Partnerstvo

par

Moški potrebuje ta občutek…

…da ga ženska potrebuje.

Ena velikih skrivnosti v odnosu z moškim, ki sem jo odkrila veliko bolj pozno, kot bi si želela, je, da moški čuti povezanost in privlačnost do ženske, če se v družbi ženske počuti kot »moški, ki si želi biti«. Moj dragi pravi, da je ženska tista, ki navdihne moškega, da si želi postati boljši moški. Če se moški počuti edinstvenega in posebnega, ko je s teboj, ti postaneš edinstvena in posebna zanj.

Velika skrivnost leži v tem, da se moški dobro počuti v družbi ženske, ki sije, ki je samozavestna in ve kaj želi. Ker sem po naravi nezaupljive sorte, moram vse, kar kje preberem preveriti s svojim moškim in tako sem ga vprašala kaj je na stvari.

Ko moški ve, da se ženska dobro počuti v njegovi družbi, se počuti kot kralj. Zakaj?

Ker je ena najpomembnejših stvari za moškega, da ve, da lahko žensko osreči še bolj. Če ženska ve, kaj je tisto, kar potrebuje, mu bo znala povedati, ko jo moški vpraša; Kaj bova počela danes?

Ena od stvari, ki moške spravlja ob živce je ženska, ki ne ve, kaj bi rada. Pogosto ženske odgovorimo: »Ne vem, kaj bi pa ti rad počel?« To je bila moja specialiteta, da sem vedno na vprašanje odgovarjala z vprašanjem, ker sem hotela biti ustrežljiva in sem se hotela prilagoditi. Takrat še nisem vedela, da moški želi ob sebi žensko, ki ve kaj hoče. In moja velika težava je bila, da nisem vedela, kaj bi rada.

Drug odgovor na isto vprašanje, ki jih spravlja ob pamet je: »Ne vem. To kar bi ti rad mi je ok.« Moški si želi osrečiti svojo žensko. In če ženska ve, kaj si želi, jo je precej lažje osrečiti. Se strinjaš?

Moški postavljajo vprašanja, ker želijo odgovore. Moški ne postavlja vprašanj zaradi preverjanja ali si sposobna ali nisi in ne iščejo dvojnega pomena, kot to pogosto počnemo ženske. Ženske se pogosto bojimo vprašanj, ker smo prepričane, da nas moški testirajo in ker si želimo povezanosti z njim, iščemo skrite pomene v vprašanjih.

Ženske z vprašanji pogosto kritiziramo ali poskušamo v podnapisih prenesti drugačen pomen in ker smo prepričane, da so moški taki kot smo me, samo da so drugačnega videza, skratka poraščene ženske, jih obravnavamo kot ženske. Zato mislimo, da moški delujejo kot delujemo me in da nas z vprašanji testirajo.

Izziv je brez dvoma v tem, da nam nihče ni povedal, kako zelo različni smo. Moški možgani, ki so marinirani v testosteronu so narejeni iz predalčkov. Moški imajo predalčke za vse stvari. Predalček za seks je daleč najpomembnejši predalček v njihovih možganih. Vendar obstaja eden, ki je še pomembnejši in o katerem ženske vemo bore malo; predalček za nič.

Ko ženska vpraša moškega, kaj razmišlja in on odgovori z NIČ, je to resnica. Ženske to interpretiramo, da nam nekaj skriva in noče deliti z nami tega, kar razmišlja in pogosto začnemo vrtati v svojega moškega, pa naj bo partner, oče, brat ali sin. Na vsak način hočemo vpogled v njegove možgane in v to, kaj razmišlja. In z besedami mojega moškega, si mora nekaj izmisliti, da mu dam mir.

Šele, ko sem izvedela za predalček za nič, mi je postalo jasno, kolikokrat sem težila in hotela detajle, ko jih ni bilo. Ženske ne razumemo predalčka za nič. Predalček za nič je tisti apartma, kjer si moški spočije in si nabere moči za nove podvige. Ženska ne more biti z moškim v njegovem predalčku za nč, saj je to stanovanje čisto prazno. V njem ni ničesar. Medtem, ko sta dva moška lahko v stanovanju praznine, medtem, ko skupaj lovita ribe, bereta časopis ali se vozita ure in ure, brez da spregovorita besedo.

Ženske, na drugi strani imamo možgane, ki so marinirani v estrogenu in kjer je vse povezano z vsem. Zato se ne znamo pogovarjati samo o eni temi in nenehno skačemo iz ene teme na drugo. Ženske znamo slediti iz teme na temo, moškega pa izgubiš po dveh predalčkih, ker ti ne uspe slediti.

Če se vrnem na začetek, samozavestna ženska, ki ve kdo je, kaj potrebuje in kaj si želi od življenja je za moškega neustavljivo privlačna. Zakaj? Ker moški ve, da jo bo lahko osrečil.

Eno najpomembnejših vprašanj, ki si jih moški postavi, ko je z žensko je; Ali jo bom lahko osrečil? Če oceni, da bo lahko osrečil žensko, ostaja v odnosu. Pogosto pa ga zapusti, ko enostavno ne ve več, kaj bi še lahko naredil, ker ve, da ženske ne more osrečiti, če sama ni srečna.

Rada rečem, da mora ženska poskrbeti za svojih 50%. Šele ko ženska čuti, da je srečna in zadovoljna, jo moški lahko osreči še bolj.

Zato je pomembno, da postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš, če želiš imeti ob sebi kvalitetnega moškega ali kralja.

Ni res, da ni dobrih moških. So. Vendar kvalitetni moški želijo žensko, ki bo ravno tako kvalitetna.

Moški si želi žensko, ki bo na njegovi ravni. Ki bo samozavestna, ki ve kdo je, ki si dovoli biti vidna, ki se pokaže takšna, kot je. Želi si ženstveno žensko, ki je sprejemljiva, ki mu dovoli, da poskrbi zanjo in mu da na voljo kvalitetne informacije, da jo lahko osreči.

Želi si žensko, ki ga spoštuje in praznuje njegove uspehe. Ki zna praznovati sebe. Moški radi rečejo, da je ženska, ki zna uživati z njim ali brez njega neustavljivo privlačna. Zakaj?
Ker ve, kaj hoče. In ne čaka na njega, da bo nekaj naredil zato, da bo ona srečna.

In želi si žensko, ki podpira njegovo svobodo. Moški potrebuje svoj prostor in ko ima na voljo manevrski prostor to imenuje svoboda. Seveda je pomembno, da z njim skomuniciraš, kaj svoboda zate ni in da podeliš svoj del dogovora glede njegove zvestobe tebi, če je to nekaj, kar ti je pomembno. Vendar svoboda za moškega pomeni predvsem preživljanje časa v svojem stanovanju praznine, v svojem predalčku za nič.

Moški želi vedeti, da ženska uživa življenje z njim ali brez njega, da širi svoja obzorja, raste in čuti notranjo, čustveno stabilnost, tudi ko ga ni ob njej.  Kralj želi imeti ob sebi kraljico. In tvoja odgovornost je, da postaneš ta kvalitetna ženska, ki se uglasi s kvalitetnim moškim na drugi strani.

Ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.

Te zanima več?

Te zanimajo 4 napake, ki jih sodobna ženska dela v odnosu s svojim moškim, ki ji dajejo občutek, da ni dovolj dobra? Potem si preberi brezplačni zapis, ki ti bo razkril 4 lastnosti, ki bodo spremenile odnos tvojega moškega do tebe in ti odprle vrata v svet intimnega partnerstva.  Najdeš ga na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti.Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama.. Več najdeš na www.divine.si

handsc

Kako iz svojega moškega izvabiti najboljše…

Dolgo časa sem potrebovala, da sem resnično prišla do spoznanja, kako bolje razumeti mojega moškega. Rada rečem, da močno obžalujem, da tega znanja nisem našla že prej, ker bi mi močno olajšal vse odnose z moškimi v mojem življenju, ne le s partnerjem.

Zmotno je mišljenje številnih žensk, da ti razumevanje razlik med žensko in moško naravo prav pride le v partnerskih odnosih, čeprav, roko na srce so to odnosi, ki so ženski najpomembnejši. Razumevanje moške narave je uporabno pri vseh moških, ki te obdajajo, tako sinovih, kot sodelavcih, prijateljih, bratih, očetih in seveda v odnosu s fantom ali možem.

Ena tistih stvari, ki jih nujno moramo razumeti je dejstvo, da moškim odnosi niso pomembni na enak način kot ženskam. Moškega ne moreš prisiliti v to, da se zaveže medsebojnemu odnosu. Kot ženska imaš to sposobnost, da ga povabiš in navdihneš, da sodeluje. In to je ena tistih stvari, ki me vsakič, ko o tej temi predavam, spomni, kako malo pravzaprav vemo o moški naravi in o tem, da moški obožuje žensko.

Ena mojih mentoric, Alison Armstrong, je z menoj delila ključe, kako bolje razumeti moške, ki jih je predstavila skozi zgodbo o tem, kako se moški premika skozi svoje življenje. Pomembna skrivnost odnosa je v tem, da je umetnost povabila ključnega pomena za harmonične medsebojne odnose in vendar sem o tem, kaj pravzaprav povabilo sploh je, izvedela zelo pozno v svojem življenju. SKoraj prepozno za moj odnos.

Skozi arhetipe je predstavila pet evolucijskih prehodov, ki so za moškega ključnega pomena. Pa ne le za moškega. Če jih poznaš in kot ženska veš, kako moškega na njegovi stopnji podpreti, si olajšaš stvari, da sploh ne morem povedati, kako zelo. Vsakič, ko z žensko delim teh pet korakov evolucijskega razvoja moškega in podelim še ženske arhetipe, ki ustrezajo vsakemu od njih, se zgodi klik.
In ravno včeraj sem na našem druženju DivineFemme Akademije z udeleženskami delila teh pet ključev.

Če povzamem… vsak moški svoje popotovanje začenja kot paž (arhetip), katerega cilj v življenju je, da bi postal vitez. To obrazloži zakaj toliko fantkov počne odbite stvari, kot je skakanje z dežnikom s strehe ali sankanje po stopnicah, guncanje na vejah vrbe žalujke in skakanje čez kanal poln vode. Dejstvo je, da so mali paži za mame pogosto izjemno naporni, ker jim ni v nobenem interesu, da bi se »lepo« obnašali.
In če ne poznamo narave našega viteza v nastajanju, ga lahko zelo zatremo, ker hočemo vzgojiti punčko in ne fanta. In tukaj naj čisto iskreno podelim, da sem izjemno hvaležna, da imam dve dekleti, kajti, ko sem poleti gledala na bazenu male paže, kako so na travniku poleg brisač tekmovali v tem kdo dlje lula, sem se zgražala nad tem, zakaj imamo wc-je.

Ko fant postane najstnik, se premakne v novo fazo razvoja, v Viteza (nov arhetip). Pomisli na mladeniče, ki tekmujejo z motorji, prirejajo dirkanje z avtomobili, plezajo po pečinah, skačejo s padalom, se z gorskimi kolesi spuščajo po progah, kjer mi kar sapo vzame. Izzivanje zmaja je brez dvoma na dnevnem redu, ko ti mladeniči polni testosterona zajemajo življenje s polno žlico. In ko dom postane le še bencinska črpalka, kjer se založi s hrano, pijačo, denarjem in svežimi oblačili veš, da je brez dvoma prestopil v to fazo.

Večina žensk ima potem izjemne težave, ko fantje, s katerimi začenjajo svoje zveze, in ki niso voljni, da se zavežejo samo eni partnerki, pa jih zadane Amor in žensko nekako vključijo v svoje življenje, spremenijo svoje razpoloženje, ko vstopijo v svojem življenju v naslednjo fazo Princa (še en arhetip).
Mladi princi začnejo razmišljati o izgradnji »kraljestva«, kajti, če moški želi postati kralj, mora najprej izgraditi svoje kraljestvo in roko na srce, vsak moški ima v sebi to vedenje, da se premika proti fazi kralja v svojem življenju. Princ začne razmišljati o prihodnosti, za razliko od viteza, ki se s prihodnostjo ne ukvarja ampak živi v danem trenutku.

Tako začnejo graditi svoje kraljestvo, izberejo področje, kjer se želijo izmojstriti in postati najboljši, kajti to je faza, kjer so dosežki izjemno pomembni. To je faza, ko je moška pozornost usmerjena na eno samo stvar – delo. In tukaj imamo ženske drugačne težave, ker kar naenkrat nima časa zate in se ves čas pritožuješ, da nima časa zate. Joj, če bi sama vedela, kaj moj moški v tej fazi potrebuje, bi bilo toliko vikendov popolnoma drugačnih. S svojim nerganjem in kritiziranjem sem uničila številne skupne trenutke, ker ga nisem razumela, ker nisem vedela, kje se nahaja.

Njegova misija v življenju je tista, ki ima v tej fazi princa brez dvoma vso njegovo pozornost in zato je izjemno pomembno, da ženske vemo, kje se naš moški nahaja, da ga lahko s svojimi ženskimi arhetipi podpremo na svoji strani in ustvarimo harmonijo v odnosu.

Ko moški doseže svoje profesionalne sanje, in uspe izgraditi svoje kraljestvo nastopi faza, ko je vse bajno. Vendar je to le premik v naslednjo fazo, kjer bo moški izzvan.

Tako se neko jutro moški tam nekje proti 40-tem letu zbudi ves zmeden in v dvomih. Ne ve kdo je, ne ve kaj si želi in ne ve zakaj je tukaj kjer je. Ko vstopi v fazo temne noči duše, kar mnogi imenujejo kriza srednjih let, se pogosto zamajejo odnosi. Ženske, ki ne poznajo same sebe, ali tiste, ki so se v fazi princa preobrazile v neodvisne, ambiciozne ženske enostavno ne vedo, kaj naj počnejo z moškim, ki je izgubljen in ne ve kaj bi sam s seboj, da ne govorim o tem, da ne ve kaj bi z njo.

Izkušnje kažejo, da je ravno ta faza, ki moškega vodi v kralja velika preizkušnja za partnerstvo. To je ena najtežjih stopnic v evoluciji moškega in ženska na tej fazi odigra ključno vlogo v življenju moškega. Moški v tej fazi spozna svoje vrednote, svojo misijo in ko na drugi strani tunela stopi iz njega kot kralj, točno ve, kaj hoče. Moški je v fazi kralja kot skala, ki je ne premakneš.

Če je bila ženska vajena, da je moškega lahko pregovorila v stvari, da je z njim manipulirala ali pa da se ji je bil pripravljen prilagajati, se kralj ni več voljan. Ženska mora postati kraljica, da ima lahko v svojem življenju kralja. In to brez dvoma vključuje dve izjemno pomembni veščini, ki ju moramo razviti … izraziti to kar potrebuješ na način, da si slišana in da te moški upošteva in naredi to, kar si želiš, skratka umetnost komunikacije. In druga veščina, ki je še bolj pomembna, ko si s kraljem, da znaš sprejeti stvari, ki ti jih je voljan dati, umetnost sprejemljivosti.

Kralji so zakon! Vendar moraš vedeti kako rokovati s kraljem in kako iz svojega moškega izvabiti najboljše. Resnica je, da je ženska tista, ki navdihne moškega, da je najboljša mogoča verzija sebe. In o tem kako in kaj z ženskami delim v druženjih, ki sem jih poimenovala Umetnost razumevanja moške narave.

Ker verjamem, da se tega lahko naučiš.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Valentines-Day-Roses

Zakaj obožujem Valentinovo?

Ja, saj vem, zdaj vas bo kar nekaj zavilo z očmi in pihnilo; Valentinovo phhh.

Veliko mnenj sem slišala, vse od tega, da je skomercializiran, do tega da je nepotreben. In seveda mnogi ta dan povezujejo z neumnostmi, ki si jih ljudje podarjamo v imenu ljubezni, da bi pokazali navzven, da se ljubimo, kot so na primer drag nakit, nepotrebni diamanti, kupi od nekje uvoženih in zastrupljenih rož in da ne govorimo o čokoladi, ki itak redi. In seveda to povsem razumem. Zelo lahko je biti ciničen, kajti resnično je toliko balasta okrog Valentina, da težko vidimo tisti zdravo jedro, čisto spodaj.

Veš, jaz sem ženska. Obožujem vrtnice, čeprav vem, da niso lokalne in so po vsej verjetnosti zastrupljene. Ne glede na to me očarajo s svojo lepoto in s svojo simetrijo cvetnih lističev, še posebej, ko jih dan za dnem opazujem, kako se odpirajo in razcvetajo. Zame predstavljajo simbol razcveta, ženstvenosti. In vedno sem jih vesela. In obožujem čokolado, sploh tisto temno z mandlji, ki se topi v ustih in ob kateri lahko zaprem oči in enostavno samo uživam. In ja, seveda obožujem srčke. Spominjajo me na srce, na temelj, na izvor, bistvo.

Zame je Valentinovo veliko več kot le predmeti, ki se podarjajo. Zame je Valentinovo opomin na resnično ljubezen, ki jo moramo razviti, najprej do Sebe, če jo želimo deliti z drugimi. Zame je to tisti dan, ki me opomni, da se spomnim na to, kaj si srčno želim zase, kako želim praznovati sebe.

Valentinovo  nas opominja, da je potrebno najprej ljubiti sebe. In da naj bo ta ljubezen brezpogojna, namesto da je vezana na pogoje, ki pridejo v drobnem tekstu. In še posebej me Valentinovo spomni na ljubezen do vsega, tudi na ljubezen do vseh prijateljev in predvsem do tistih sester, s katerimi delim veliko več, kot le občasen klepet ob kavi.

Valentinovo smo žal degradirali na nivo ljubezenskih voščilnic, plastičnih src in cenenih drobnarij, hkrati pa smo pozabili na to, da … OK bodi iskrena, resnično iskrena sama s seboj … kolikorat v letu poveš svojim prijateljem, da jih imaš res rada in da ti pomenijo vse na svetu?

Saj vem, saj vem, eni se razburjate, da za to pač ne potrebujete Valentina. Vendar ko že toliko govorimo o kvantni fiziki in kolektivnem vplivu, se vam ne zdi fenomenalno dejstvo, da vsaj en dan v letu celoten planet čuti ljubezen, diha ljubezen in se povezuje s frekvenco ljubezni? Zame je to, uau mindblowing. Energija je energija. In energija ljubezni je ta dan ekstra prisotna. Zakaj je ne bi enkrat čisto zares vdihnili. In izdihnili. In se v tej zlati mreži, ki nas povezuje povezali skozi dih ljubezni?

Danes je priložnost, da Ti povem, da sem izjemno počaščena in srečna, da si del mojega življenja, da z menoj deliš ta modro-zeleni planet in da imam to priložnost, da ti povem … Hvala, da si!

In zato te letos izzivam – ne glede na vse kar ti gre pri Valentinu na živce, daj to letos na stran in mu daj priložnost. Kupi čokolado in jo podari svojemu najboljšemu prijatelju ali sodelavcu, objemi nekoga in kupi si vrtnico. Deli danes ljubezen v obliki prikupnih sms sporočil in namesto, da čemerno sediš v kotu in se pritožuješ nad potrošništvom najdi samo tvoj, edinstven in enkraten način, da danes deliš ljubezen. Zmenjeno?

Kajti, naj ti izdam skrivnost, Valentinovo sploh ni tako zelo osladno, kot si misliš, je izjemna priložnost za premik v svet, ki ga želimo ustvariti.

In moje darilo poleg tega članka, ki širi Ljubezen, je popust, ki ti ga podarjam za celih 28 dni praks, ki bodo okrepile tvoje izkušanje Ljubezni. Ker navado razvijamo in krepimo. in ker navada potrebuje 28 dni, da se resnično usede v našo podzavest. S kodo Ljubezen22 so prakse Moč Ljubezni na voljo s 50% popustom samo do 16.2.2016.

In naj se širi Ljubezen!

Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

hands-heart

Čas pozdravi vse, ne!?

So tudi tebi, ko si bila majhna, govorili, da čas pozdravi vse?
So tudi tebi rekli, da do takrat, ko se boš poročila, te rane ne bo več?

Morda to velja za fizične odrgnine in praske, ki sem jih skupila, ko sem z biciklom drvela po klancu in padla.
Moje rane zapuščenosti, prevaranosti, zavrnjenosti pa še danes nosim s seboj.

Resnica, s katero se težko soočimo pravi, da se tvoj odnos z naslednjim partnerjem vedno začne v razhodu s sedanjim partnerjem. Če svoje odnose zapuščamo, brez da jih zaključimo in s strtim srcem, s tem strtim srcem vstopamo v nove odnose. To pogosto pomeni, da potihoma, nekje v globini sebe pričakujemo, da se bo zveza zaključila na podoben način in smo zato že na začetku bolj zadržane, zakrčene, v strahu.

Izjemno me je presenetil podatek, da se 40% poročenih v prvo loči, da je odstotek v drugo poročenih, ki se ločijo 60% in odstotek poročenih, ki se ločijo v tretje že 70%. Osebno sem mislila, da ko enkrat greš skozi razhod, da vsak vzame svojo lekcijo, vendar podatki kažejo ravno nasprotno sliko.

Ko je zveze konec, se pogosto iz ljubeče osebe prelevimo v sovražno osebo, polno obsodb in kritike. Ali pa se to zgodi z osebo na drugi strani. Pogosto je to odvisno od tega, kdo je tisti, ki je zapuščen.

Zapuščenost boli. In pogosto je obrambni mehanizem ob izgubi, da se začnemo braniti s sovraštvom. In v tej igri pogosto sodelujejo naši prijatelji in družinski člani, ki nam poskušajo biti v oporo, saj z nami čutijo bolečino.

Vendar to, da svojega bivšega označiš za idiota in kretena običajno ne zmanjša čustvene bolečine, ki jo čutiš, čeprav se ti morda zdi, da ti lojalnost prijateljic pomaga. Ko greš v sovraštvo, te to ne osvobodi stare zgodbe. Pogosto se v njej še bolj zapleteš in tako nisi na voljo, da bi lahko začela novo zgodbo s kom drugim.

Pogosto ženske še po desetletju ali celo dveh desetletij od razhoda, čutijo enako jezo in sovraštvo, kot so jo ob razhodu. Znotraj sebe hrepenijo po ljubezni, vendar je velika razlika v hrepenenju po ljubezni in v tvoji sposobnosti, da se odpreš in jo sprejmeš v svoje življenje.

Dejstvo je, da če si v bolečini, se ne boš sprostila in odprla.

Ko so raziskovalci Univerze v Michiganu, prosili osebe, ki so bile pravkar zapuščene, da pogledajo sliko svojih bivših, so postali njihovi možgani aktivni na enakih mestih – zaznavali so fizično bolečino.

Beri; zlomljeno srce so čutili enako kot zlomljeno kost.

Ko si zlomimo nogo, vsi vemo, da moramo k zdravniku, da nam kost ponovno naravna. Dejstvo je, da nikomur ni všeč, da mora potem z gipsom hoditi naokrog, da ne govorimo o tem, da je potrebna fizioterapija, da se kost pravilno zaceli. Ko si zlomimo nogo, ne gremo že v enem tednu na tek. Čuvamo jo, da se zaceli in vmes delamo vse, kar je potrebno, da se kost pravilno zaceli. In ob tej skrbnosti, se kost zaceli in je na mestu, kjer je bila zlomljena, zdaj močnejša, kot je bila pred zlomom.

Vsak razhod v našem življenju je priložnost, velikanska priložnost za našo rast, za naš razcvet, če smo prisotne in zavestne tega, kaj nam je ponujeno.

Bistvo je v tem, da se zavedamo, da ni res, da zgolj čas celi rane. Zgolj čas ne bo pravilno zacelil naše kosti. Če kosti nismo naravnali in se potem celi narobe, ali če gremo prehitro v akcijo in kost še ni zaceljena, se bo zlom ponovil na istem mestu. Zato zgolj čas ne celi ranjenega srca.

Izziv v povezavi s časom je predvsem v tem, da v kolikor v mislih ves čas premlevaš svojo zgodbo, kaj si naredila narobe in kaj bi bilo, če tega ne bi naredila, ne bosta prenehali niti čustvena niti telesna bolečina.
Ujameš se v interpretacijo svoje zgodbe, še posebej, če jo ljudje okoli tebe podpirajo. In tako gremo pogosto v igro žrtve, kjer je oseba na drugi strani kriva za vso bolečino, ki jo čutimo v sebi.

Ob tem ne pomaga niti to, kar naredi veliko ljudi, ko se razidejo, da s substancami in slabimi navadami poskušajo zapolniti praznino, ki je nastala. Žal nobena slaba navada ne bo pregnala bolečine: niti alkohol, niti sladkarije, niti hitra hrana, tudi stradanje ne, niti kajenje, zdravila ali droge.

Razpad zveze te ne loči le od osebe na drugi strani, in tukaj ne gre le za intimno zvezo s partnerjem, tudi razhod s poslovnim partnerjem je lahko enako boleč, loči te od življenja. Enostavno ne zaupaš več življenju. Imaš občutek, kot da te je zapustilo življenje, kot da te je izdalo življenje.

In dejstvo je, da ne moreš samega sebe voditi skozi porajanje sebe, skozi ta porodni kanal, v katerem se znajdeš. Kajti zelo močno moraš biti v stiku s sabo, da zmoreš sprejeti vse dele sebe, ki jih razhod razkrije. V tem procesu potrebuješ porodno babico.

Vsi tisti, ki smo v svojih življenjih doživeli razpad zveze, v katero smo zaupali z vsem srcem, poznamo prehod skozi najtemnejši del nas samih in v teh razburkanih vodah svoje notranje čustvene pokrajine težko navigiraš sam.
Potrebno se je spogledati z vsemi trenutki, ko si vedela, da nekaj ni v redu, pa si zaprla eno ali kar obe očesi. Potrebno je prepoznati trenutke, ko bi morala postaviti težka vprašanja, pa jih nisi, ker nisi hotela guncati skupnega čolna. Prevzeti je potrebno odgovornost, da si pomagala soustvarjati vse, kar se je zgodilo. In to običajno ni prav lahka naloga.

Potreben je spust vase, notranji vpogled.

Potrebno je spoznati, kako si se sama spravila tako daleč. Potrebno je vzeti svojo moč nazaj in vsi vemo, da naša pot v moč vodi skozi prevzemanje lastne odgovornosti za svoj del zgodbe. In ko si ranjena, je tako lahko vztrajati v vlogi ubogega jaza. Pravzaprav je težava v tem, da je žrtev družbeno sprejeta in se nam smili, zaradi česar ji ni treba prevzeti odgovornosti zase.

In zase vem, da mi brez vodstva mentorjev ne bi uspelo priti skozi. Verjetno bi zgodbo ponovila še enkrat, ali dvakrat ali trikrat.

Dejstvo je, da takrat, ko greš skozi razpad svojega življenja, čutiš preplavljenost s čustvi, čutiš kaos in zmedenost. Izgubljaš zunanje strukture in ob tem se podira tvoj celoten pogled na svet in na življenje. Vse to težko držiš sama, zato imaš takšno potrebo po tem, da vedno znova deliš svojo zgodbo in govoriš o tem, skozi kaj potuješ.

In ne glede na to, da ti deljenje zgodbe pomaga v procesu zdravljenja, ti pomaga le, če je kost pravilno naravnana, beri, le, če je tvoje srce uglašeno na ljubezen in ne strah. Če je tvoja zgodba usidrana v žrtvi in iskanju krivca, boš šla še en krog.

Ko je tvoje srce zlomljeno, je potrebno poznati stopnje skozi katere se v procesu premikamo. Zdravljenje srca ni projekt, ki ima 5 korakov in ki ga opraviš v 5 tednih. Je proces, ki zahteva samozavedanje in samorefleksijo, da bi lahko zacelila svoje srce.

Razhod je vedno priložnost za rast. Nekaj je v tem ranljivem času, kar ti ponudi vpogled v to, kje je tvoja rana originalno nastala, iz kje izhaja. In če si dovolj pogumna, da se spogledaš s seboj, lahko tvoji največji razpadi, najbolj boleči razhodi postanejo najboljša stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila.

Na tej poti iz najbolj grozne izkušnje v življenju v najboljšo stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila, greš skozi alkemični proces preobrazbe iz svinca v zlato. V sebi sprejemaš vse dele sebe in jih integriraš v svojo Bit. To, kar se je zgodilo v tvojem življenju postane del tebe, je področje, kjer postaneš močnejša, bolj opolnomočena in kjer lahko skozi svojo izkušnjo vodiš in usmerjaš druge.

Vsaka izbira, ki jo v razhodu narediš je kot seme, tvoje rastline v prihodnosti. In če na koncu enega odnosa zasajaš semena sovraštva, besa, maščevalnosti in zamere, te to vodi v odnose, kjer je morda na začetku vse videti idealno in rožnato, vendar se kmalu znajdeš na negativni čustveni spirali, ki te vodi v isto zgodbo, kjer se je zaključila prejšnja.

Dejstvo je, da je potrebno postati ta ženska, ki moraš Biti, da bi v svoje življenje pritegnila in ohranila nivo ljubezni, ki jo želiš. Da si v odnosu, kjer tako močno zaupaš sebi, spoštuješ sebe, vidiš lastno vrednost, da čutiš iz svoje Duše, Dušo na drugi strani.

In tukaj čas nima nobene veze. To ni projekt, ki bi ga lahko časovno opredelila.
Je proces skozi katerega se moraš premakniti.

In če potrebuješ pomoč, ti lahko pomagam skozi individualni mentorski program, kjer te vodim skozi pet ravni procesa zdravljenja ranjenega srca – skozi proces zavestnega razhajanja. Več najdeš na spletni povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

prayer

Boš že potrpela…

Kolikokrat sem slišala ta stavek… neštetokrat. Iz ust različnih žensk, vedno znova. Na področju odnosov, otrok, spolnosti, kariere. Kot da je za žensko to nekaj poponoma običajnega. Me pač znamo potrpeti.

In trpljenje imamo v krvi. Veliko lažje nam je potrpeti, kot pa uživati v nečem. Prijateljica me je danes spomnila, da smo udomačene v trpljenje. Bom že počakala, saj bo enkrat prišel moj čas, moje leto, moj trenutek. Bo res?

In tako čakamo. Čakamo, da bodo odrasli otroci, ker potem bo bolje. Čakamo, ker je mož polno zaposlen in res nima časa zame. Čakamo, da bomo šle v pokoj, ker potem bo bolje. Čakamo na novo vlado, ker potem bo bolje.  Vseskozi čakamo. Čakamo, da nam bo nekdo zunaj dal dovoljenje, da končno začnemo živeti.

Vmes pa potrpimo.

Ženske pogosto povedo, da enostavno nočejo biti zahtevne. “Saj bom potrpela, saj bo boljše, saj se bo spremenil.”
In čakamo.

Moj dragi mi je razložil tole dinamiko okoli zahtevnosti, ker je enostavno nisem razumela. Sama sem bila prepričana, da sem zahtevna takrat, ko povem, kaj potrebujem in si želim. Mojemu dragemu je uspelo, da mi je dopovedal, da je stvar ravno obratna. Zahtevna sem, ko ne povem, kaj si želim in potrebujem, ter potiho v sebi pričakujem od njega, da bi moral vedeti, kaj potrebujem. Moral bi nekako prebrati med vrsticami, tako kot to počnemo ženske.

Težava je v tem, da ne razumemo medsebojne razlike in tega, kako se vedemo takrat, ko se počutimo nemočni. Moški, ki je nemočen, bo vklopil moč in bo stvar poskušal rešiti na silo. Ko se vklopi tisti del njegovih možganov, ki so povezani z lovcem v njem, pogosto z agresijo poskuša doseči to, kar želi. In moškega spravlja ob pamet, kadar ženska ne pove direktno, kaj želi od njega. Ker ne ve, kaj naj, ponavadi zapusti prostor. To je njegov mehanizem. Ali fizično zapusti prostor ali pa ga zapusti tako, da enostavno ni več prisoten.

Ženska na drugi strani bo takrat, ko v sebi čuti nemoč, poskušala z manipulacijo, s čustvenim izsiljevanjem, doseči to, kar si želi. Ženske smo močne na čustvenem področju in ta del pogosto zlorabimo, da bi dosegle to, kar potrebujemo.

Ženske hočemo moškega zdresirati, da bi razmislil o tem, kaj potrebujemo, da bi on sam odkril, kaj je naredil narobe. In pogosto mu sploh ne povemo, kaj nas boli, s čim se ne strinjamo. Čakamo, da bo on dojel, kaj nam je boleče in bo v zvezi s tem nekaj naredil.

Brez dvoma je ena prvih stvari, ki jih moramo narediti, da jasno in predvsem spoštljivo, brez čustvene manipulacije povemo, kaj potrebujemo. In pomembno je, da smo v stiku s sabo, še posebej, če imamo močan notranji strah, da bomo zavrnjene ali zapuščene, če bomo stvari naredile drugače, kot me menimo, da se od nas pričakuje.

Pogosto se prilagajamo in ugajamo, ter potrpimo ravno zaradi svojih preživetvenih strahov, ki so še kako živi v naši notranjosti. Delamo stvari na način, kot mislimo, da se od nas pričakuje. Če te je bilo kot otroka strah, da te bo oče zapustil, če ne boš pridna, če ne boš ustregla in se prilagodila, je ta notranji otrok še vedno tisti, ki vodi tvoje odnose z moškimi. In zaradi tega raje potrpiš, kot da bi jasno izrazila svoje želje.

Zato ne čakaj, da bo tvoj moški sam ugotovil, kaj potrebuješ, ker po vsej verjetnosti ne bo. Ne čakaj na to, da bo ugotovil, kaj dela narobe, ker sam od sebe ne bo.

Ja, naliti si je potrebno čistega vina in se soočiti z dejstvom, da se ti ves čas odpoveduješ tistim stvarem, ki so tebi pomembne; romantiki v dvoje, skupni kavi v najljubšem lokalu, sprehodu po sončku, šopku cvetja ali najljubši čokoladi. Ti si mu rekla: “Saj ni treba,” takrat, ko si izrazila svojo željo, pa je njegov kisli izraz na obrazu povedal, kaj si o tem misli. “Saj bom sama,” pogosto rečemo, in se nato čudimo, ko leta kasneje ugotovimo, da vse stvari počnemo same.

Zakaj se odpovedujemo stvarem, ki so nam ljube? Ker nas je strah, da bi se drugi odpovedali nas, da bi se nas odrekli in potem se raje odrečemo stvarem, ki so lepe in ki nas polnijo, kot da bi ostale same.

V resnici nisi upravičena do ničesar (upravičenost je močno povezana s pričakovanji in s tem, da so ti drugi dolžni). In hkrati imaš vso pravico do vsega, kar si želiš. In v tem je velika razlika. Kajti zgolj tiho pričakovanje in potrpljenje, te v resnici ne bo pripeljalo tja, kamor si želiš.

Zato nehaj trpeti. Povej na glas, kaj si želiš. In ne pričakuj, da boš to dobila takoj. To, kako moškemu povedati stvari na način, da te bo takoj slišal in upošteval je svojevrstna umetnost, ki poleg veščine sporazumevanja, kjer drug drugega slišimo, zahteva predvsem medsebojno spoštovanje in prijaznost.

Če te zanima več o tem, kako različni smo si, in kako lahko bolje razumemo drug drugega, te vabim na spletno druženje Izkušnja Prebujene Ženske. Začnemo v ponedeljek 25.1.2016.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si

couple-kiss

Bodi ta Ženska!

Pričakovanja so največji tihi ubijalec odnosa. Še zlasti tista, ki jih nikoli ne izrazimo in samo tiho visijo nekje v medprostoru odnosa. Dejstvo je, da nekoga ne ljubiš zaradi tega, ker je popoln, ljubiš ga kljub temu, da ni popoln. Pričakovanje popolnosti je smrtonosna iluzija, ki ubije odnos.

Zato se moramo kot ženske zavedati svoje tendence po tem, da želimo svoje moške ‘popraviti’ ali spremeniti. Sploh, ko stopimo na svojo pot rasti, pogosto od žensk slišim pritoževanje, da bi moral tudi moški nekaj narediti na sebi. Ob tem gledamo skozi svoja očala in pogosto ne vidimo, da se moški soočajo s stvarmi na svoj način.

Kot prvo, moški ne govorijo o tem, kaj doživljajo in s čim se soočajo. Moški ne procesirajo svojih stvari in ne pridejo do rešitev s tem, da bi o tem govorili. Za moške je to velika potrata energije, ki nikamor ne vodi. Zaradi tega ne razumejo žensk, da o svojih izzivih moramo govoriti, da bi našle rešitev. Samo iz te ene razlike med spoloma izvirajo številni prepiri in nesoglasja, ker ženske pričakujemo od moških, da so taki kot me, samo da je njihov videz drugačen.

Zato bodi pozorna na svojo tendenco, da popravljaš nekoga, ki ni poškodovan. Je popoln tak, kot je. V vsakem odnosu imamo izziv sprejemanja navad in lastnosti partnerja. Pogosto pademo v past, ko poskušamo spremeniti osebo na drugi strani. Mislimo, da če bi bil on prijaznejši, če bi mi pomagal, če bi me pogosteje poklical, bi bilo vse popolnoma drugače.

To je, kot bi poskušala natočiti gorivo v avtomobil nekoga drugega v upanju, da boš imela brezplačno vožnjo, medtem ko je posoda za gorivo v tvojem avtomobilu prazna. Napolni svojo posodo v svojem avtomobilu. Potem boš lahko šla, kamorkoli boš želela, in naredila, karkoli boš želela. Dejstvo je, da ne potrebuješ osebe na drugi strani, da bi poskrbela za to, kar ti potrebuješ.

Gandhi je rekel: Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. Bodi ta Ženska, ki živi življenje, ki ga želiš živeti. Ti gre na živce njegov nered? Namesto da poskušaš spremeniti njega, ti naredi nekaj glede tega. Če moti tebe, se moraš ti soočiti s tem, kar te moti. Naredi stvari zase, ne namesto njega.

Tretje vodilo intimnega partnerstva se glasi; Bodi ta Ženska!

Uspešna sodobna ženska, ki je finančno skrbnica družine, se pogosto ne zaveda, da podzavestno pričakuje podporo svojega partnerja, skupaj z negovanjem in razbremenitvijo.

Vendar ker moški ne more osrečiti ženske, dokler sama ne poskrbi za svojih 50 odstotkov nege, vedno pogosteje vozimo svoj avtomobil s prazno posodo goriva. In v tem začaranem krogu sem se pogosto znašla tudi sama, ko sem pričakovala od moškega, da me bo negoval in mi pomagal, da se regeneriram, toda nič, kar je naredil, ni bilo dovolj dobro.

Če tvoj moški ne komunicira s teboj ali ti ne pove podrobnosti glede tega, kaj se dogaja v njegovem življenju, je pomembno, da ti veš, kaj so tvoje potrebe. Pogosto svoje potrebe projiciramo na svoje moške in od njih pričakujemo, da se bodo odzvali na načine, ki so pomembni nam.

Kaj potrebuješ ti? Morda prepoznavaš, da pogrešaš pogovor, da potrebuješ pogovor s svojo prijateljico. Bodi ta Ženska, ki komunicira, če prepoznavaš, da je to tisto, kar potrebuješ. Bodi sprememba, ki jo potrebuješ, ne to, kar misliš, da oseba na drugi strani potrebuje.

Ne glede na to, kako bistra si, nikoli ne moreš zares vedeti, kaj potrebuje oseba na drugi strani. In tako tudi oseba na drugi strani v resnici nikoli ne ve, kaj potrebuješ ti, če tega jasno in glasno ne poveš. To je ena najtežjih praks v odnosu, saj zahteva sprejemljivost in pripravljenost, da prisluhneš najprej sebi in seveda tudi osebi na drugi strani.

Lekcija, ki sem jo vzela precej na ‘trdo’, je vsebovala zavedanje in razumevanje, da moram zase poskrbeti v prvi vrsti sama. Ko sem bila zadovoljna, me je moj moški vedno osrečil še bolj. In da sem prišla do svojih 50 odstotkov, je to pogosto pomenilo, da sem morala na glas izraziti svoje želje in povedati neposredno, kaj potrebujem, brez pričakovanj in tihega upanja, da bo uganil, kaj potrebujem, in mi to dal. Da bo on poskrbel zame.

Ta lekcija v mojem partnerstvu je bila zelo pomembna; da sem nehala pričakovati, da bo moj dragi naredil nekaj, zaradi česar se bom počutila lepšo, bolj ljubljeno, bolj sprejeto. Naučila sem se prisluhniti sebi. Ko si prisluhnem, kaj potrebujem, in si to dam ali pa povem na glas, kaj potrebujem, sem precej bolj srečna. Hkrati pa sem osvobodila svojega moškega frustracij in ugibanja, kaj naj naredi in kako, da me bo osrečil še bolj.

Bodi ta Ženska, ki živi življenje, kot si ga želi!

Tri pomembne prakse Prebujene Ženske so:

1. Upočasnitev
Da bi prepoznala, kaj so tvoje potrebe, je treba upočasniti. Če želiš natočiti na bencinski črpalki, moraš ustaviti na črpalki. Ne moreš napolniti posode za gorivo svojega vozila s tem, da se mimo črpalke pelješ 100 km/h. Za žensko, ki je nenehno v pogonu in hiti od enega opravka do drugega, je to lahko velik izziv, vendar je dejstvo, da boš morala upočasniti, če boš hotela ugotoviti, kaj potrebuješ, in to deliti s svojim moškim.

2. Samoizpraševanje
Razmislek ti vedno odpira notranja vrata, da prisluhneš temu, kar je prisotno v tebi. Razmislek ti omogoči, da prisluhneš sebi, svoji notranji modrosti. Ko si podariš čas za raziskovanje, ko si postaviš navznoter vprašanje: »Kaj pravzaprav potrebujem?«, odpreš vrata ustvarjalnim možnostim, ki jih skrivaš v svoji notranjosti. Pomembna je potrpežljivost, kajti odgovori ne pridejo nujno takoj. Ključ je v tem, da ne siliš, da ne iščeš, da ne poskušaš z aktivnostjo priti do odgovorov. Umirjenost, povezanost s seboj in potrpežljivost so ključni v tej praksi.

3. Poslušanje
Poslušanje nas brez dvoma uči potrpežljivosti. Vendar sem v praksi odkrila, da se vedno izplača, ko si voljna potrpežljivo počakati na moškega, da zbere svoje misli in podeli s teboj svojo modrost. Z zbranim poslušanjem iz sogovornika vedno izvabimo vse tisto, kar je zanj živo, pomembno in resnično. Tovrstno poslušanje od nas vedno terja upočasnitev, umiritev in čas. Treba se je odreči pričakovanjem, sodbam, dolgočasju, samovšečnosti in obrambni drži, ki jo pogosto zavzamemo, ko v tišini čakamo, da se sogovornik odzove. Če si voljna počakati in prisluhniti s celim svojim bitjem, moški s teboj deli svoje dragulje.

In tovrstno zbrano poslušanje je enako pomembno, ko si postaviš vprašanje navznoter in čakaš na odgovor. Popolna prisotnost pomeni, da si pozorna, zbrana in popolnoma v tem trenutku, zdaj. Ko si voljna prisluhniti svoji notranjosti z zbranostjo in polno pozornostjo, se duh razširi in iz tvoje notranjosti se začnejo porajati zamisli, za katere sploh nisi vedela, da so v tebi. Skozi zavestno, zbrano poslušanje pridemo v stik s svojo izvorno naravo.

Te zanima, kako ustvariti čustveno stabilnost, mentalno jasnost, prepoznavanje svojih potreb in imati pogum, da jih deliš s svojim moškim? Več delim v druženjih Prebujene Ženske. Informacije najdeš na spletni strani >>>tukaj<<<

Podeli z menoj svoje uvide, izkušnje in AHA momente. Hvala, da si!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da dvignejo svoj nivo samozavesti in zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si

Zapis je objavljn na spletni strani www.svetloba.si

couple-kiss

Drugo vodilo partnerstva – Prevzemanje odgovornosti zase

Prevzemanje 100-odstotne odgovornosti za svoje izbire je povezano tudi s tem, da smo izbrale osebo, s katero smo. In s to našo izbiro smo izbrale vse njegove lepe in manj lepe dele, vse prijetne in manj prijetne dele njih samih. Če ne moreš sprejeti napak, potem v resnici ne moreš sprejeti te osebe v celoti. Če te nekaj hudo moti iz preteklosti, se moraš s tem soočiti in to sprejeti. Tukaj preprosto ni nobene bližnjice.

Esenca odgovornosti je v prepoznavanju, da imamo ne glede na to, kaj se je v našem življenju dogajalo do zdaj, vedno možnost, da izberemo na novo. Na voljo so nove izbire, ki tvojo situacijo premaknejo naprej. V tebi je sposobnost, da se odzoveš na kreativne načine in ustvariš nekaj popolnoma novega. Brez pričakovanj, kako bo to sprejeto na drugi strani.

Brez dvoma utegne biti to velik izziv. Kajti prevzemanje polne odgovornosti zase v praksi pomeni, da nimaš pričakovanj. Pričakovanja nas vedno naravnajo na razočaranje. Zakaj? Ker se stvari redko odvijejo na način, ki ga pričakujemo. In ker skozi pričakovanja poskušamo nadzorovati svoje življenje, skozi iskanje zunanjih dogodkov, ki ustrezajo našim notranjim željam. To nas vedno znova pusti v zagrenjenosti, utrujene in izčrpane.

Pravzaprav sta pričakovanje na eni strani in razočaranje na drugi dve plati istega kovanca. Žal nas v življenju pričakovanja pogosto vodijo v razočaranje nad partnerjem in iskanje nove osebe. Učenje, ki ga s seboj pogosto prinašajo prav težave v odnosu, je povezano z opuščanjem pričakovanj in s ponovno povezavo s seboj.

Ženske imamo pogosto težave s tem, da se prilagajamo in v zameno pričakujemo, da bo oseba na drugi strani za nas naredila to, čemur se odpovedujemo zaradi nje. Prav zaradi tega je prevzemanje polne odgovornosti zase in za svoje življenje tako ključnega pomena v partnerskem odnosu.

Ženske pogosto poskušamo v osebi na drugi strani ustvariti občutke obvezanosti, dolžnosti. Če nekaj naredimo za nekoga, pričakujemo, da bo oseba naredila nekaj za nas. Tovrstna obveza, ki jo moški čutijo, v odnosih pogosto deluje kot ledeni tuš. Žal je tako, da je naš notranji instinkt tak, da gremo takrat, ko nekdo nekaj pričakuje od nas, v uporništvo, se temu upremo ali pa se temu poskušamo izogniti. To je naš naravni odziv.

Zakaj veliko žensk, kljub temu da se nam stvari upirajo, naredi to, kar nekdo od nas pričakuje?
Okej, so izjeme, ampak v veliki večini ženske nočemo razočarati osebe na drugi strani in ustrežemo, čeprav se nam v resnici upira. Ženske smo toliko svojega življenja pripravljene dati drugim, v upanju, da bodo poskrbeli za nas.

In še posebej v partnerstvu vedno znova delamo stvari za moškega, tudi tiste stvari, ki jih ne želimo, v upanju, da bo za nas poskrbljeno. Vedno znova vzamemo sebi, da damo drugim, zanemarjamo sebe in svoje potrebe in smo na splošno mnenja, da je poskrbeti zase sebično.

Tako v resnici izdajamo same sebe in ranimo same sebe, kar lahko delamo nekaj časa, vendar slej ko prej ne moremo več in takrat gremo v boj, beg ali pa ignoranco, ki vodi v otopelost.

V človeški naravi je, da pričakujemo, da če mi trpimo in se prilagajamo, se bo tudi oseba na drugi strani.
Pogosto smo mnenja, da smo upravičene do stvari, kot je pretirano zapravljanje, ker se toliko trudimo in skrbimo za družino in svojega moškega. Seveda je lahko obojestranski dogovor, da sta v igri pričakovanj in obvezanosti, vendar to v resnici ni preveč zabavno.

Tukaj je pomembno razumeti, da prevzemanje odgovornosti ni enako kot prevzemanje krivde. V odnosu, kjer je ženska zlorabljena, mora prevzeti svoj del odgovornosti za to, kar se ji dogaja, vendar to ne pomeni, da je kriva, da se ji to dogaja. Ni modro, da ostajaš v takem odnosu zgolj iz občutka dolžnosti in pričakuješ, da se bo oseba spremenila.

Pogosto smo takrat, ko delamo stvari iz dolžnosti, ker se tako od nas pričakuje, nerazpoložene, sitne in neprijazne. Jeza pod seboj vedno skriva potrebe, ki so neizpolnjene. In če ne poznamo svojih potreb v odnosu in jih ne delimo z osebo na drugi strani brez pričakovanj, da bodo uresničene, nezadovoljstvo samo raste.

Ko z ženskami delim, kako pomembno je prevzeti odgovornost za svoje počutje, ker nihče ni kriv, da se ti počutiš, kot se, gre za tvojo izbiro, so običajno vidno šokirane. Ampak dejstvo je, da ko govorimo o prevzemanju polne odgovornosti zase, to pomeni tudi, da ti nihče nič ne dela, vse se dogaja zate. Kajti v vsaki situaciji imaš, v skladu s samo esenco odgovornosti, o kateri sem pisala nekaj odstavkov višje, izbiro. Ti izbiraš.

Lahko delaš to, kar počneš kot žena in mati, s pričakovanji ali brez njih. To je tvoja izbira. Nihče ti ni ničesar dolžan za nič. Vse, kar delaš, je tvoja izbira. Zato je pomembno, da prevzameš odgovornost za to.

In to lahko narediš na tri načine že takoj danes:

1. Moški niso kot ženske.
Ena od pomembnih stvari v odnosu je, da ženske nehamo pričakovati od moških, da bi se morali vesti kot ženska. Ženske mislimo, da so moški taki, kot me, samo da so malo bolj poraščeni. In na drugi strani tudi moški mislijo, da smo kot oni, samo da smo malo bolj pomehkužena varianta. Nehaj pričakovati od svojega moškega, da te bo, kot tvoja najboljša prijateljica, poslušal, se pogovarjal s tabo in te tolažil. Ni njegova obveza, da te objame, te opazi, ti pomaga, naredi stvari zate. To ni njegovo delo.

Vse, kar naredi zate, je njegovo darilo tebi.
Ga lahko sprejmeš kot darilo s hvaležnostjo, namesto da si sitna, ker ni izpolnil pričakovanj? Če te objame, je to darilo. Če te opazi, je to darilo. Njegov kompliment je darilo. Moški ne delajo stvari zaradi tega, da so stvari narejene. Moški stvari naredi zate. Ker te ima rad. To je njegovo darilo tebi. Zmoreš sprejeti darilo ali boš to zavrnila in si boš zato, da ti bo lažje pri srcu, rekla, da je to njegova dolžnost?

2. Povej, kaj potrebuješ.
Prevzeti odgovornost za svoj del zgodbe v praksi pomeni tudi, da jasno izraziš, ko imaš potrebo. In se ob tem zavedaš, da ni dolžnost moškega na drugi strani, da poskrbi za tvojo potrebo. Vendar je pravi mali čudež, ki se običajno zgodi, ko ženska začne prevzemati odgovornost za svoje izbire, v tem, da moški, ki čuti, da poskrbiš za njegove potrebe, ga spoštuješ in si hvaležna zanj, z največjim veseljem poskrbi zate.

Ko moški čuti, da stvari zanj delaš iz ljubezni, in ne dolžnosti, bo to naredil tudi sam. Pa ne zato, ker se bo čutil obvezanega, da ti nekaj vrne, ampak ker ga boš s svojim delovanjem naučila, da bo sam začutil željo po tem, da nekaj naredi zate.

3. Bodi prijazna.
Zame osebno je bil eden največjih premikov v mojem odnosu, ko sem se zavestno odločila, da bom prijazna. Moj dragi mi je po nekaj letih povedal, da je najprej samo opazoval, kaj se dogaja, ker ženske pogosto uporabljamo različne manevre, da pridemo do tega, kar hočemo. Po nekaj mesecih, ko je ugotovil, da to ni samo modna muha, se je vse pogosteje odzval s prijaznostjo in tako sva popolnoma spremenila najin odnos.

Nekdo mora prevzeti odgovornost zase in začeti, kajti to, da izbiraš prijaznost in ljubečnost zavestno, se vedno obrestuje. In še enkrat poudarjam, to je izbira, v vsakem trenutku. Še posebej je to pomembno takrat, ko ima oseba na drugi strani slab dan in te ne objame, te ne pokliče, te ne opazi. Prevzemanje odgovornosti zase v tem primeru pomeni, da imaš izbiro, da se odzoveš ljubeče in si prijazna, brez pričakovanj.
To lahko prakticiramo kjerkoli, s komerkoli. V resnici nam ni treba biti v odnosu, da bi prakticirale prevzemanje polne odgovornosti zase. In tudi če tvoj partner ne sodeluje pri prevzemanju odgovornosti zase, to ni izgovor, da tebi ne bi bilo treba.

Ko se zavedaš, da imaš vedno izbiro, kako se odzoveš na situacijo, lahko vedno izbereš, da je vse, kar narediš, darilo tej osebi. Darilo je namenjeno temu, da ga deliš.

In kaj je s stvarmi, ki jih je treba narediti in jih ne bo nihče naredil, če jih jaz ne?
Okej, slišim te, to se verjetno sprašuješ v tem trenutku, če še vedno bereš ta članek.
Pomembno je, da se tudi v odnosu do sebe zavedaš, da nisi dolžna narediti stvari, da gre za tvojo izbiro.

Ko narediš stvari, ki jih je treba narediti, jih naredi kot darilo sebi. Ko si podariš, da posesaš, ker je potem čisto. Ali opereš oblačila, ker so potem sveža, to naredi kot darilo sebi. Ob tem boš čutila hvaležnost, ki ti bo razsvetlila dan.

Ne verjemi mi na besedo. Daj to v prakso. Poskusi.
In zaveži se, da bo to tvoja dnevna praksa vsaj tri mesece. Kajti za premik in spremembo potrebujemo čas.

Si voljna poskusiti? Deli z menoj svojo izkušnjo v komentarjih spodaj.

Te zanima več o intimnem partnerstvu? Pridruži se mi.
zasij
Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na portalu svetloba.si

par3

In živela sta srečno, do konca svojih dni…

Dolgo časa sem verjela v mit romantične zaljubljenosti. Zagotovo poznaš konec vsake pravljice ali holywoodske limonade; In živela sta srečno do konca svojih dni. Le da v realnosti bolj malo ljudi živi skupaj srečno do konca svojih dni.

Zato sem se vrgla v raziskovanje… kaj je na stvari.
Zakaj so pari, ki preživijo skupaj celo življenje in zakaj se nekateri kljub temu, da se trudijo, hitro razidejo?

Prišla sem do spoznanja, da moraš, da bi razumela naravo ljubezni, poznati mehanizme v svojih možganih. Kajti anatomija ljubezni je brez dvoma čarobna.

Ljubezen se s časom spreminja in ni brez veze prispodoba, ki jo je predstavila Margaret Mead.
Pravi, da je pomembno, da greš v svojem življenju skozi tri zakone.
Prvi je namenjen seksu, drugi otrokom in tretji družabništvu, povezovanju in zlitju v celoto.

Tudi, če skozi vse tri potuješ z isto osebo, se odnos v vsakem zakonu spremeni.
Vsak zakon ti prinaša globlje razumevanje tega, kako močno se ljubezen spremeni.

Ko se ekstaza, intenzivnost zaljubljenosti ohladijo, vstopiš v fazo umirjene, tople, povezane ljubezni, kjer čutiš globoko zlitje s partnerjem.
In za tem občutenjem se skrivajo možgani in tvoja biologija.

Hormon oksitocin je tisti, ki telo umiri, sprosti in uravnovesi.
Oksitocin je odgovoren za zdravo in srečno partnerstvo, kot tudi starševstvo.

Pravzaprav je narava poskrbela, da, ko se pripraviš na starševstvo, telo poskrbi, da se partnerja povežeta, ustvarita skupno gnezdo v katerem čutita umirjenost, varnost in medsebojno čustveno povezanost.

Oksitocin v možganih in telesu povzroči izkušnjo, ki jo pogosto opisujemo kot brezpogojno ljubezen. Zato sploh ni nobeno naključje, da je oksitocin tisti hormon, ki je bistven v fazi poroda in materinstva.
Oksitocin namreč poskrbi za ljubečo povezanost z mamo.

Oksitocin v tvojem življenjih igra pomembno vlogo v partnerstvu.
Resnična predaja ženske moškemu je v spolnosti mogoča le, ko ženska čuti varnost in povezanost v sebi.

Oksitocin je tisti hormon, ki pomiri tvojo amigdalo in pravzaprav vse dele v možganih, ki sodelujejo v stresnem odzivu strahu. Hkrati pa oksitocin aktivira centre za povezovanje in ti pomaga, da se v družbi s sebi enakimi odlično počutiš.

Za dobrobit in tvoje dobro počutje je izjemno pomembno, da znaš v sebi pomiriti center za strah.

Brez dvoma je strah izjemnega pomena za tvoje preživetje, ko se znajdeš v nevarni situaciji.
Hkrati pa pogubno vpliva na tvoje odnose.
Ko si zaskrbljena in v strahu, ponavadi ne vidiš stvari jasno.
In nekoga lahko vidiš kot potencialno nevarnega, kljub temu, da nima nobenega namena, da bi te poškodoval.
Težava je brez dvoma v tem, da si na preži, da se zapreš in si v svoji notranji avtomatiki boja, bega ali zamrznitve, v ignoranci. Tvoj krvni obtok je preplavljen s stresnimi hormoni, kar te pogosto vodi v reakcije, ki jih kasneje obžaluješ.

In to velja tako v odnosu z otroci, kot s partnerjem.

Oksitocin je hormon, ki zniža nivo stresnih hormonov v tvojem sistemu, pomaga ti, da se sprostiš in se odpreš. Pomaga ti, da lahko prepoznaš prijaznost v ljudeh, s katerimi si v odnosu in da zmoreš zaupati, ter se z ljudmi povezati.

Zdravo telo sprošča oksitocin v odzivu na pozitivno povezavo, kot je npr. v ljubkovanju otroka ali v objemanju.
V taki situaciji se v možganih obeh udeleženih sprošča oksitocin, kar sprošča telo in ustvari okolje, v katerem lahko potekajo zdravilni in regenerativni procesi v telesu obeh.

Ker oksitocin pomiri tvojega plazilca v možganih (najstarejši del možganov), občutiš varnost, ljubečnost in povezanost.

Ena od pomembnih potreb, ki jo ljudje, imamo je povezanost, bližina s sočlovekom.

Ko si z nekom blizu in mu zaupaš, ob tem občutiš zadovoljstvo in radost. Res je, da je to ena od pomembnih potreb človeka, vendar to ni nekaj samo po sebi umevnega. Drži, da ima čisto vsak posameznik v sebi potencial za globoko povezanost, vendar sproščanje oksitocina ni avtomatika.

Gre za naučen odziv, ki ga morda v svojem otroštvu nisi razvila.

Oksitocin je hormon ljubezni, kot je kortizol hormon strahu in obe substanci močno vplivata na razvoj živčnih tokokrogov v tvojih možganih, na celoten živčni sistem in vse notranje organe posameznika.

Žal je tako, da določene izkušnje nosiš s seboj, ne glede na to, kam greš. Če si kot otrok izkusila travmo, bo to vplivalo na razvoj tvojih možganov in na tvoja pričakovanja do življenja.

Brez dvoma travme puščajo posledice tako v razvoju na telesni ravni, v delovanju možganov in predvsem v medsebojnih odnosih.

Kot starš nosiš veliko odgovornost za fizični in čustveni razvoj svojega otroka.

Otrok resnično vstopa na ta planet kot nepopisan list papirja in v prvih letih njegov živčni sistem prekopira odzive in informacije iz živčnega sistema matere, s katero biva v simbiozi.
V praksi to pomeni, da otrok čuti to, kar čuti mati, kot svoje.

Potrebno je prevzeti odgovornost za svoje odzive, za to, kar čutiš v sebi. In takrat, ko se znajdeš v težkih situacijah v svojem življenju, rada pozabiš, kako pomembno vlogo igraš v prvih treh letih življenja svojega otroka.

In odnos z otrokom, ter njegovi odzivi, brez dvoma vplivajo tudi na mamo.

Tvoja sposobnost, da pomiriš strah svojega otroka in ga naučiš, kako se lahko sam pomiri, je odvisna od tvoje sposobnosti kot mame, da to narediš najprej zase. V prvih letih življenja bo tvoj otrok odzrcalil strah, ki ga čutiš v določeni situaciji.

Samo takrat, ko si prisotna in se lahko odzoveš na dogodke v svojem življenju z ljubeznijo, se bo tvoj otrok naučil oksitocinskega odziva. To pomeni, da bo v svojem živčnem sistemu aktiviral tokokroge ljubezni namesto strahu.

“Ljubezen, s katero odraščamo, je redko resnična ljubezen. Običajno izhaja iz strahu.” — Bryan Post

Moja generacija je odraščala s prepričanjem naših staršev, da ljubezen vključuje šeškanje, kričanje, prisilo, kaznovanje, odrekanje in podobno, vendar gre pri vseh teh odzivih za strah, ki je preoblečen v “kvazi” ljubezen.

Ne glede na vse informacije, ki jih imam, sem se tudi sama v preteklosti vse prepogosto odzvala skozi strah. Še danes se mojstrim in zavestno vedno znova izbiram ljubezen. Najprej zase, saj vem, da s tem vplivam na svojo okolico.

Rada rečem, da je zadovoljna, radostna in ljubeča ženska vpliva na vse okoli sebe. Ljudje se uglasijo nanjo.

Vendar je izziv, s katerim se sodobna družba sooča v tem, da se borimo z ljubeznijo in si prizadevamo biti zaljubljeni, pogosto na silo, do te mere, da pravzaprav redko izkušamo resnično, brezpogojno ljubezen.
To brez dvoma izhaja iz tega, kar sem s teboj podelila nekaj vrstic višje, da enostavno nimamo izkušnje resnične, brezpogojne ljubezni.

Ljubezen je povezana z razumevanjem, sočutjem (čutenjem osebe na drugi strani), fleksibilnostjo, sprejemljivostjo, potrpežljivostjo in zvestobo. Brez dvoma takrat, ko si v ljubezni, čutiš tako radost, kot tudi bolečino, skrb in vznemirjenje. Vendar ta stanja ne trajajo dolgo, ko si v ljubezni. Hitro minejo.

V praksi to pomeni, da se boš, ne glede na vse izkušnje in razumevanje, razjezila na svoje otroke. Vendar boš v ljubezni izbrala razumevanje do sebe. Razumela boš, da je situacija v kateri si s svojim otrokom, v tvoji notranjosti aktivirala tvoj lasten strah.

Ne gre zato, kaj otrok naredi tebi, gre za to, kaj naredi zate. Ko prepoznaš, kaj se odvija v tvoji notranjosti, lahko izraziš svojo jezo brez sojenja, brez zasramovanja, brez kaznovanja svojega otroka. Zavedaš se, da ti je enostavno pokazal tvoj ranjeni del tebe.

V tem prepoznavanju boš lahko pomirila sebe in v svoji notranjosti ustvarila ujemanje z ljubeznijo, namesto s strahom.

Ob tem boš lahko ostala v stiku s svojim otrokom. In če ti ne bo uspelo ostati mirna in se pomiriti s stvarmi v sebi, tudi, če boš eksplodirala in se odzvala neprimerno, se boš lahko vrnila k svojemu otroku in se opravičila, ter popravila odnos.

Tvoja sposobnost, da popraviš odnos, tvojemu otroku pokaže, da se ljudje občasno razjezimo in razburimo, vendar to ne pomeni, da zaradi tega izgubimo ljubezen.

Zavestno starševstvo ni povezano s popolnostjo; gre za 100% prevzemanje odgovornosti zase in za svoje odzive, da si 100% prisotna v odnosu, budna in v opazovanju sebe.

Ko otroku s svojim zgledom pokažeš, da postavljaš meje glede na to, kaj je zanj/o najboljše in ne kot kaznovanje, se nauči vrednosti meje. In ko ostaneš v stiku in povezana tudi takrat, ko si dosledna v pravilih in mejah, ki si jih postavila, otrok izgradi svojo čustveno stabilnost ter poglobi povezanost v odnosu.

Zavestno starševstvo temelji na paradigmi, da najprej poskrbiš zase, poiščeš stvari, ki v tebi dvignejo nivo oksitocina in znižaš svoj stres, preden greš v akcijo.

Tvoja akcija iz umirjenosti in ljubečnosti, bo omogočila tvojemu otroku, da v sebi aktivira tokokroge ljubezni in ga bo pripravila na to, da bo kasneje v življenju sposoben sprejeti in deliti brezpogojno ljubezen z drugimi.

Preberi tudi članek Ljubiti se naučiš od mame tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-kiss

Prvo vodilo partnerstva – Iskrenost

Pogosto se v partnerskem odnosu znajdemo v težavah, ker smo pozabile, kaj so osnovna vodila našega partnerskega odnosa, ali pa se s partnerjem sploh nismo dogovorile, kaj so glavna vodila odnosa, in tako skupno ladjo vozimo na slepo, brez kompasa.

Zame osebno je iskrenost v odnosu najpomembnejše vodilo. Kajti v tistem trenutku, ko začnemo lagati ali skrivati stvari, se med partnerjema ustvari razdalja, kar lahko ogrozi odnos. Pomisli, kako blizu se počutiš nekomu, ki mu zaupaš in s katerim odkrito deliš svoje misli in občutke. In zdaj pomisli, kakšno razdaljo čutiš do osebe, pri kateri čutiš, da ni zaželeno ali sprejeto, da poveš, kaj razmišljaš ali kako se počutiš.

Pomembno je, da smo odkrite in povemo, kaj si želimo in kaj potrebujemo. Treba se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa, če me ne bo imel rad, če povem, kaj si želim. Brez iskrenosti hitro zapademo v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi ter kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj jaz čutim, je ključnega pomena. In če je nato oseba na drugi strani ranjena, je pomembno, da stojimo s seboj in za seboj, da ne pademo takoj v potrebo po ugajanju, ki nas vedno znova vrne na isto mesto – da se počutimo žrtev.

Laži in skrivanje vedno znova vodijo v konflikte, ne glede na to, kako dober je namen zadaj. Dejstvo je, da je zelo stresno, če smo vedno znova v dvomih, ali je oseba iskrena z nami ali ni. V trenutku, ko nekaj zamolčimo in to skrijemo v sebi, ustvarimo razdaljo in nepovezanost. Pogosto skrivnosti upravičimo s tem, da nas oseba na drugi strani itak ne bi razumela.

Tako se skrijemo za maske, ki jih nadenemo, vljudnostne fraze in izoblikovano igro. Težava je vedno v tem, da nismo pristne in da svojo avtentičnost, to, kdo v resnici smo, razprodamo za sprejetost v želji, da bi nas imeli radi. Pogosto gremo v svoji igri tako daleč, da se naučimo, kako komunicirati, katere besede in fraze uporabljati in kako se držati, da bi bile sprejete in odobrene.

Najpomembnejše je razumevanje, da je iskrenost pomembna zate. Seveda vpliva tudi na osebo na drugi strani, vendar je iskrenost v prvi vrsti iskrenost s sabo. Takoj, ko prikrojiš resnico, se zlažeš ali skrivaš stvari, to narediš sebi. S tem, ko skriješ dele sebe, posledice čutiš ti, v sebi. Zato je v prvi vrsti ključnega pomena iskrenost s sabo, do sebe.

Sram, ki ga čutiš ob tem, ko prikrivaš stvari, raste in ustvarja razdaljo med teboj in osebo, na katero projiciraš svoj strah, da boš zavrnjena.

Pomembna praksa v odnosu je, da ne poskušaš vplivati na boljše počutje osebe na drugi strani s tem, da prikrojiš resnico ali se zlažeš. V praksi se to nikoli ne obnese. Iskrenost je močno povezana s spoštovanjem, in če prikrojiš resnico ali skrivaš stvari, to pomeni, da ne spoštuješ niti sebe niti osebe na drugi strani.

Iskrenost v odnosih, tudi v odnosu z otroki, je ključnega pomena za samozaupanje in samozavest. Ko smo iskrene, čutimo sproščenost, budnost, prisotnost v tem trenutku, zdaj, zato lahko živimo v danem trenutku. Iskrenost s seboj poskrbi za to, da ne izgubljamo svoje življenjske energije za vzdrževanje obrambnih mehanizmov, kar brez dvoma vpliva na raven naše osebne energije in avtentičnost.

Izziv je brez dvoma v tem, da laži in skrivnosti vedno zahtevajo našo osebno energijo, da jih držimo v svoji senci, da ostajajo skrite. Zato skrivanje in neiskrenost na dolgi rok vedno vodita v težave z zdravjem. Potlačena čustva, neizražene misli in nepotešeno hrepenenje namreč vplivajo na našo vitalnost. Hkrati pa to kaže na nezmožnost sprejemanja samih sebe, nizko lastno vrednost ter neprepoznavanje svoje edinstvenosti in veličastnosti.

Zato je v odnosu pomembno, da:

1. Najprej pometeš pred svojim pragom.

Pomembno je, da se zavedaš človeške lastnosti projiciranja, kjer to, česar ne moremo sprejeti v sebi, projiciramo na osebo na drugi strani. Ključ je v tem, da si poveš resnico glede svojih lastnih napak. Iskrenost je vrlina in gre za tvojo izbiro, da si iskrena. Seveda pa je ob tem pomembna tudi prijaznost. Tudi če osebo grajaš, je pomembno, da najdeš nekaj, kar lahko pohvališ. Zagotovo ima tudi kakšno vrlino.

2. Ne vsiljuj svojih izbir.

Namesto nadziranja in ukazovanja raje predlagaj stvari. Dejstvo je, da imajo vsake oči svojega malarja in da ima vsak svoj pogled na stvari. Zato je pomembno, da izraziš stvari na način, ki spoštuje integriteto in osebno mnenje človeka na drugi strani, tudi če ima popolnoma drugačno mnenje. Človečnost je izjemno pomembna veščina.

 3. Ne sodi.

Najlažja stvar je nekoga obsoditi, ko naredi nekaj, kar je za nas nesprejemljivo. Sprejemljivost je še ena pomembna veščina v medsebojnih odnosih. Odnos ti vedno pokaže odsev tebe. Bodi budna, pozorna in prisotna. Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo v danem trenutku lahko narediš za osebo ali zase?

Najhujša stvar pri tem, da ti nekdo laže, je v vedenju, da nisi vreden resnice. – Neznani avtor

Članek je prvi iz serije desetih, kjer bom skupaj s teboj raziskovala vodila in veščine v medsebojnih odnosih. Naslednjič sledi prevzemanje 100-odstotne odgovornosti zase.

Te zanima več o intimnem partnerstvu? Pridruži se mi.

zasij

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si

heartlight

Ljubiti se naučiš – od mame.

Ljubiti se naučiš po rojstvu, v prvih treh letih življenja, ko se tvoji možgani še razvijajo, od mame.

Predstavljaj si sebe kot novorojenčka. Tvoji možgani so kot nov računalnik. Strojna oprema je na voljo, da lahko nanjo naložiš veliko količino programske opreme. Vendar je na začetku potrebno naložiti programe. Če pozabiš naložiti program za obdelovanje zvoka, potem tvoj računalnik nikoli ne bo sposoben podpreti obdelave zvoka.
Če gre karkoli pri nalaganju programa narobe, se programska oprema ne bo naložila pravilno. Če na svoj računalnik dobiš virus, lahko enostavno neha delati.
Da ne govorim o težavah, ki nastanejo, ko dva programa nista medsebojno kompatibilna. Eden se ne bo naložil, dokler drugi ni izklopljen.
Imaš predstavo?

Oksitocinski odziv je eden od procesov, ki jih tvoji možgani potrebujejo, da se odzivajo na svet okoli tebe z zaupanjem in ljubeznijo. Gre za programsko opremo. In oksitocinski odziv se naloži v prvih treh letih tvojega življenja. Ta odziv, ki vpliva na tvojo sposobnost, da ljubiš in zaupaš ljudem okoli sebe, naložijo tvoji starši. Gre za proces, ki ga je mati narava oblikovala tako, da se začne že v času nosečnosti, nanj pomembno vpliva tako porod kot tudi prva leta življenja otroka.

Kot mati imaš moč in odgovornost, da vodiš razvoj zdravega oksitocinskega odziva v svojem otroku.

Dejstvo je, da se otrok ne rodi v celoti razvit. Intenzivno se razvija in raste še prva tri leta po rojstvu, tudi njegovi možgani. Vendar obstaja ključna razlika v načinu, kako se razvijajo otrokovi možgani. Medtem, ko ostali organi v glavnem rastejo in se krepijo, na razvoj možganov vplivajo izkušnje.

Skupine celic v možganih se odzivajo na izkušnje. In če se izkušnje ponavljajo, se iste skupine možganskih celic sprožajo v odzivu na izkušnjo. Ponavljanje povzroči, da se celice povezujejo in sprožajo v tokokrogih. Kako se naše možganske celice povezujejo v tokokroge ljubezni, je odvisno od naše izkušnje ljubezni v otroštvu. Dejstvo je, da se sčasoma tokokrogi avtomatično sprožijo v odzivu na izkušnjo. To je kot refleks.

Če je otrok izkušal veliko strahu in ne dovolj ljubezni, je njegov oksitocinski odziv šibek, medtem, ko je njegov odziv na strah premočan. Njegovi tokokrogi stresa so močni in nanje vplivajo travmatične in negativne izkušnje, ki jih je doživel. Te zgodnje izkušnje oblikujejo naš odnos do sveta in naša pričakovanja, kaj nam življenje lahko ponudi.

Če se oksitocinski odziv ni razvil pravilno morda nikoli ne boš resnično vedela, kaj pomeni ljubiti. Lahko se boš zaljubila, vendar ne boš ljubila. Lahko se boš poročila, vendar ne boš ljubila. Človek lahko umre, brez da bi sploh kdaj ljubil ali da bi začutil, kaj pomeni biti ljubljen.

Oksitocinski odziv, ki si ga oblikovala kot otrok, je še vedno v tebi, če ga nisi spremenila skozi novo izkušnjo.

Izziv številnih žensk je v tem, da se ne zavedajo, da se s tem odzivom niso rodile – oblikovale so ga. Gre za navado. Možgani te vedno znova silijo v isto znano izkušnjo. To razloži, zakaj si želimo stabilnega odnosa in harmonične medsebojne povezave, hkrati pa vedno znova pritegnemo partnerja, ki ni na voljo, je odsoten, ni navzoč, je nesramen, te zapušča ali ponižuje.

Če si bila del družine, kjer je bila jeza, kričanje in nasilje del vsakdana, je to del tvojih notranjih nevronskih tokokrogov. Ko srečaš osebo, ki je podobna temu, kar ti je znano, jo sprejmeš za svojo, ker je takšna, kot si ti. To razloži, zakaj sprejmemo v svoje življenje ljudi, ki so enako »ranjeni« kot so bili naši starši in z njimi še naprej preigravamo stare, znane igre.

Vsi programi so še vedno naloženi v tvoji strojni opremi, beri možganih, če teh navad nisi spremenila. In verjemi mi, delala sem celo vrsto tehnik, energijskih tretmajev, rezanja vezi, menjave programov, dokler nisem prišla do zame ključne informacije – svoj oksitocinski odziv lahko spremeniš samo skozi izkušnjo, novo izkušnjo.

Tega nihče ne more narediti zate. Gre za ustvarjanje nove navade. Prevezavo je potrebno narediti v svojih živčnih tokokrogih in tu nam gre nevroplastičnost možganov zelo na roko. V praksi to pomeni, da so možgani zelo fleksibilni in lahko nove živčne tokokroge ustvariš skozi nove izkušnje. Praksa, dnevna praksa, spreminja tvoje možganske tokokroge.

Ker so zgodnje izkušnje travme ustvarile tokokroge v naših možganih, se aktivirajo vsakič, ko samo diši po tem, da bi se travmatična izkušnja lahko ponovila. In to močno vpliva na naše medsebojne odnose. Vedno, ko smo v stresu, se ti tokokrogi vklopijo in ponovno zaženejo znane odzive.

Zato je tako težko preseči svojo otroško travmo zapuščenosti, nesprejetosti ali izdanosti.

Četudi v odnosu zaupaš večino časa, takrat, ko si v stresu, izkusiš strah pred nečim, čeprav ne veš pred čim točno. Lahko se vse življenje boriš s tem, da bi zaupala partnerju, enostavno zato, ker ljudi, ki so ti blizu asociiraš s strahom in zapuščenostjo, kar izhaja iz zgodnjih izkušenj. Tako enostavno ne zaupaš, da bi kdorkoli lahko poskrbel za tvoje potrebe in te zavaroval. Tvoj najzgodnejši spomin ti narekuje, da v kolikor želiš preživeti, si odvisna zgolj od sebe in ne pustiš nikomur, da bi poskrbel zate.

Seveda se vse to dogaja na nezavedni ravni, na nivoju možganske kemije. Ko si v strahu, tvoja amigdala ponori in daje signal za stresne hormone adrenalina in kortizola, da bi te obvarovala. To je tvoj preživetveni mehanizem, ki povozi racionalno razmišljanje, saj tvoji plazilski možgani dobesedno ugrabijo tvoj prefrontalni korteks in sposobnost razsodnosti. Običajno se prefrontalni korteks ukvarja s tem, da bi obrazložil čustveni kaos, ki nastane.

Namesto prepoznavanja, »O, ja, ta situacija me spominja na situacijo, ko sem bila še novorojenček,« v sebi izbereš, »Ta oseba mi je naredila tole, je rekla tole, kar je tako sovražno in boleče, da se moram braniti in ga odriniti stran.«

Lahko zdaj vidiš, zakaj se tolikokrat v svojem odnosu znajdeš v situaciji, ko tvoj partner reče nekaj popolnoma nedolžnega in naenkrat vse v tebi zavre. Dejstvo je, da se v stresu vedno vrnemo v svojo razvojno cono udobja. V stresu enostavno nisi več odrasla ženska. Vrneš se nazaj v otroštvo. Naenkrat si dvo- , tri-, štirileten otrok, ki doživlja isto izkušnjo zavrnitve, zlorabe, zapuščenosti.

Na tvojo veliko žalost, sploh če si starš, se ti to ne dogaja le s partnerjem in ostalimi odraslimi osebami. Ko se tvoj najstnik v prepiru odzove kot dvoletni otrok in te to spravi v stres, se tudi ti vrneš nazaj v svojega dvoletnega otroka. In zato sploh ne preseneča, da se vsakodnevni dogodki, kot je dogovarjanje glede obveznosti in urnika lahko spremenijo v užaljeno tuljenje, izbruhe jeze, besa ter togote.

Ključ za drugačen odziv je v tem, da prepoznaš svoj oksitocinski odziv.

Ker je oksitocin hormon, ki te pomiri, se lahko vrneš nazaj v svoj ljubeči odrasli jaz, v notranji jaz, ki lahko pomiri notranjega otroka. Zavestno starševstvo sebi je ključ za zavestno starševstvo otroku zunaj tebe. Pa ne le za starševstvo, tudi za zavestno partnerstvo. Zavestno starševstvo sami sebi, ti pomaga pozdraviti tvoj notranji odnos in ti pomaga v procesu rasti in razcveta.

Proces zdravljenja se začne, ko lahko vidiš svoj notranji odnos starša in otroka, takrat, ko si v izkušnji. Takrat, ko lahko v odnosu pogledaš onkraj jeze in strahu, ter pomagaš osebi na drugi strani priti nazaj v stanje umirjenosti in ljubezni. Gre za proces uglasitve.

Oksitocin pomiri tvojo amigdalo, zniža strah in zaskrbljenost ter ti pomaga, da se na umirjen in ljubeč način odzoveš na osebo na drugi strani.

V času, ko si vsi želimo povezanosti, miru in zaupanja drug v drugega, ko imamo občutek, da nam vse, po čemer hrepenimo, polzi skozi prste, je zavestno starševstvo sebe lahko tisti ključ, ki ga iščemo.

Oksitocin je namreč hormon povezanosti, zaupanja, darežljivosti in ljubezni. Vendar z oksitocinskim odzivom nismo rojeni. Naučiti se moramo ljubiti sebe. Če se želiš naučiti, kako ljubiti sebe in ustvariti globljo povezanost s sabo in z drugimi, si na pravem mestu.

V spletnem druženju Objemi Sebe bom podrobno razložila mehanizme in vodila zavestnega starševstva. Predstavila bom pet arhetipskih vlog, ki jih preigravamo v svojem življenju in kako lahko okrepimo svoj oksitocinski odziv. Več najdeš tukaj…

Nadaljevanje članka je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Delno povzeto po raziskavah Susan Kuchinskas.