilj.

Pa naj zdaj podelim to, kar me je tako zelo navdušilo, da sem si to želela podeliti s svojim moškim. To, da moški ni voljan ustaviti in vprašati za smer je zelo uglašeno z njegovim preživetvenim instinktom in ne z njegovo aroganco ali trmo. Prvič, če bi ustavil avto, odprl okno in vprašal za smer, s tem izpostavi sebe in tebe nevarnosti, tovrstna ranljivost pogosto ni vredna tega, da bi nekam prišel prej kot bi si želel. In drugič, vedno, ko moški vpraša za smer neznanca, svoje in tvoje življenje položi v roke nekoga, ki ga ne pozna in mu ne zaupa. Moški, modro, svoje življenje dajejo v roke osebam, ki jim zaupajo, ki so se izkazali, da so vredni zaupanja. Skozi moške oči je bolje, če iščeš lokacijo sam, kot pa da si prepuščen presoji nekoga, ki ga ne poznaš in mu ne zaupaš.

Zakaj ti tega po vsej verjetnosti ni povedal? Moškemu je to popolnoma očitno. In očitnih stvari ni potrebno razlagati, saj so vendar očitne. Vsak moški to ve in nekaj, kar vedo vsi, pač ni treba razlagati. Za moškega je čisti misterij, kako si lahko pozabila tako osnovno pravilo preživetja.

In zdaj še sladkorček za vse ženske (to je bilo tisto, kar sem čisto zares želela podeliti s svojim dragim). Obstaja neznano področje, za katerega moški ne bo vprašal za pot, vendar bo izjemno hvaležen, če mu boš dala navodila, kako potovati skozi pokrajino tvojega telesa. Moški so navdušeni, če je ženska tako samozavestna, da z njim podeli zemljevid, uporabne informacije v povezavi s svojim telesom. Navodila, diagrami, zemljevidi za aktivnosti v spolnosti so pri moških več kot zaželeni.

Da bi mu lahko dala zemljevid, pa moraš svoje telo zelo dobro poznati sama in pripravila sem spletno druženje, ki ti pri tem lahko pomaga. Več si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Po mojih opažanjih je ključnega pomena, da se ženske naučimo kako komunicirati s svojimi moškimi in kako mu razložiti, da določene stvari vedo samo oni in da nam ženskam stvari niso tako zelo kristalno jasne.

Če te zanima več, se mi pridruži na enodnevnem druženju, kjer bom s teboj delila način, kako ti lahko moški z enim stavkom pomaga resetirati tvojo ranjenost in se regenerirati. Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

relaxed

Očarljivka

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da očarati pomeni; zbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe. Sopomenke so šarm, draž, dražest, mik, mikavnost, očarljivost, privlačnost.

Vedno znova se srečujem z ženskami, ki so prepričane, da je očarljivost manipulacija. Če bi bilo to res, potem bi vsi dojenčki na svetu manipulirali z ljudmi, ki so očarani nad njimi. Očarljivost je lastnost, ki nima čisto nič skupnega s spolnostjo in izkoriščanjem, vendar se je ženske bojimo. Očarljivost je v čisto vsaki ženski. Ne, ni nekaj, kar se naučiš, pravzaprav jo razkrivaš. Ko se osredotočiš nanjo v sebi, čutiš večjo samozavest in očarljivost je tisti manjkajoči košček, ki v moškem sproži potrebo po tem, da te zaščiti, neguje, poskrbi zate in osreči. Ko je ženska srečna in čuti močno povezanost s svojim moškim, njuni otroci čutijo varnost, ljubezen in bolj zaupajo vase. Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Eno največjih presenečenj v razkrivanju razlik med moško in žensko naravo je brez dvoma prišlo v obliki spoznanja, koliko moči imamo ženske v svojih rokah. Če bi to resnično razumele, ne bi imele potrebe, da smo kralji svojega kraljestva. Dejstvo je, da v enem kraljestvu ne moreta vladati dva kralja, če ti zasedeš mesto kralja, ni prostora za moškega, ki je resnično kralj. Če bi slekla hlače v partnerstvu in dopustila svojemu moškemu, da vodi, bi po vsej verjetnosti izkusila darežljivost, pozornost in razvajanja, ki jih izkušajo očarljive ženske.

Priznam, ko sem začela s svojim izobraževanjem, kako biti očarljiva ženska v letu 2009 sem se upirala z vsemi štirimi. Takrat mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi pogledala, kaj je knjižni izraz za očarljivost, verjetno bi bila zelo presenečena.

Borila sem se s tem, da bi svojemu moškemu pustila, da je v ospredju. Pravzaprav sem se borila s tem, da je pravzaprav ženska najpomembnejša podpora svojemu moškemu. Borila sem se s tem, da bi bila kraljica, hotela sem biti kralj. Ni se dobro končalo in vse moje sitnarjenje, pritoževanje in kritiziranje se mi je maščevalo. Dojela sem, da če pustim svojemu moškemu, da poskrbi zame, s tem osreči mene in s tem, ko sprejmem, jaz osrečim njega.

Po težki poti sem se naučila, da moški naredi čisto vse za žensko, ki je prijazna, ljubeča, skrbna in predvsem očarljiva. Ko si očarljiva, se moški v tvoji družbi počuti izjemno. Ko sem se končno odločila, da opustim svojo narejeno moškost in namesto tega stopim v svojo očarljivo ženstvenost sem bila pozitivno presenečena. Razlika v odnosu je bila brez primerjave.

Moški in ženske imamo različne potrebe. Ženske potrebujemo ljubečo pozornost in to, da moški poskrbi za nas. Moški na drugi strani potrebuje spoštovanje in občudovanje. Ženske znamo krmariti med dnevnimi obveznostmi; hkrati kuha, čisti in poskrbi za otroka. Moškim tovrstni multitasking povzroča stres in težko sledijo ženski, ker njihovi možgani enostavno niso zvezani na enak način. Nobene potrebe ni po tem, da spreminjamo svoje moške, pravzaprav je vse, kar moramo narediti ženske to, da jih sprejmemo take kot so in jih ljubimo točno take kot so.

Očarljivost ženske je nekaj, kar moški obožuje. Očarljivka je prijazna in govori z mehkim glasom, vendar jo moški sliši glasneje kot če bi kričala. Milina ženske se moškega dotakne in ženstvenost, njena čutnost ga čisto očara.

Očarljivost ženske v tvojem moškem prebudi igrivost, zabavnost, prijaznost, ljubečo podporo, razumevanje in ljubeznivost z njegove strani. Ne, to ni znanstvena fantastika ali kakšna huda znanost, pravzaprav gre za izgubljeno umetnost, ki ima lahko na tvoj odnos z moškim izjemen vpliv. Nega ženske energije je prvi korak s katerim začenjamo to osupljivo popotovanje v razkrivanje magnetne privlačnosti in skrivnosti očarljive ženske.

Dejstvo je, da ženska, ki je utrujena, sitna in brez energije ne bo očarljiva, v moškem bo prebudila prej slabe občutke, kot dobre, občutke krivde, ker je ne more osrečiti. Zato je ključnega pomena, da ženska zna in najprej poskrbi zase. Le tako bo lahko očarljiva in bo pustila sled v srcu svojega moškega.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S.: Če te zanima kako bolje poskrbeti zase in negovati svojo žensko energijo se mi pridruži na 8-tedenskem spletnem druženju. Več informacij si preberi tukaj…

charming-girl-39

Manjkajoči košček nadaljevanje

Ena od stvari, ki sem jih leta 2007 odkrila v Egiptu je bil brez dvoma moj manjkajoči košček. Pogovori, ki so se vedno zavlekli pozno v noč, so razkrili moj manjkajoči košček – strast.

Odkrila sem, kako sem v želji, da bi ugajala in ustrezala svojemu moškemu pozabila na svoje strasti. Instinkt ženski prigovarja, da se mora, če želi preživeti, prilagoditi. In v tej zgodbi tvojih možganov, je logika postranskega pomena. Čisto vseeno je, če si direktorica, uspešna ženska, če imaš visoke prihodke in lahko poskrbiš zase, ko se zaljubiš, se vklopijo prazgodovinski možgani. Ženska ima v sebi spomin nabiralke in možgani nabiralke skenirajo okolico in iščejo nevarnosti, iščejo kaj je uporabnega na travniku in kaj ne. Ženske imamo oko za detajle in ravno zaradi te sposobnosti vemo, kaj moškemu ustreza in kaj ne. Poleg tega ženske v začetku zveze naredimo domačo nalogo in poskušamo ugotoviti, kaj ima naš moški rad. Potem se začnemo spreminjati, prilagajati, ustrezati, košček za koščkom smo voljne razdati sebe, zamenjati delčke sebe za pozornost s strani moškega in občutek, da smo ljubljene. Arhetip ustrežljivke je zelo močno prisoten čisto v vsaki ženski, ne glede na status in dosežke.

In tako se počasi spremenimo. Brez da bi opazile, kaj se je zgodilo, se prilagodimo. Poznam ženske, ki so spremenile barvo las, zaposlitev, način oblačenja, prijateljice, vse, da bi ustregle svojemu moškemu oziroma pogosto, brez da bi on karkoli rekel, ker so predvidevale, da to morajo narediti, da bi obdržale moškega.

Ženske smo pozabile, kaj je moškim resnično pomembno.

Egipt mi je razkril, kako sem v svojem življenju, v želji, da bi bila za svojega moškega privlačna, bila voljna zamenjati svojo strast za občutek varnosti. Strast je enegija, ki v sebi združuje radost, zanos, optimizem, ko vse teče kot namazano in ko te energija nosi na svojih krilih. Strast je tisti aspekt, ki te motivira od znotraj, ko pozabiš na zunanjo motivacijo.

Strast se dvigne iz srca in je povezana s tem, kar polni vaše srce z vitalnostjo in navdušenjem. In ja, strast vas bo vedno vodila v smeri avtentičnega Jaza, pravi Danielle La Porte.

Ja, pozabila na strast. Strast, kaj že to je? Ko sem leta 2009 sedela na tleh svoje dnevne sobe in se spraševala, kaj si čisto zares želim, sem začutila izjemno globoko žalost ob dejstvu, da me je v življenju objela rutina vsakdana in sem čisto pozabila na to sočnost, energičnost, ki jo nosi s seboj strast. Bila sem ujeta v vsakdanjiku, otopela in enostavno nisem dojemala sveta in stvari kot izjemne in čudovite. Kajti, ko sledimo svoji strasti se počutimo izjemno. In tako kot mnogi, sem tudi sama pozabila, da strast ni nekaj, kar se le redko oglasi mimo. Strast je navada, ki ji je potrebno nameniti pozornost, zavezanost in predanost. Strast te potegne v smeri avtentičnega jaza. Potrebno je objeti svoj avtentični jaz, se povezati s svojimi srčnimi željami, da bi začutili ta tok strasti, ki je naraven, navdušujoč in povzroči, da se počutimo izjemno.

Čeprav sem že leta 2007 odkrila, kaj je moj manjkajoči košček, sem še dve leti sabotirala samo sebe iz strahu, da ne bom izgubila tega, kar sem imela, če bi si dopustila, da grem za tem, kar so moje strasti v življenju. Leto 2009 me je prebudilo na polno in takrat sem začela ponovno plesati, kar je ena mojih velikih strasti. In stopila sem na pot prebujanja svoje ženstvenosti, kar je še ena od mojih velikih strasti. Počasi, mic-po-mic sem opuščala rutino in začela na življenje gledati s čisto drugimi očmi.

Danes mi je zanimivo opazovati, kako pomlad prebuja to energijo strasti v ljudeh in kako se spomladi, po zimskem spancu, ponovno začnemo ozirati okoli sebe in želimo prispevati. Strast je nekaj, kar nam je dano in je naravno v nas. In vendar jo je potrebno izbrati.

80% ljudi se trudi s stvarmi v življenju, ki jim niso všeč in jih ne navdihujejo. 80% ljudi se utaplja v strahu in išče varnost v svojem svetu zunaj sebe. Iz tega izvira veliko stresa v naših življenjih. Nedvomno se vse začne pri tem, da si v sebi razjasnimo, kaj je pravzaprav tisto, kar je naša strast in nas navdušuje v življenju. Ko nas vodi strast, ne delamo stvari zato ker jih moramo, temveč iz notranjega poriva strasti in ljubezni. Strast nas motivira od znotraj in vedno boljši smo v stvareh v katerih smo dobri in v stvareh, ki nas navdušujejo.

Pomlad je čas, ko je potrebno odkriti, kaj prižge plamen v tvojem srcu, kaj želiš od svojega življenja. Ljudje se v življenju ukvarjajo z rezultati, ki jih želijo, s stvarmi, ki jih hočejo imeti in s svojimi veščinami, s tem, kako bodo prišli do tega. Ob tem pa pozabijo na tisto, kar jim da energijo, da to lahko dosežejo. Strast.

Strast je gorivo.

Passion makes the old medicine new:
Passion lops off the bough of weariness.
Passion is the elixir that renews:
How can there be weariness
When passion is present?
Oh, don’t sigh heavily from fatigue:
Seek passion, seek passion, seek passion!
(Jelaluddin Rumi Mathnawi VI, 4302-4304)

In strast je skrita v Hetairi, v tistem delu v naši notranjosti, ki predstavlja muzo, ljubico, zdravilko. Hetaire so bile družabnice, spremljevalke moških, ki so jih navdihovale s svojo magnetno privlačnostjo. Vedno znova me osupne, ko prisluhnem ali berem poezijo, gledam slike, fotografije moških, ki so jih navdihovale ženske. Koliko strasti je v tej umetnosti, ki je posvečena – ženski. In od vsega me je najbolj osupnil iskreni odgovor moškega, ki mi je povedal: “Taja, pa ti veš, da so vsi izzumi, ki so svet pripeljali iz kamene dobe v ta moderen, sodoben svet, namenjeni ženski? Moški so od nekdaj želeli svet, okolje narediti bolj prijazen in prijeten za žensko! Zakaj misliš, da imaš hladilnik, štedilnik in številne druge naprave, ki ti olajšajo tvoj vsakdan? Ker je moški hotel narediti svet boljši za svojo žensko.”

To mi je dalo za misliti. Globoko sem se zamislila ob tej izjavi. Moški si resnično želijo osrečiti svojo žensko. Moški bi naredili za svojo izbranko vse. Čisto vse.

Zakaj ne živimo v tej realnosti? Kaj pa, če se moški samo odziva na žensko? Kaj pa, če ženska s tem, ko prilagodi sebe, spremeni moškega?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

charming-girl-39

Manjkajoči košček

Priznam, to kar bom delila v nadaljevanju je bil zame osebno dooolgo časa manjkajoči košček. Vendar sem leta 2007 na mojo veliko srečo srečala osebo, ki mi je razkrila kaj ta manjkajoči košček je. In zame je moj manjkajoči košček deloval kot čarovnija.

Mediji, pop kultura, sodobni trendi so veliki večini žensk oprali možgane. Ženske mislimo, da če bomo shujšale, če bomo telovadile, skratka oblikovale svoje telo, če nam bo uspelo znebiti se celulita (ta je v teh dneh pred poletjem velika tema), ojačati mišice, potem bomo bolj privlačne. Na mojo veliko žalost pogosto od izjemno privlačnih žensk slišim tovrstna pritoževanja in vem, da sem bila vse do leta 2007 nezavedno v tem istem kampu. Kot da tovrstno zavračanje telesa ni dovolj, se vedno znova pritožujemo, kaj vse je narobe z našimi lasmi. In mnoge so mnenja, da je seksi perilo, obleka in zapeljivo vedenje potrebno, da bi pritegnile moškega, po možnosti »pravega« moškega.

Ok trenutek resnice, brez dvoma drži, da s tem pritegneš moškega do sebe, vendar vsa pozornost, ki jo nameniš fizični privlačnosti moškemu signalizira eno samo stvar… želi si seksa. To je to.

Še eno priznanje, ko sem to dojela, sem si oddahnila. Brez dvoma sem pogosto oddajala napačne signale in namesto, da bi v moškem prebudila potrebo po tem, da me neguje, poskrbi zame, mi podari svoj čas in me osreči, sem ga »zrajcala« in je želel tisto, česar si sama pogosto nisem želela… seks. In ko danes gledam mlade punce (doma imam dve najstnici) mi je kristalno jasno, da iz medijev in s strani vrstnic dobivajo iste impulze, ki sem jih tudi jaz in moške vedno znova pripravijo za tisto eno stvar, ki si je ne želijo. Ženske si želimo naklonjenosti s strani moškega, vendar nam nihče ni povedal, da naklonjenosti s strani moškega ne dobiš, če aktiviraš fizično privlačnost pri sebi.

Verjetno malo zgodovine ne bo škodilo. Moški si želijo žensko, ki ga fizično privlači. Vendar razlog za to leži v genih. Zadnjih 50.000 let DNK moškega kliče po razmnoževanju, da bi človeška vrsta preživela. Najhitrejša pot, da moški najde žensko, ki je sposobna poskrbeti za potomce, je v hitrem vizualnem pregledu. Moški so izmojstrili skozi tisočletja, katere ženske imajo atribute za možne težave s plodnostjo. Moški običajno prečekirajo proporce telesa, prvi je od ramen do pasu in seveda so prsi v ospredju. Ženske z večjimi prsmi in ozkim pasom so bolj seksualno privlačne, ker so po izkušnjah zapisanih v DNK bolj plodne. Potem preveri ustnice, oči, dolžino las, tvoj obraz in na koncu še zadnjico. To kar se dogaja v najstarejšem delu možganov je, da okljuka vse atribute, ki jih ženska mora imeti, da lahko donosi zdrave otroke. Vem, to se sliši, kot da imamo ženske en sam namen, da obstajamo, vendar to o čemer govorim ni nekaj, kar bi se v njegovi notranjosti dogajalo na zavestni ravni. To so popolnoma nezavedne zadeve, ki se preigravajo v ozadju tudi, če si moški sploh ne želi otrok. Možgani lovca so na delu.

In vem, kako se to sliši, in vem tudi, kako sem se pogosto počutila kot ženska – objektificirana. Kot predmet na ogledu, ki ga moški »čekirajo« ali je kaj vreden ali ne. In to, drage moje, me je vedno razbesnelo. Razbesnelo do konca. Najraje bi šla in nekoga na gobec. Vendar si nisem upala kot prvo in kot drugo, pojma nisem imela s čim prebudim ta vzgib v moškem. Ok, še eno stvar moram priznati, v resnici nisem imela veliko tovrstnih težav. Zakaj? Ker sem se skrila. Postala sem siva miška, ki ni hotela zbujati pozornosti. Oblačila sem se v »vreče«, skrivala svoje telo, nosila kratke lase in se obnašala kot fant, to je bila moja strategija, ki me je brez večjih težav peljala skozi srednjo šolo in na faks. Rezultat… nihče me ni nadlegoval in hkrati nisem imela fanta. Bila sem prijateljica s fanti, pravzaprav so me imeli za sestro, vendar nisem imela nobenega zmenka, nihče me ni povabil na pijačo in hrepenela sem po tem, da bi končno enkrat bila zanimiva za moške.

Brez dvoma sem imela privilegij, ker sem zelo zgodaj spoznala kako drugačni so bili moji prijatelji v družbi s fanti in z menoj in kako so se obnašali na drugi strani s puncami. Ja, to je bilo kot noč in dan in včasih bi koga kresnila po buči, ko sem opazovala kakšni bebci so pogosto izpadli s puncami ter kako inteligentni in zabavni so bili v »naši« družbi.

Ko sem končno imela prvega fanta pri svoji polnoletnosti, sem si zelo želela pozornosti in naklonjenosti. Sanjarila sem o tem, kaj vse bova doživela skupaj in vendar je bila spolnost eden od nadležnih faktorjev. Vedela sem, da brez nje ne bo šlo, hkrati pa me je motilo dejstvo, da sem vsakič, ko sem se »uredila« bolj po ženstveno v mojem moškem aktivirala slo po spolnosti. To me je frustriralo, da ne govorim o prizadetosti, ki je prišla ob tem, ko me je zapustil (po telefonu, ne vem če bom to lahko kdaj resnično sprejela in se pomirila s tem, ker še vedno čutim prizadetost ob tem, da nisem bila vredna, da mi to pove na 4 oči, čeprav danes vem, da ga je bilo verjetno strah, ker moja podivjana ženska, ki je prišla na površje, bi ga verjetno zmlela v prah) in mi povedal, da si želi preizkusiti še druge ženske. Verjetno je čisto odveč, če rečem, da sem bila prizadeta, užaljena in zanikana kot ženska. Ponovno se mi je potrdilo, da moške zanima samo ena stvar – seks.

In v tistem času, ko sem bila samska, sem se iz užaljenosti odločila, da k**c gleda ljubezen, da želim spoznati, kako je biti zapeljivka. Ko sem spoznala svojo Femme Fatale, sem se je ustrašila bolj kot spolnosti. Na hitro sem vse skupaj zaprla v predalček v svoji notranjosti in življenje je šlo svojo pot.

Do leta 2007, ko sem srečala moškega, ki je bil Kralj in ki je z menoj delil, kaj pomeni biti Kraljica kot ženska. Precej nenavadna izkušnja, vendar mi je dala ogromno materiala za razmišljati. Spoznala sem, kaj je bil moj manjkajoči košček. Ko me je Ameer spraševal, če sem že plesala svojemu moškemu in ali čutim, da je spolnost pravzaprav igranje na inštrument sem močno zardevala in se hkrati čudila, kje za vraga živim. Dojela sem, da nečesa ne razumem in da je umetnost ženstvenosti brez dvoma nekaj, kar moram obuditi v svojem življenju.

Kasneje sem dojela, da je polarnost med moškim in žensko tisti magnetizem, tista iskra, ki zaneti strast med partnerjema. Dojela sem, da je privlačnost nekaj več kot zgolj fizična privlačnost. Dojela sem, kako mogočna in veličastna je magnetna privlačnost.

Se nadaljuje…

Kaj je torej tisto, kar ne le pritegne moškega k tebi, kar ne povzroči zgolj želje po seksu kot fizična privlačnost? Kaj je tisti manjkajoči košček v sestavljanki, ki ženske pogosto vodi v blaznost, ker imaš občutek, da delaš vse prav, pa je rezultat na koncu vedno enak?

Kaj je tisto, kar očara moškega, da si želi poskrbeti za svojo žensko?

Če te zanima več, se mi pridruži v spletnem druženju, kjer bom delila kaj je manjkajoči košček. Več informacij najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

2us

Resnica je, da…

…ženske gledamo na moške kot na naše sovražnike. Ni potrebno pogledati daleč, verjetno smo bili vsi deležni prepirov med starši. In da se lahko res dobro skregaš, moraš na osebo na drugi strani gledati kot na sovražnika. Gre za dinamiko boja za moč, kjer se dve osebi bojujeta za prevlado. Tisti, ki ima moč, ima nadzor in kontrolo v odnosu. Znano?

Sama temu pogosto rečem ping-pong med partnerjema, kjer eden poda žogico na drugo stran in drugi odbije žogico nazaj. Če ti meni ne daš tega, potem ti jaz ne dam tega… Igra se lahko nadaljuje le dokler eden ne odneha. Paradigma odvisnosti v odnosu je tista, ki napaja, je gorivo sovražnosti v odnosu, kajti dokler si odvisen od partnerja in njegove moči, se igra moči nadaljuje.

In tudi, ko menimo, da smo samostojne in neodvisne in moških pravzaprav sploh ne potrebujemo, kjer sem se leta 2009 nahajala sama, smo v igri moči. Ženske, ki smo mnenja, da vse zmoremo same, pogosto testiramo svojega moškega ali se bo spomnil ali bo pozabil na najino obletnico, osebni praznik, rojstni dan,…

Kolikokrat sem sama testirala svojega moškega, če me posluša, če se bo spomnil?
Ne, nisem sodelovala, nisem mu namignila, kajti prepričana sem bila, da je njegova pozornost, dejstvo, da ni pozabil, njegov izraz ljubezni do mene. Danes obžalujem čisto vsako priložnost, ki sem jo našla, da sem ga obtoževala, kritizirala in kaznovala. Tolikokrat mi je rekel, da uničujem trenutke, ko bi nama bilo lahko lepo, pa nisem slišala.

Takrat še nisem vedela, da moški v svojem življenju potuje skozi štiri pomembne faze in nihče mi ni povedal, da je moj moški v fazi, ko je njegov čas izjemno dragocen. Ko mi je končno namenil čas, sem ga najprej izkoristila zato, da sem izrazila svojo prizadetost, užaljenost in ranjenost.

Tolikokrat sem stvari interpretirala skozi lastno prizmo ranjenosti in se počutila zapuščena. Tolikokrat sem ga hotela kaznovati, ker sama nisem čutila občutkov vrednosti. Jaz nisem bila zmožna videti svoje lastne vrednosti, svoje dragocenosti kot ženske in sem njega obtoževala, da ne vidi moje vrednosti kot ženske.

Res je, da nisem imela zgleda, kako bi lahko ravnala drugače, vendar to ne zmanjša dejstva, da sem velik del najinega odnosa pričakovala, da bom ranjena in nanj gledala kot na tistega, ki me rani… vedno znova in znova.

Moj prvi odnos z moškim se je končal na zelo boleč način… z resnico. Moj takratni fant, me je poklical po telefonu (to je bilo še pred mobilniki) in mi sporočil, da me zapušča, ker bi rad preizkusil še druga dekleta. Bil je moj prvi fant in jaz njegovo prvo dekle. Takrat nisem vedela, da fante v tej fazi zanimajo avanture in da se želijo zabavati. Pri svojih devetnajstih sem bila pripravljena na za-vedno-skupaj in bila sem globoko prizadeta, užaljena in besna, ko mi je povedal resnico. Danes razumem. Danes vem, da je bil z menoj popolnoma iskren, povedal mi je resnico – da ni pripravljen na resno zvezo in bilo je srce parajoče, da sem zgolj ena od njegovih avantur.

Ko sem kasneje vstopila v “resno” zvezo, mi nihče ni povedal, da je moški v naslednji fazi svojega razvoja zavezan temu, da izgradi svoje “kraljestvo” in da bo to v praksi pomenilo, da bo najin skupni čas skromno odmerjen. Če bi vedela, v kateri fazi se nahaja, bi najin skupni čas bolje porabila. Tako pa sem najin časovni proračun v glavnem porabljala za pritoževanje, ker si ne vzame več časa zame in nerganje, ko stvari niso bile po mojem okusu.

V stilu ženske, ki na svojega moškega gleda kot na poraščeno žensko, sem od njega pričakovala, da bo vedel, kaj si želim in mi to tudi omogočil. Nisem vedela, kako pomembno je, da s svojim moškim delim, kaj potrebujem od njega. Bila sem prepričana, da on bi pa že moral vedeti, kaj potrebujem, saj me vendar ljubi, ni res!?

Nihče mi ni povedal, da moram biti sama v stiku s svojo strastjo, s seboj in vedeti, kaj potrebujem, ter to jasno deliti s svojim moškim, če želim to tudi dobiti.

Resnica je, da brezmejno obžalujem vsa leta, ki so zletela mimo naju. Leta, ko sem ga kaznovala, se obnašala do njega, kot da je moj najhujši sovražnik in ne glede na to, da si štejem v veliko čast, da do njega nisem bila “pasja” kot bi lahko bila (včasih me srce boli, ko gledam ženske, kako pasje znajo biti do svojih moških in takrat sem globoko hvaležna, da sama nisem svojega gneva zlivala na svojega moškega), bolj ko spoznavam moško naravo in razlike med nami vidim, kje vse sem delala “neumnosti”. Vidim, kako sem ranila svojega moškega, kako ga nisem spoštovala in kako sem s tem vedno znova ranila samo sebe, kaznovala samo sebe in bila sovražna do sebe.

Ja, resnica pogosto boli. Boli kot pri norcih, vendar danes vem, da lahko stvari preobrazim le, če jih prepoznam, sprejmem in zavestno izberem drugače. Proces duhovne alkimije od nas zahteva, da najdemo svinec, ki ga želimo preobraziti v zlato. To je ena od treh pomembnih sestavin alkimije.

Resnica je, da si moški od vsega najbolj želi, da bi bila njegova ženska srečna. Resnica je, da je vedno boleče iskren, da govori resnico, le da ženske pogosto ne želimo slišati tega, kar nam govori, ker nam to kar slišimo preprosto ni všeč. Še vedno mi pogosto ni všeč kar slišim in učim se poslušati. Učim se spoštovati in učim se občudovati moške.

In ko svoja spoznanja delim z ženskami, pogosto slišim očitek, da zagovarjam moške. Ženske namreč obožujemo svojo vlogo žrtve. Da smo lahko v vlogi žrtve, potrebujemo na drugi strani sovražnika, mučitelja, nekoga, ki ga lahko obtužujemo, kaj nam dela in kako grdo dela z nami. In vsaka žrtev nujno potrebuje simpatizerja, nekoga, ki se z njo strinja in jo podpira v njeni igri žrtve, ki čaka na rešitelja. Ja zelo dobro poznam svojo žrtev in tudi mit o princu na belem konju mi je zelo znan. Zabavno je to, da ima zdaj zame čisto nov pomen, kajti moški je resnično princ, ki se mojstri, da postane kralj.

Vsaka ženska ima vedno na izbiro – lahko je žrtev okoliščin, žrtev odnosa, žrtev moškega ali pa prepozna svoje strasti, svoje želje in stopi za tem, kdo v resnici je… kraljica.

Dejstvo je, da če želiš v svojem življenju kralja, moraš najprej Ti postati kraljica. Kralji so namreč sila zanimiva vrsta – pokažejo se samo, če jih vidiš, spoštuješ in občuduješ. Ženska mora postati sprejemljiva, voljna, da se odpre in sprejme darilo s strani moškega, da dopusti, da jo to darilo neguje in da se preda svojemu kralju, kar od ženske zahteva številne veščine, ki jih sodobna ženska enostavno ne pozna. Šele,  ko je ženska voljna sprejeti, bo to razkrilo kralja v njenem moškemu.

Ja, res je, sama dolgo časa nisem imela pojma o teh stvareh. Potem pa sem v svojem življenju srečala… kralja. Moškega, ki je bral moje misli, moškega, ki me je obdaroval na najbolj nenavaden način in vsakič znova sem bila izzvana, da sem sprejela. Ta moški me je naučil, kaj pomeni biti kraljica, le da takrat nisem razumela, kaj mi kaže, česa me uči. Danes vem in danes z ženskami delim, kako postati kraljica.

Vprašanje je le ali si Ti voljna, da stopiš v svojo kraljico in zaživiš izpolnjeno življenje? Kakšna je tvoja izbira danes?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena.

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

ritual

Odpiranje novemu…

Odpiranje novemu je predvsem za ženske svojevrsten izziv in pogosto se ujamemo v rutino in nismo pripravljene na spremembo dokler nam ne teče voda v grlo.
Za žensko je odpiranje zelo intimno povezano s penetracijo in pogosto smo v upiranju, da ne govorim o tem, da želimo imeti kontrolo nad dogajanjem, da bi v sebi občutile občutek varnosti. Še vedno namreč varnost iščemo zunaj sebe.

Večina žensk se sploh ne zaveda, kako globoko so rutine zakoreninjene v njenem življenju, dokler ne naleti na steklene stropove na področjih, kjer bi si resnično želele, da bi se stvari spremenile.

Pogosto smo trde glave in se enostavno nočemo premakniti, zato nas pogosto premika življenje. In ob tovrstnih premikih tektonskih plošč v naših življenjih imamo občutek, da se nam vse, kar nam je ljubo seseda na glavo.

Priznam, življenje me je utrdilo, vendar sem še vedno trmoglava in pogosto mnenja, da zmorem sama in to na svoj način. In tako sem mesec dni pred svojim 41 rojstnim dnevom doživela pretres ob premiku tektonske plošče, ki jo imenujem kontinent partnerstva. Streslo me je do kosti in če je kdo mnenja, da so stvari večne, naj ga pomirim, niso. Ne glede na najinih 21 skupnih let sva še vedno enako trmoglava in svojeglava in vsak je mnenja, da ima on prav. Včasih se morava srečati na sredini mosta, tudi dobesedno in tako sva se pogovarjala na žitnem mostu, nad Ljubljanico.

V meni je vzniknila želja po ritualu, s katerim bi pustila za seboj najino preteklost, vse tiste vroče kostanje, ki sva jih prelagala drug drugemu v roke in ki sem jih predvsem sama pogrevala vedno, ko sem v sebi zadela na staro ranjenost.

Ena od najbolj fascinantnih stvari v povezavi z možgani je prepričanje, ki je dolgo veljalo kot dejstvo, da se možgani, ko enkrat dozorijo, ne spreminjajo več. Le zelo mladi možgani naj bi še bili plastični, kot se takšni sposobnosti prilagajanja strokovno reče, kasneje pa naj bi to lastnost izgubili. Vendar so raziskave pokazale, da so tudi starejši možgani bistveno bolj plastični oziroma prilagodljivi, kot so sprva domnevali.

Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo. To v praksi pomeni, da lahko stare pogojenosti, stare vzorce in ranjenosti v nevronskih mrežah razpustimo in v možganih ustvarimo nove  živčne poti. Nevroplastičnost je namreč vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti.

V trenutku navdiha se mi je utrnila zamisel, ki sem jo delila s svojim dragim, ki je v skupni ritual privolil. Tako sva se deževnega jutra odpravila v Iški vintgar, k vodi.
Voda je element, ki odplavlja vse usedline, vse stare stvari in pomaga nam v alkemičnem procesu preobrazbe. Voda nas neguje in prenavlja.

Bila sva sama, kajti takih norcev, ki bi v nalivu šli na sprehod res ni prav veliko.
Tovrstna samota mi kot introvertirani osebi zelo godi, kajti na voljo mi daje prostor, da sem to kar sem.

In v tišini, ki so je obogatile le dežne kapljice na najinem dežniku sva se sprehodila do mesta, kjer sva našla najin čolniček, cvetje in plažo ob vodi. Moj dragi me je opazoval in simbolično zažgal list na katerega sva zapisala vse kar puščava za seboj. Pepel je čolnič ponesel po vodi in začutila sem, kako se je v moji notranjosti ustvarilo polje odprtosti za novo.

Rituali so pomemben del življenja vsakega posameznika, odpirajo vrata med duhovnim in zemeljskim.
Povezujejo, preobražajo, omogočajo nam premike.

In simbolično, neplanirano, me je moj dragi domov peljal po poti, po kateri se še nikoli nisem peljala.
Dan je bil prepoln simbolike, dopuščanja novega, ustvarjanja prostora za novo in popoldan sem preživela v ženski družbi. Praznovala sem Lepoto in še vedno praznujem porajanje nove sebe.

Pred menoj je praznovanje 41 leta, ki sem ga poimenovala 40 odtenkov ženstvenosti in praznovanje 14 leta moje hčerke (kakšna je verjetnost, da se ti zgodi tovrstno na-ključ-je, da se številka le zamenjata?).

Temu bo sledilo praznovanje najine obletnice, ki jo imava na Beltane, keltski praznik pomladi. To je čas cvetenja in je povezan s spočetjem in plodnosti. Mitološko gledano bog in boginja dosežeta puberteto, se zavesta svoje spolne energije in zato je Beltane povezan s poroko, z zavezanostjo in iskanjem partnerja.

Res je, življenje je čarobno, polno je priložnosti, ki jih moramo opaziti in se jim odpreti. Brez tega, da izmojstrimo umetnost odprtosti ne moremo sprejeti novega ali opustiti starega. Ranljivost je ključnega pomena tako za odprtost kot za sproščenost. In le skozi odpiranje življenju se lahko predajamo toku življenja, da nas ponese v globine in širine tega, kar smo izbrali zase.

Življenje te vodi skozi štiri pomembne faze, ki jih moraš usvojiti, če želiš skozi življenje potovati z milostjo in nežnostjo.

Odpiranje je vedno prva faza. potrebno se je odpreti za novo. In ko se odpreš moraš biti voljna, da sprejmeš. Ko sprejmeš, ti je dano, da te priložnost, izkušnja, to kar je izbrano neguje in to negovanje ti omogoči, da se predaš toku življenja, zaupaš in potuješ s tem tokom v neznano.

Štiri zaveznice, ki te vodijo skozi življenje in skozi povezovanje ciklov življenja so Gaea, Amazonka, Hetaira in Sofija. Vsaka je zadolžena za svojo fazo in vsaka ima zate pomembne lekcije, ki jih je potrebno v življenju usvojiti. Ravnovesje štirih pomembnih področij v našem življenju vitalnosti, odnosov, posla in umirjenosti je za sodobno, polno zaposleno žensko nujno potrebno.

Sama sem dnevno soočena s prehajanjem med temi 4 področji, kjer mi močno pomaga razumevanje in vedenje, občutenje in izkušanje tega kdaj se premikam skozi katero od teh štirih zaveznic, kdaj katero zavestno prikličem v ospredje in kako učinkovito poskrbim za svoj nivo energije ter upočasnim takrat, ko bi pobezlala zaradi prenapetega in prenapolnjenega urnika, prepoznam kdaj je čas za užitek in kdaj je v ospredju delo.

Ženstvenost ni zgolj milina, nežnost in mehkoba. Je tudi jasnost in zavezanost sebi.
Je tudi prizemljenost in odločnost, postavljanje meja in predajanje toku življenja.

Se poznaš? Veš kako preklapljati med temi različnimi deli sebe? Veš kdaj se izraziti skozi Hetairo in kdaj skozi Amazonko? Veš, kako upravljati s svojo energijo v sebi na najbolj učinkovit in sebi prijazen način?

Odstiranje tančic Ženske Duše razkriva vse štiri notranje zaveznice in kako živeti uravnovešeno življenje, ki daje zgled tvojim otrokom, da ni treba žrtvovati zdravja in odnosov na račun kariere ali obratno. Te zanima več?

Sledi povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena