Partnerstvo

couple-kissing-hd-wallpaper-free

Moški čuti…

Intimno partnerstvo je nekaj, kar me je popolnoma prevzelo pred 6 leti, ko sem v svojem življenju doživljala čustveno prebujenje in sem dojela, da če ne bom nečesa spremenila, da bom zabredla v globine, ki jih nisem želela izkušati; depresijo, cinizem, kritiziranje, zlobo,… Vse te aspekte zelo dobro poznam, vem pa tudi, da je vedno moja izbira ali jih izberem in uporabim ali pač ne. Intimno partnerstvo temelji na zdravih temeljih, ki ga sestavljajo 4 principi; prevzemanje 100% odgovornosti za svoj del partnerstva, za svojo celovitost, drugi je zavedanje dejstva, da odnos soustvarjata oba, iskrenost je tretji in zaupanje četrti.

Intimnost je tako sposobnost kot izbira, da si povezana, ljubeča in ranljiva, kar od posameznika zahteva čustveno prebujenost. Intimnost ustvarja globoko čustveno povezanost, ki je lepilo, ki drži skupaj partnerstvo in ki ga ne moremo ponarediti. Ali si voljna, da se čustveno odpreš in povežeš ali pa nisi. Tako kot pravijo; ne moreš biti na pol noseča, ali si ali pa nisi.

Ključna stvar v intimnem partnerstvu je povezanost s seboj. Dokler ti ne veš kdo si, kaj želiš in kakšne so tvoje čustvene potrebe bo izjemno težko, pravzaprav nemogoče, da bi te tvoj partner intimno poznal, te razumel in čutil povezanost s teboj. Da si sama svoj original, da si izvirna, pristna, da si to kar si namesto to, kar od tebe pričakujejo drugi je ključnega pomena za intimno partnerstvo.

Brez dvoma drži dejstvo, da je partnerstvo eno najmogočnejših vozil osebne rasti in duhovnega razvoja, kajti dokler nimaš na drugi strani ogledala, ki ti pokaže tvoje rane, tvoje bolečine, tvojo jezo, imaš pogosto v svojem življenju občutek, da ti vse super teče. Partnerstvo te sooči s tem kdo ti si in kaj vse se skriva v tvoji notranjosti; tako zlato kot svinec. In drži tudi dejstvo, da je odnos najcenejša delavnica osebne rasti, ki si jo lahko zamislite, dobite jo brezplačno. In hkrati je najdražja, saj zahteva vire kot so čas, energija, pozornost in ljubezen, ki jih z denarjem ne moreš kupiti.

In tovrstno delavnico imaš lahko čisto vsak dan.

Z mojim dragim sva imela debato na temo ranljivosti in to kar je sledilo, me je tako močno osupnilo, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem prišla do sape.

“Veš, pravijo, da ste ženske tiste, ki znate kramljati. Ampak ti pa ne znaš kramljati. Ti se takoj potopiš v globine in hočeš od mene modrosti in globoke odgovore za katere ne vem od kje naj jih potegnem.” Sledila je dooolga tišina.

V tem vmesnem obdobju sem bila na meji, na robu, v uporu, kajti res je, ne znam kramljati, to sama vidim kot površinskost in ne maram površinskosti, obožujem globine.

In če moškemu daš na voljo dovolj tišine, nadaljuje sam od sebe…

“Veš plitvine so pomembne, brez njih ne moreš v globino. Vedno greš najprej skozi plitvi del, da prideš v globino.” Še vedno sem bila tiho, kajti resnica tega, kar mi je pripovedoval mi je segla globoko.

“In ti ignoriraš plitvino, ti hočeš takoj v globino.” Ja, to sem ugotavljala tudi sama pri sebi. “In to tvoje potapljanje v globine delaš na silo. Pravzaprav to čutim kot posilstvo.”

Tukaj sem začutila panični napad.

“Veš,” je nadaljeval, “tako kot ve ženske potrebujete čas v spolnosti, da se sprostite in se vas moramo počasi dotikati in biti nežni, veš, na enak način moški potrebujemo predigro v pogovoru.”

Panika in tišina.

“To kar moški potrebujemo je kramljanje, lahkotnost, prijaznost … skratka predigra, uvod v bolj globoke in težke pogovore, ki nam jih ženske servirate kar tako iz prve in pričakujete, da bomo polno sodelovali v njih.”

Ostala sem brez teksta. Nisem vedela kaj naj rečem. To kar sem čutila pa je bila potrditev, da je vse, kar je povedal, čista resnica.

Ženske smo v pogovoru in v debatah pogosto nasilne do moških, od njih zahtevamo nivo in globino komunikacije, ki jo pričakujemo od žensk. Ženske pri opisovanju idealnega moškega pravzaprav opisujemo žensko. In sploh se ne zavedamo kakšne bolečine povzročamo moškim na drugi strani.

Ja res je, moški čuti. Zelo čuti. In čuti prisilo, čuti zlorabo, čuti ranjenost. Si voljna to sprejeti… to spremeniti?

Več o intimnem partnerstvu delim v spletnem druženju Alkimija partnerstva, ki ga začnemo 20.4.2015. Več o druženju je na voljo na povezavi tukaj…

Brezplačno predavanje 3 skrivnosti intimnega partnerstva je na voljo na spletni povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

zadovoljstvo

Ženska mora postati Kraljica, da bi imela Kralja.

Partnerstvo je vedno zgolj zunanja manifestacija notranje realnosti. Le, če si voljna prepoznati, da ti odnos vedno zgolj odslikava to, kar čutiš v sebi, lahko ustvariš odnos, ki si ga srčno želiš. Velika skrivnost je v tem, da moraš ti postati ta Ženska, ki ima odnos, ki si ga želiš imeti. Pogosto srečam ženske, ki so v velikem notranjem konfliktu in se ta konflikt vedno znova preslikava v odnose, ki jih imajo v zunanjem svetu, vendar tega enostavno ne vidijo in za konflikte krivijo ljudi okoli sebe. Resnica je, da partnerja pritegneš s svojo vibracijo. Ko razrešiš svoje notranje konflikte in v sebi čutiš harmonijo, jo lahko izkušaš tudi v svojem zunanjem svetu. To je ena največjih skrivnosti partnerstva – postati moraš Kraljica, če želiš imeti ob sebi Kralja.

Eden od izzivov partnerstva je brez dvoma v pričakovanju, da te bo partner dopolnil. Še posebej ženske po 35 letu, ko se v njihovi notranjosti začne čustveno prebujenje in čutijo neizpolnjenost, nezadovoljstvo in omejitve, upajo, da se bo v njihovem življenju pojavil princ na belem konju. Bolje rečeno vitez, ki jo bo rešil. Vendar je to upanje v nasprotju z zakonom privlačnosti, ki pravi »k sebi pritegneš to, kar vibriraš«. Če je v tvojem življenju prisotna vibracija pomanjkanja, je to tisto, kar prihaja v tvoje življenje in to še ojačuje. V praksi to pomeni, da končaš v odnosu, v katerem se počutiš še bolj v pomanjkanju (nisi dovolj dobra, dovolj pametna, dovolj lepa, dovolj privlačna,…). Dejstvo je, da ne moreš pričakovati srečnega odnosa, če si ti nesrečna, neizpolnjena, če potrebuješ nekoga, če si v pomanjkanju in nepopolnosti v sebi.

Resnica je, da je v tebi že srečna, izpolnjena ženska, ki čuti ljubezen, radost in umirjenost. Vendar je skrita pod plastmi prepričanj, vsega kar verjameš, da si. Tvoj razum verjame v pomanjkanje, strah in dokler se ne uglasiš na frekvenco polnosti, celote tega kdo ti, živiš življenje, ki ustreza pomanjkanju. Partnerja, ki ga pritegneš iz mesta celostnosti in radosti v sebi, boš vedno čutila kot ujemanje, ker bo le odseval tvojo radost in celostnost, ki ju boš ti čutila v sebi.

Osnovni izziv sodobne ženske je, da v sebi začuti žensko, ki je že v polnem potencialu, v polnosti tega kdo v resnici je. Uglasiti se moraš na polnost, ki ti že si. Postati moraš Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja. Ni druge poti. Kajti, ko ti si ta Kraljica, ne more biti drugače, kot da imaš ob sebi Kralja. Igra ujemanja je popolna, vedno!

Seveda je to za tvoj um popolni paradoks, vendar je čista resnica, življenje k tebi pritegne to, na kar se uglašuješ. Ti že si »vse kar je«. Vse je eno in eno je v vsem. Zavest se želi izraziti skozi tebe in kreira to na kar se osredotočaš. Ti si Kreator svojega življenja in tudi svojih odnosov. Življenje je igrišče na katerem ustvarjaš svojo igro. Nisi tukaj, da bi karkoli popravila, ker ni nič pokvarjenega v tebi, tukaj nisi, ker bi rabila nekoga, da te dopolni, ker si že celostna. Tukaj nisi, da bi napolnila pomanjkanje, tukaj si, da bi izrazila sebe, uživala življenje in izkušala radost.

Dejstvo je, da te moški ne more osrečiti. To kar lahko naredi je, da takrat, ko ti že čutiš svoje zadovoljstvo doda k temu občutku svoj kamenček in te osreči še bolj. Če ženska potrebuje ljubečo pozornost s strani moškega, moški z njene strani potrebuje spoštovanje in to je eno najbolj fascinantnih spoznanj, ko govorimo o srečnem partnerstvu, kar se mene osebno tiče. Srečno partnerstvo je praznovanje življenja. Izpolnjujoče partnerstvo je, ko se dve Celoti povežeta v neskončnost. Ko sta dva skupaj, da bi delila življenje drug z drugim, soustvarjata, delita radost svoje realnosti z drugim, kajti tvoja radost je najveličastnejše darilo, ki ga lahko podariš drugi osebi.

Zato nehaj iskati nekoga, ki te bo dopolnil, ki te bo osrečil, ki bo v tebi potrdil najboljše dele tebe – Ti si tista, ki mora vse to občutiti v sebi, da bi v svoje življenje pritegnila osebo, ki bo s teboj delila užitek, radost, ljubezen in mir – to je srečno partnerstvo. Vse se začne v tebi. In Ti moraš v sebi odkriti to Žensko, ki že živi življenje, ki si ga želiš.

Ne, ni nemogoče, se pa strinjam, da je vsekakor izziv. Več o tem kako postati Kraljica, da bi ob sebi imela Kralja delim v srečanju, o katerem si lahko več prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

couple-holding-hands

Srečna in zadovoljna…

V svojem vsakodnevnem druženju z ženskami pogosto ugotavljam, da ženske rade “kupujemo” občutek lastne vrednosti s tem, da se v odnosu razdajamo čez vse meje. Pogosto se razdajamo takat, ko čutimo dolžnost, obvezo, da to moramo narediti. In po mojem opažanju takrat, ko delamo iz dolžnosti, pogosto stvari delamo na silo, enostavno zato, ker je treba.

Pogosto vzamemo sebi, da bi dale drugim. Vzamemo si čas, denar ali energijo, da to damo nekomu, za katerega menimo, da to bolj potrebuje od mene. Pravzaprav vzamem sebi, da dam drugemu. In to nas vedno znova pušča prazne, v pomanjkanju.

Opazila sem, da ko sem razdajala sebe, da bi pomagala drugim, da sem vedno znova sama postajala tista, ki je kmalu potrebovala pomoč s strani drugih, ker sem vedno znova izčrpala sebe. In verjetno si že opazila v svojem življenju, da, ko si v tej energiji razdajanja, da tudi, če daš 150%, bo oseba na drugi strani pričakovala 200%. Skratka nikoli ni dovolj, ne glede na to, kako se potrudiš, nikoli ni dovolj.

To kar je izziv pri ženski je, da ko se izprazniš, pričakuješ od moškega, da bo poskrbel zate.
Ker pozabimo na to, da smo čustvena bitja in na svoje čustvene potrebe, pogosto ne znamo skomunicirati na moško stran tega, kar pravzaprav potrebujemo.

Skrito pričakovanje mnogih žensk, ki se na tak ali drugačen način razdajajo, je pogosto, da bo moški tisti, ki naj bi žensko osrečil. Žal v realnem svetu temu ni tako, kajti moški v resnici ne more osrečiti ženske. Moški prispeva k sreči ženske, če grobo ocenim, kakšnih 10%. In če ženska ne poskrbi za svojih 40-50% se njegovih 10%, tudi, če se močno potrudi, ne bo čisto zares poznalo. To me vedno znova osupne, ko opazujem svoje življenje in svoja nerealna pričakovanja, pa tudi življenja drugih žensk. Moški ne more osrečiti ženske, lahko pa jo naredi bolj srečno.

Seveda je to pogosto zelo prikladen izgovor, vendar je dejstvo, da če ženska ni zadovoljna in srečna, nihče okoli nje ne more biti srečen in zadovoljen. In vsaj v začetku je moškim v interesu, da prispevajo k temu, da se potem tudi sami počutijo, da ima njihovo življenje smisel.

Izziv nastane vedno na zelo pomembni točki… kritiki.
To česar ženske ne razumemo je, da se moški ne bo spremenil, če ga kritiziramo. Kritika je nekaj, kar moški ne prenašajo preveč dobro. Ker ženske na svoje moške pogosto gledamo kot na neotesane poraščene ženske, kar v naših možganih interpretiramo, kot da so isti kot me, samo da drugače izgledajo, smo mnenja, da jih bomo spremenile, če jih bomo kritizirale.
Konec koncev je to nekaj, kar ima na žensko velik vpliv. Ker smo tako zelo prilagodljive, se kritiki vedno poskusimo prilagoditi in nekaj naredimo v zvezi s tem, da bi se ji v prihodnje izognile. Moški pa se na kritiko odzovejo tako, da zapustijo prostor. In tako pogosto ne le, da ne dosežemo želenega učinka, pravzaprav moške odganjamo od sebe, brez da bi zares vedele, zakaj gre.

Samo ženska, ki je zadovoljna in srečna bo prepoznala dragocenost, ki jo prispeva moški. Ženska opazi to, kar je moški naredil zanjo takrat, ko je zadovoljna in srečna, ko je njena notranja posoda polna. Takrat jo lahko to, kar moški naredi zanjo, napolni še bolj.

Takrat, ko je tvoja notranja posoda polna, deliš sebe, deliš tisto smetano na vrhu, deliš to, kar se zliva iz tvoje polne posode. Enostavno nisi v razdajanju, temveč si v tej paradigmi, kjer je tvoja notranja posoda tako polna, da deliš sebe z drugimi. Ti deliš sebe iz polnosti. Čutiš, da imaš dovolj zase in lahko to deliš. Veš, da podarjaš svoj čas, energijo in denar in ob tem čutiš hvaležnost. To, kar te napaja je strast in uživaš v tem, kar počneš. Brez truda, brez sile, si v ljubezni do ljudi okoli sebe in ne glede na to, koliko sebe deliš z drugimi imaš vedno dovolj.

Če pa je tvoja notranja posoda prazna, če imaš v sebi občutek praznine, boš želela čutiti povezanost in boš pričakovala od svojega moškega, da bo naredil nekaj zate, da te bo rešil.

Zato rada rečem, da so pričakovanja največji ubijalec odnosa. Še posebej tista pričakovanja, ki jih nikoli ne izrazimo in samo tiho visijo nekje v medprostoru odnosa.

Uspešna sodobna ženska, ki je finančno skrbnica družine, se pogosto ne zaveda, da podzavestno pričakuje podporo s strani svojega partnerja, skupaj z negovanjem in razbremenitvijo. Vendar, ker moški ne more osrečiti ženske, dokler sama ne poskrbi za svojih 50% nege, vedno bolj pogosto vozimo svoj avto s prazno posodo goriva. In v tem začaranem krogu sem se pogosto znašla tudi sama, ko sem pričakovala od moškega, da me bo negoval in mi pomagal, da se regeneriram, pa nič, kar je naredil, ni bilo dovolj dobro.

Lekcija, ki sem jo vzela precej na “trdo” je vsebovala zavedanje in razumevanje, da moram zase poskrbeti v prvi vrsti sama. Ko sem bila zadovoljna, me je moj moški vedno osrečil še bolj. In da sem prišla do svojih 50% je to pogosto pomenilo, da sem morala na glas izraziti svoje želje in povedati direktno, kaj potrebujem, brez pričakovanj in tihega upanja, da bo uganil kaj rabim in mi to dal.

Velika lekcija mnogih žensk v sodobnem svetu je, da se naučimo, kako moškim povedati, kaj potrebujemo, na način, da bo razumel, kaj hočemo od njega.

Zame osebno je bilo izjemno pomembno prepoznanje, kako ključnega pomena je, da najprej poskrbim zase, da jaz čutim polnost v sebi. In ta polnost, to, da je dovolj, delim s svojim partnerjem, s svojimi otroci, z ljudmi in s svetom.

In če želiš resnično pustiti sled, narediti resnično pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je ključnega pomena to, da čutiš v sebi polnost. Kajti, ko čutiš to polnost v sebi, lahko iz tega, ker čutiš, da imaš dovolj deliš, neguješ ljudi okoli sebe, poskrbiš za to, da razvijaš in izboljšuješ svet, na katerem živiš.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-holding-hands

Spoštovanje

Včasih sem resnično popolnoma blond. Kljub temu, da že leta preučujem razlike med moškimi in ženskami, včasih potrebujem take orto težke lekcije, da dojamem kakšno pomembno podrobnost. Vzemimo pod drobnogled dejstvo, da je za moške spoštovanje izjemnega pomena. Moški želijo, da spoštujemo njihov čas, energijo in denar. In ker smo ženske bitja z neskončnimi seznami in neskončnimi obveznostmi, le stežka sprejmemo dejstvo, da moramo posebej prositi za čisto vsako malenkost, katero naj nam moški naredi. Npr. da obesi perilo, ali pelje otroke na popoldanske aktivnosti. Poznano?

Ženske delamo toliko stvari; od nakupovanja, do pospravljanja in pranja, likanja in čiščenja, zlaganja posode v pomivalni stroj in brisanja prahu, da se nam sčasoma vse, kar počnemo, zdi nekako samo-po-sebi umevno. Dejstvo je, da me ne cenimo vsega kar počnemo. Tako samoumevno je nam samim, da zmoremo in da tudi delamo vse same. In ko prosimo moškega, naj nam priskoči na pomoč in v skladu s svojim “projektnim” pogledom na stvari želi nagrado za to, kar je naredil, pogosto pobiramo čeljust po tleh, ker nekako ne moremo razumeti, da moški zahteva zase spoštovanje, nam pa ne da tega, kar potrebujemo.

Dejstvo, ki ga pogosto spregledamo je, da moški potrebuje spoštovanje in ženske potrebujemo ljubečo pozornost.

Brez dvoma v svojem vsakdanjiku poznate začarani krog, ko se na stanje brez ljubeče pozornosti ženske odzovemo brez spoštovanja. Moški pa se na odnos brez spoštovanja odzove brez ljubeče pozornosti. In smo pri jajcu in kuri. Kdo bo popustil, kdo bo začel …

Ko sem začela zavestno spreminjati najino partnerstvo, je bil prvi korak ta, da sem bila prijazna in bolj spoštljiva, čeprav včasih s stisnjenimi zobmi. “Zakaj se je potrebno zahvaliti za čisto vsako malenkost moškemu, medtem, ko nam on ne izraža hvaležnosti za to, kar počnemo?” je popolnoma merodajno vprašanje številnih žensk. In to je bil dolgo časa kamen spotike v mojem partnerstvu, ker nikakor nisem hotela vzeti te lekcije, da moram vsakič znova prositi za to, da obesi perilo po tem, ko posoda s perilom že 3 dni stoji poleg stojala za perilo in on mirno hodi mimo. Da ne govorim o tem, kako težko je biti potrpežljivo prijazna in spoštljiva po treh dneh opazovanja polne posode perila, ki se nikakor ne obesi samo od sebe. Da ne govorim o nagradi, ki jo moški na koncu opravljenega projekta potrebuje.

Spoštovanje je v osnovi sprejemanje osebe, njenih pogledov na svet, njenega trenutnega počutja, in na splošno življenjske naravnanosti. Spoštovanje pomeni, da vidiš in ceniš njegovo vrednost, brez pričakovanj, brez potrebe po tem, da dokaže svojo ljubezen z dejanji. Da njegov obstoj zadošča. Spoštovanje je sprejemanje napak in pomanjkljivosti. Drage moje, to je izjemno pomemben vidik, spoštovanje je brezpogojno sprejemanje osebe točno take kot je. Brez da poskušaš vsiliti svoje mnenje, brez da brskaš po stvareh od nekoga drugega in brez omalovaževanja nekoga zaradi česarkoli, brez zajedljivosti.

Ni vedno lahko sprejeti partnerja točno takšnega kot je, a to je bistvo ne samo odnosa ampak bistvo življenja. S stalnim razburjanjem dosežemo kaj? Samo to, da se moški umakne.

Zakaj deluje na tak način?

Moški so bitja časti. Delujejo v skladu s svojimi življenjskimi vrednotami. V času spora, ko ženska moškega kritizira in se nad njim pritožuje, moški na zunaj morda deluje popolnoma hladno in njegov obraz je popolnoma hladnokrven. Vendar so raziskovalci medsebojnih odnosov z meritvami srčnega utripa ugotovili, da je moški imel v povprečju kar 99 udarcev na minuto, kar je pomenilo, da je bil v »bojevniški pripravljenosti«. V njegovi notranjosti je imel dve izbiri, da se umakne ali začne boriti. Kot moški se z žensko seveda noče boriti, zato poskuša storiti častno stvar in se umakniti. Na drugi strani pa je pri ženskah prevzela vlogo podivjana ženska, kar je bilo v praksi videti, kot da je ženska popolnoma izgubila kontrolo nad svojimi čustvi. Vendar so meritve srčnega utripa pokazale normalen srčni utrip. Ugotovili so, da moški umik za žensko pomeni zavrnitev in dejstvo, da je moški do nje neljubeč. Na drugi strani so ženske povedale, da so s pogovorom poskušale rešiti spor tako, da so mu nasprotovale, kar so moški občutili kot željo po nadzoru. To stalno kritiziranje pa si moški »prevedejo« kot nespoštovanje.

V praksi je ženska tista, ki bi se morala moškemu opravičiti, takrat, ko znori. Vsaki kritični izjavi, vsaki žalitvi, bi naj sledilo izraženo spoštovanje.

Naj se vrnem na začetek. Moški so bitja projektov, kar pomeni, da mu moraš povedati kakšen je projekt, ki ga mora opraviti in na koncu sledi nagrada za opravljeni projekt. In ker je ljubeča pozornost tisto, kar neguje ženske, je nova veščina v medsebojnih odnosih, ki jo moramo usvojiti ženske način, kako moškemu povedati, kaj naj naredi zate, da ti ob tem čutiš ljubečo pozornost, ki te neguje in nahrani, on pa dobi na koncu opravljenega projekta nagrado in sta oba zadovoljna. Zanimivo, je res?

In to je veščina, ki jo mojstrim dnevno.

Bodi sijajno!

Taja Albolena

shhh

Tudi tišina govori…

Tudi, ko ničesar ne povemo, povemo vse…

Presenečena? Hmmm. Pogosto mislimo, da ko smo tiho, preprosto ničesar ne povemo. Vendar tišina govori sama za

 

Vidiš? Ko nekdo začne stavek in na sredi umolkne, kaj si misliš? Je pravkar začel stavek ali morda ne? Je to napaka? Je to površnost? Smo izgubili linijo? Ko nekdo začne in nato umolkne, je vedno prisotna neka misel in stavim, da prva reakcija ni bila pozitivna.

Tišina govori. In običajno o tem sploh ne razmišljamo.

Priznam, kriva sem, do konca. Kajti običajno sem ljudi puščala v tišini. Pogosto se mi je zdelo najbolj modra stvar, ki sem jo lahko naredila. Vse dokler nisem naletela na osebo, ki mi je razložila, da ljudi, ki jih puščam v tišini, brez dvoma prestrašim. Bila sem osupla, kajti pogosto sem ostajala v tišini, ker je bila zadnja stvar, ki sem jo želela, da bi jih prestrašila. Vendar je dejstvo, da ko nič ne rečeš, puščaš prostor, prazen prostor.
In vsak ve, da v Vesolju ni praznega prostora. Vsakič, ko ustvarimo prazen prostor, se z nečim napolni. To je bila ena od stvari, ki me je presenetila pri zdravljenju. Iz moje prakse energijskega čiščenja prostora sem opazila, da če smo delali energijsko čiščenje in prostora na koncu nismo napolnili z novo namero, s tem, kar je nadomestilo stare forme, so se v prostor vrnile stare forme, ker je prazen prostor čakal, da ga nekaj zapolni. Dobila sem veliko lekcijo, ki pa je nisem prenesla v druge dele svojega življenja.

Se vam je kdaj zgodilo, da ste si bili blizu z nekom, nato pa je ta ista oseba ustvarila distanco? Brez razloga. Nič konkretnega, vendar ste imeli občutek, kot da je bila oseba malo čustveno prizadeta. In ko ste razmišljali, ste se spraševali, zakaj je tako. In ste bili tiho. Odgovor morda leži v tem, da ste jih prestrašili. Saj vem, verjetno zdaj razmišljate: ampak s čim, saj vendar nisem nič rekel ali rekla. In to je točno to. Tišina govori.

Vsi vemo, da vedno razmišljamo. Ko se pojavi tišina, preprosto zapolnimo praznino s svojimi mislimi o tem, kaj utegnete razmišljati. Se spomnite na začetku, ko sem sredi stavka utihnila? O čem ste razmišljali?

Ko izberemo, da ne spregovorimo, pustimo, da ljudje sami zapolnijo praznino s tem, kar je pri roki. In večina nas ima vedno pri roki strah, dvome, negotovost, ki jih lahko uporabimo, da zapolnimo nastalo praznino.

In potem se sprašujemo, zakaj se v odnosih dogajajo take čudne stvari?

Odsotnost komunikacije je komunikacija. Ko ljudi pustimo v tišini, ne le da sami napolnijo tišino, običajno jo zapolnijo s svojo negotovostjo, nejasnostjo.

Velikokrat je težava v odnosu prav v tem, ker tišina govori. In govori zelo glasno. Imela sem dober zgled, saj sem dejstvo, da tišina govori, pravzaprav spoznala od blizu že kot otrok. Le da običajno te svoje najzgodnejše spomine skrijemo sami pred seboj, ker so tako boleče, da se jih kasneje sploh ne spomnimo več. Doma sem doživljala tišino kot obliko kaznovanja. Ko sem kaj naredila narobe, je običajno sledila dolga tišina. In naučila sem, že kot majhna, da je najbolj bolelo, ko sem vedela, da sem nekaj naredila narobe, pa je temu sledila tišina, ki naj bi me izučila. In skozi to prakso sem postala sama sebi najhujši možni sodnik. Verjetno sem mojster v verbalni zlorabi same sebe, kajti če me kdo pusti v tišini, sem sposobna sama sebe ubiti in kaznujem se vedno znova s tem, da se ‘pribijam’ na svoj notranji križ. In dolgo je trajalo, da sem spoznala, kako uničujoče je to za mojo samopodobo. Nihče me ne more spljuvati bolj, kot sem to sposobna narediti sama sebi. In po dobri stari navadi sem se navadila tudi na to, da sem to projicirala iz sebe s tem, ko sem druge puščala v tišini. Pogosto popolnoma nezavedno.

To, kar se zgodi vedno, ko nekoga damo na ‘tiho obdelovanje’, kot temu slikovito pravi moj mož, je, da ne razmejiš odgovornosti. V praksi to pomeni, da nisi končal zadeve, temveč si jo pustil, da je obvisela v zraku. Poglejmo si, kako bi lahko končali zadevo in razmejili odgovornost tako, da bi lahko oba, vsak zase, prevzela odgovornost za svoj del v tej zgodbi.

Če se je nekaj zgodilo in želimo, da oseba na drugi strani razmisli o posledicah svojega dejanja, ni samoposebiumevno, da ve, kaj mora narediti, in zato stvar obvisi v zraku. To, kar je treba narediti, je vsaj, da jo vprašamo: Se zavedaš, kaj si naredil/-a? Skozi da ali ne pravzaprav uvidimo, ali se oseba zaveda tega, da mora prevzeti odgovornost ali ne. In temu sledi: Razmisli o tem … S tem smo odgovornost za to, kar se je zgodilo, razmejili oziroma dali osebi na drugi strani jasno vedeti, da mora prevzeti odgovornost za svoje dejanje. Če se nekaj zgodi in tega prenosa ne naredimo, je, kot bi ostali sredi stavka, in ustvari se praznina ali vakuum, ki ga potem želimo nekako zapolniti, ne vemo pa, s čim in kako.

Ko sem se o tej temi pogovarjala z možem, sem dojela, da ženske pogosto kaznujemo svoje moške s tišino. Ko smo prizadete, preprosto pogosto v tišini zapustimo sceno. Me smo mnenja, da tako in tako ni kaj povedati. Moški na drugi strani pa je ostal z nedokončanim stavkom. To, kar je težava na moški strani, ni praznina, temveč nejasnost.
Moški ve, da je nekaj narobe, vendar če ženska reče, da ni nič narobe, ali kar odide sredi nedokončanega stavka, moški ve, da je nekaj narobe, vendar ne ve, kaj lahko naredi, da bi to popravil. Ni jasnosti, ki jo potrebuje, da bi lahko deloval (beri: naredil karkoli), da bi stvar končal. Zato je za ženske bistvenega pomena, da spoznamo, da smo si različni, in da se naučimo komunicirati s svojimi moškimi.

Odsotnost komunikacije je vedno komunikacija. In pogosto to pomeni, da se oglasijo občutki krivde, strahovi, obveze. In tovrstno puščanje v tišini je pogosto eden najučinkovitejših načinov manipulacije v partnerstvu. Moški, ki niso vešči čustev tako kot ženske, zato običajno take trenutke rešujejo na svoj način. Če se ženske zapremo, moški preprosto zapustijo prostor. Več o tem, kako delujemo ženske in kako moški, pa v izzivu deset pasti partnerstva, ki je že na voljo na moji spletni strani.

Tišina je namreč del čustvenega izsiljevanja, že zgoraj sem omenila, da s tišino kaznujemo. In pomembno je, da se zavemo, da je lahko tišina past, v katero se v odnosih pogosto ujamemo. Če so obdobja tihega obdelovanja pri ženskah zelo dolga, v tem času ženska moškemu vzame tisto negovanje, ki ga s svojo toplino zanj ustvarja. Običajno gremo v začarane kroge v partnerstvu, kjer ena oseba drugi vzame to, kar potrebuje, in vrne pingpong žogico na drugo stran, kjer druga oseba vrne žogico tako, da ti ne da tega, kar ti najbolj potrebuješ. In medtem ko moški potrebuje toplino, prijaznost in negovanje, ženska potrebuje pozornost moškega. O tem pa kdaj drugič.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani www.svetloba.si

ocean_sea_shell

Namen življenja je, da se prebudite!

Trenutno je večina žensk na svetu kot Trnuljčica v svojem globokem spanju.
Ženske hibernirajo in čakajo na rešitelja, princa na belem konju.
Ženske namreč rade čakamo na popolnega moškega, ki nas bo razumel in nam bo dal točno to, kar v tem trenutku potrebujemo, čeprav še same ne vemo, kaj to je. Ampak, če je on »pravi«, če je moja duša dvojčica, potem bo vedel, kaj mu je narediti.

Mit romantične ljubezni je iluzija.

Je čustveno programiranje, ki nam preda to iluzijo rešitelja, ki nas bo rešil.
Vedno, ko iščemo nekoga, ki nas bo rešil, odgovornost za svoje življenje predamo v roke nekomu drugemu. In s tem avtomatsko zanikamo sebe, verjamemo, da smo žrtev okoliščin, ljudi ali stvari.

Če od blizu pogledate zgodbe, ki imajo v središču mit romantične ljubezni, je povsod zgodba oblikovana okoli moškega, ki reši glavno junakinjo. Resnica je, da smo naučeni, kakšna čustva naj pričakujemo in jih poskušamo v svojem življenju poustvariti.
In ker ženske pogosto same ne vemo, kaj bi pravzaprav rade, svojo moč predajamo ljudem in okoliščinam zunaj sebe in čakamo.

In ob tem celotno Vesolje čaka na navodila.
Vse stoji.
Kot bi na daljincu pritisnile tipko Pavza.
Čakamo.

Skozi svoje delo z ženskami sem prepoznala, da ženske med 28. in 33. letom doživimo čustveno prebujenje, ki pa ga pogosto uspešno spregledamo.
Čakamo, da se bo zgodil nek čudež in nas bo nekdo odrešil.
Čeprav nas v praksi vse počaka in nam duša nato vsakih nekaj let potrka na naša notranja vrata.

Če ne prej je med 40. in 42. letom tisti čas, ko se je treba spogledati s tem, kar smo pri 33. spregledale.

Čustveno prebujenje se zgodi na izjemno zanimiv način, kajti ženske se v tem času dobesedno prebudimo iz iluzije. In ženske mi pogosto povedo, da se to zgodi nekako takole; Neko jutro sem se zbudila in tudi približno mi ni bilo jasno kdo je oseba v postelji z menoj in kdo so vsi ti majhni ljudje v sosednjem prostoru. Kot bi velik in pomemben del svojega življenja prespala. In v resnici ga prespiš, s tem, ko odgovornost in svojo moč daješ v roke ljudem okoli sebe.

Namen vsega mojega dela z ženskami je, da ustvarim varen prostor v katerem se ženska lahko prebudi iz svojih zgodb, pravljic in mitov. Prebudi iz svojega čakanja, da se bodo stvari zgodile same od sebe, iz čakanja na nekoga, ki jo bo odrešil.

Da bi začutila izpolnjenost v življenju, mora ženska izkusiti izpolnjenost sebe kot ženske.

Dejstvo je, da ženska enostavno ne more doseči izpolnjenosti v svojem življenju, če ne začuti izpolnjenosti svoje ženstvenosti oziroma pri moških svoje moškosti.
Odnos do svoje ženstvenosti je potrebno pozdraviti, da bi se lahko premaknila v svojo polno izpolnjenost.

Ko sem v zadnjih letih raziskovala več na to temo, sem dojela, kako pomembno se je pomiriti v sebi s svojim nasprotnim polom. Ženska se mora pomiriti s svojim moškim delom v sebi in moški se mora pomiriti s svojim ženskim delom.
In zato je Bog izumil odnose. Šalo na stran. Brez dvoma drži dejstvo, da so odnosi izjemno pomemben del našega življenja. Vesolje si prizadeva za to, da stvari združi v celoto.

Ne glede na to, kako močno hrepenimo po združenosti in celoti v sebi, drži tudi dejstvo, da se enako močno upiramo in pravzaprav bežimo iz čustvene povezanosti, ki jo od nas zahteva partnerstvo. Povezanost je naša sposobnost, da ustvarimo avtentična in vredna osebna partnerstva. Povezanost je pravzaprav esenca človeške izkušnje, pa naj gre za povezanost s seboj ali z drugimi ljudmi.

In če želimo resnično spoznati pomen povezanosti v svojih partnerstvih, moramo biti pripravljene na ranljivost, na sposobnost, da se odpremo življenju. Pomembno je, da razumemo empatijo, svojo ranljivost, občutke krivde in sramu, če želimo resnično ustvariti pristno povezanost v osebnih odnosih.

Odprtost je ključna lastnost ženske esence, ki se vedno odpira v razcvetu. Ranljivost je odprtost. Odprtost je naša sposobnost, da delimo celega sebe, tako lepe kot tudi tiste manj lepe dele sebe. In zato je empatija ključnega pomena, da zmoreš sprejeti in se pomiriti tako z lepimi deli sebe, kot tudi s tistimi deli, ki se jih sramuješ, za katere imaš občutek, da te smešijo, da so neumni in pravzaprav čisto nemogoči. Če poskušamo te dele sebe skriti ustvarjamo ločenost od delov sebe in s tem avtomatsko tudi v svojih osebnih odnosih.

Pozabile smo, da je povezanost tista, ki daje pomen našemu življenju.
In v prvi fazi se je potrebno povezati s seboj. Potrebno je prebuditi to življenjsko silo, ki je že v tebi, ki te vodi skozi življenje. Moč, da narediš vse potrebne korake, je že v tebi.
Vse kar je potrebno je, da izbereš, se odločiš in narediš korak.

To kar je izjemno pomembno, ko govorimo o tem, da živimo svoje sanje je, da moramo postati ta oseba, ki že živi svoje sanje. Oseba, ki je že v vibracijskem ujemanju s tem, kar si želiš izkusiti v svojem življenju. Rada rečem, da moraš postati kraljica, če želiš na drugi strani v svojem življenju imeti kralja. Prebuditi se moraš v to osebo, ki ti si. Biti moraš ta oseba, da v svoje življenje pritegneš okoliščine, dogodke, ki ti to potrdijo. Dokler si žrtev okoliščin, kreiraš to kar si.

In ta premik iz žrtve, ki čaka na svojega rešitelja, v osebo, ki živi svoje sanje običajno ni udoben. Tudi približno ni udoben, tudi od daleč ne. Preobrazba je vedno neudobna. Konec koncev se mora gosenica, da se preobrazi v metulja v vmesni fazi spremeniti v kozmično juho. In ob tem ena oblika življenja umre, da bi se lahko rodila druga oblika življenja. In v resnici umiramo, ko presegamo svoje stare dele, da naredimo prostor za to, da se lahko premaknemo v nove dele sebe. In tega se bojimo. Bojimo se te spremembe, zato se pogosto ne odločimo zanjo.

Vendar se spremembe izogibamo zaradi tega, ker se ne zavedamo, da smo v resnici spremenjeni zdaj. Zdaj smo ven iz resnice, ven iz integritete, ven iz avtentičnosti, svoje pristnosti tega kdo v resnici smo. Zaradi udomačenosti v vloge, ki smo jih v otroštvu prevzeli, smo kot školjke z nešteto plastmi biserovine, ki se je leta nalagala v naš notranjosti in otrdela našo školjko.

Pozabile smo svojo resnično, izvorno naravo in če želimo v svojem življenju izkusiti izpolnjenost, to celoto po kateri hrepenimo, bomo morale odložiti svoje lupine.

Ko se prebudimo, se zavemo, da smo čustvena bitja.
Zavemo se svojih potreb in svojih želja. Nekje globoko v sebi začutimo živost in željo po tem, da bi sledili svojim sanjam. Vedno imamo na izbiro, da se vrnemo v otopelost, da se zavlečemo nazaj v svojo školjko v upanju, da nas bo varovala pred nevihtami življenja. Vendar je dejstvo, da ta školjka nisi Ti.

Da bi školjko lahko odložila, jo je potrebno razgraditi, jo prepoznati, se soočiti z naloženimi plastmi. Ne moreš je zanikati ali enostavno zapustiti in upati, da se boš lahko na tak način vrnila v celoto svoje Biti. Življenje te sooči s tem, da je potrebno školjko v prvi fazi prepoznati, si priznati, da jo imaš in da je tvoja, da bi jo lahko skozi negovanje sebe in sprejemanje sebe, skozi spoštovanje, samozavedanje, cenjenje sebe in samozaupanje preobrazila skozi duhovno alkimijo, kjer se svinec osebnosti preobraža v zlato duše.

In tega običajno ne zmoremo sami. Preveč neudobno je. Preveč nevarno je. In zato iščemo mentorje, zato iščemo zavetje ženskih krogov, kjer imamo na drugi strani ženske, ki nas vidijo, slišijo in čutijo, take kot smo. Ki nas spodbujajo, da odlagamo in preobražamo te svoje plasti biserovine v svoji notranjosti. Kajti, če si tega ne damo, nas okolica zelo hitro potegne v stare zgodbe.

To je kot pri zdravljenem alkoholiku, ki mora ustvariti novo okolje, ko se vrne z odvajanja. Ključno je kdo ga obdaja, s kom se druži, kakšno je okolje v katerega se vrne. Če ni dovolj ojačan v sebi, če še ne zaupa dovolj sebi, potem ga bo vrnitev k svojim »pivskim« prijateljem stala njegove treznosti, kajti okolica ga bo potegnila nazaj v stare tirnice.

Pomembno je imeti v svojem življenju ljudi, skupino, ki te podpira, ki te spodbuja, da ojačaš svoje samozavedanje, samospoštovanje, samovrednotenje in samozaupanje. Kajti le tako, ko si vedno bolj to kdor ti si v resnici, s tem, ko se vrneš v svoje staro okolje in srečaš svoje »pivske« prijatelje Ti postaneš navdih njim, da spremenijo svoje življenje. Ti postaneš njihov svetilnik in s tem pomagaš drugim, da se vrnejo nazaj k sebi.

Zato je čas, da se prebudiš – zdaj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-holding-hands

Za tango sta potrebna dva

Ja, se že čuti, da se dogajajo spremembe na nebu, ki vedno bolj vplivajo na ljudi na Zemlji. Ne glede na to, da je astrologija veda, ki je ne obvladam, pa vsak mesec bolj opažam, kako ljudi “vrže” kakšen sprehod planetov na nebu. In zdaj že kakšen teden poslušam o ločevanju in nasilju v družinah in kako ljudem meče pokrovke v zrak in imajo vsega dovolj.

Približuje se prehod Marsa v skrivnostnega in globokega Škorpijona in ko gre ogenj v vodo … huh ja no, vse kar lahko rečem je, da se pošteno kadi. Poznavalci napovedujejo, da bo mars s seboj prinesel končne odločitve številnih, da se ločijo, da odidejo iz odnosov in situacij, ki jim ne služijo in jih bremenijo. To je čas globoke preobrazbe, ki nas sili v soočanje s seboj in s svojimi sencami.

In zakaj pišem o tem kaj se dogaja na nebu? Ker sem prejela nekaj vprašanj v povezavi s krajo energije in navezanostjo na stvari v našem življenju. V tem času, polnem izzivov namreč iz vaše notranje sence na površje prihajajo notranji “demoni”, vaše nepredelane stvari. In pomembno je, da veste, kaj vas čaka za vogalom. Kajti tisto, pred čemer bežite, vas vedno lovi.

In senca nam je vedno za petami. Ne moremo se je rešiti, jo odrezati, lahko jo poskušamo zanikati, vendar vsakič, ko svojo glavo damo ven iz peska ugotovimo, da je še vedno z nami. Edini način, kako se s senco lahko spoprimemo je, da se obrnemo k njej in jo sprejmemo. Seveda je to precej lažje reči kot narediti, vendar resnično, nimamo druge opcije. To kar smo kot duša izbrali, da bomo doživeli, bomo doživeli, lahko sicer gremo še en krog, vendar bo izkušnja naslednjič še večji izziv za soočenje.

Leta 1998 sem bila prvič noseča in takrat sem dojela, da se enostavno ne morem več slepiti, kako jaz “delam na sebi”, ker bom stvari, ki jih ne bom razrešila sama, predala naslednji generaciji.

To me je vodilo kot bojevnico na pohod in namesto bežanja pred svojimi sencami sem izbrala njihovo zalezovanje. Čisto v šamanskem slogu sem začela slediti sama sebi in svojim sencam in v letih do danes, sem se pomirila s številnimi med njimi. Ti deli mene niso nikamor šli, nisem jih odrezala, nisem se jih “rešila”, z njimi sem se spogledala v sebi in se pomirila z njimi, jih sprejela in objela v sebi. In verjemite, da je bilo soočenje s številnimi vse prej kot šala.

Podobno privlači podobno, to čemur namenjate svojo pozornost je del vaše izkušnje. Če imate v sebi nerazčiščene stvari, ki so skrite v vaši senci in sodite, obsojate ljudi, da so taki in taki, pravzaprav sodite sami sebe v tem delu, na katerega kažete s svojim prstom. V odnosih pogosto poslušam; moj mož je tak in tak in dela to in to, ne posluša me, ignorira me. In ko vprašam, kje je ženska do sebe takšna oziroma do koga je ona takšna, se pogosto brani, da ona pa že ni takšna. Senca. Vse tisto, česar ne vidite je neosvetljeno v vaši notranjosti oziroma je v senci. In dokler tega ne vidiš v sebi, so v tvojem življenju ljudje, ki ti kažejo točno te skrite dele tebe. Sooči se z njimi in sprejmi sebe.

In kraja energije? Nihče vam ne more nič vzeti, vse jim daste sami. Ko se razburjate, jih sodite, kritizirate jim namenjate svojo pozornost, tja teče vaša energija in to hranite. Ravno pred nekaj dnevi sem se zalotila, kako se še vedno pritožujem nad svojim bivšim, ki ga že 20 let nisem videla. In sem se kar na sredi stavka ustavila in dojela, da mu še vedno namenjam pozornost in pošiljam energijo točno s tem, ko se pritožujem, da kako me je zapustil. In sem se hitro ujela v nerazrešeni stvari, ki jo je bilo potrebno zaključiti v meni in se pomiriti z njo. Kajti v umetnosti upravljanja s svojo lastno energijo, se mi zdi pomembno, da zavestno izbiram, komu namenjam svojo pozornost in s tem energijo. Upravljanje z lastno energijo je nekaj kar učim ženske, kajti iz izkušenj vidim, da kljub temu, da smo mojstrice energijske ravni pogosto pojma nimamo kdo pije in kdo plača, da ne govorim o tem, kako grdo delamo z energijo v svojem življenju, kot svinja z biseri.

Za tango sta potrebna dva in tudi za odnos sta potrebna dva. Za krajo energije sta vedno potrebna dva eden igra žrtev, drugi pa vampirja, ki mu pije kri. Če nehate igrati žrtev, tudi vampirja ne boste več potrebovali, ker ne more plesati sam, bo našel drugo žrtev. In ne, ne morete ga spremeniti, dokler ne dojame, kaj počne, se ne bo spremenil. Spremenite lahko le sebe s tem, ko se sprejmete točno taki, kot ste.

Rešitev je vedno v tem, da v odnosih, ki vam predstavljajo izzive pogledate kakšno vlogo igrate. Kako vam služi, da ste v tem odnosu in igrate svojo vlogo? Kaj vas to uči? Kaj imate od tega? Ko to ugotovite in se s tem pomirite, tovrstni odnosi enostavno niso več potrebni.

Izziv je v iskrenosti s seboj. Da se ne slepite, da vi pa nimate težav in so za vse krivi drugi. Spomnite se, za tango sta potrebna dva in prevzemite odgovornost za svoj del. Nihče ni rekle da je enostavno ali lahko in je vse prej kot udobno, vendar nujno potrebno, če se želite osvoboditi in resnično zaživeti.

V DivineFemme Akademiji učim ženske o tem, kako postaviti svoje osebne meje in poskrbeti najprej zase, kajti to je tisto, kar je za žensko ključnega pomena, da ustvari živlejnje kot si ga želi na sijoče ženstven način. O energijski krogli in upravljanju s svojo lastno energijo veliko govorim, ker je skrb za svoj osebni prostor ena od pomembnih veščin, kajti vse se začne s tem, da naredimo prostor za nove stvari v našem življenju in jih sprejmemo.

Potrebno je počistiti staro, da naredimo prostor, da novo lahko vstopi.

Čas je, da zaživite svobodno! In to je vaša vsakodnevna izbira.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

goddess

Dovolj je ščitenja! Čas je, da zasiješ!

Se strinjaš? Seveda se. Vprašanje, ki se pojavi pa je; Pa veš kako to narediti?

In ob tem se vedno nasmehnem, kajti vem, da v resnici ni bistvo v delovanju, v tem kaj je potrebno narediti, temveč v Biti. Ključ je v tem, da utelesiš svoj sijaj, svoj žar. In ta žar vedno prihaja od znotraj.

Ženske smo zelo osredotočene na odnose. Odnosi so nekaj, kar nam ženskam pomeni izjemno veliko. Odnosi nas izpolnjujejo. Intuitivno čutimo, da so odnosi naši templji v katerih se mojstrimo in rastemo. In kot je to znano še iz davnine, so templji mesta, kjer potekajo iniciacije. Tako kot se to dogaja v naših odnosih.

Moje partnerstvo je, kot bi brala zgodbo mnogih žensk, ki pridejo k meni. zaznamovala izguba žara, tistega sijaja, ki ga mnoge imenujemo zaljubljenost. In ko sem se zavedla, da sem nekaj izgubila je bilo že skoraj prepozno. Najprej sem iskala rešitev zunaj sebe, vendar sem zelo hitro ugotovila, da s tem nikamor ne pridem in sem šla po nasvet do žensk, ki ženstvenost resnično obvladajo. Kajti trdno sem bila odločena, da želim odkriti skrivnost ženstvenosti.

In sem jo, le da ni trajalo le dober mesec kot sem upala, temveč cela tri leta, da sem svoje prve ugotovitve začela deliti z ženskami. In odgovor je v vsaki posameznici, v vsaki ženski. Ko ženska utelesi svojo ženstvenost, se njeno celotno življenje spremeni. Postane sijoča, privlačna, prizemljena in čutna. In točno to se je zgodilo z menoj. Seveda sem bila zadnja, ki sem spremembo opazila, vendar zato nič manj navdušena, ko sem opazovala kaj se dogaja okoli mene.

Ženske se svojega sijanja običajno bojimo. In ko sem sama prvič zavestno prišla v stik z vplivom, ki ga imam na moški svet, sem bila osupla. In ne, to ni bilo v najstniških letih. Globoko v svojih tridesetih sem prišla v stik z moškim, ki me je naučil vse o ženski duši, za kar sem mu brezmejno hvaležna. Spomnil me je na dejstvo, da je vsaka ženska Zvezda, ki razsvetljuje svoj svet. In če je v sijanju, če je zadovoljna, je privlačna, magnetno privlačna. Ko vstopi v prostor, vsak v prostoru začuti njen žar in čuti hvaležnost za toplino in mehkobo, ki jo ženska izžareva iz sebe. Ta žar je darilo ženske svetu.

In tega se pogosto ne zavedamo. V moškem svetu tekmovalnosti se ženske borimo med seboj za pozornost, kot da je v pomanjkanju. In pogosto imamo občutek, da enostavno ni dovolj »pravih« moških, kot se ženske rade izrazijo, vendar to enostavno ne drži. Dejstvo je, da so v pomanjkanju ženske, ki so pripravljene biti Ženske. Ženska, ki je Zvezda, se zaveda, da se Zvezde na nebu ne trudijo, da bi sijale. Zvezde se ne trudijo pošiljati svojo svetlobo in ne tekmujejo kako zasenčiti drugo zvezdo. Enostavno samo so. In njihov obstoj zadošča. Ženski ni treba na silo in s trudom projicirati svojo osebno moč in karizmo, da bi pritegnila spoštovanje, ki si ga želi s strani moškega ali drugih žensk. Ko na silo poskušamo pošiljati energijo s tem pravzaprav ustvarjamo neujemanje s svojo izvorno esenco, ki ustvari odboj in ne pritegne k nam tega, kar si želimo. Na silo usmerjena energija, ki jo nadziramo z voljo se sploh ne more primerjati z blaženostjo, močjo in lahkotnostjo magnetizma, ki ga izžareva ženska, ki je aktivirala svojo žensko esenco.

Da bi ženska utelesila to svojo notranjo moč in užitek, se mora obrniti vase, k svoji ženstvenosti. In pripravila sem predstavitveno predavanje preko Skype konference za tiste ženske, ki v sebi čutite, da si želite več od svojega odnosa. Za tiste, ki v sebi veste, da sigurno obstaja skrivnost, kako ohraniti tisti žar, strast v partnerstvu.

In ja, obstaja. Po 20 letih v svojem odnosu lahko iskreno rečem, da se nikoli nisva imela bolje in v zadnjih letih se vsako leto zavem, da je vedno bolje in bolje. In glede na to, kje sem bila v odnosu pred petimi leti lahko z gotovostjo rečem, da se skrivnost strasti v odnosu skriva v ženski in v tem, da ženske prepoznamo svojo vrednost, se prenehamo skrivati in pomanjševati in si resnično dopustimo, da v polnosti zasijemo.

Odgovor leži v maternici ženske. Maternica ni le organ za rojevanje otrok. Skozi maternico se rojevajo vse naše kreacije. In skozi maternico rojevamo same sebe. Maternica je organ, kjer vstopamo v stik s svojo ženstvenostjo. In zanimivo je to, da žensko maternico v mnogih tradicijah imenujejo kar drugo srce.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti na tem mestu, še posebej, če čutiš klic je ali si pripravljena, da se prebudiš in prenoviš svoj odnos?

Kajti velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se takoj pritoži, da je toliko odvisno od ženske. In zakaj sem zopet jaz tista, ki mora nekaj narediti!? Naj še enkrat ponovim to, kar sem že napisala zgoraj … ženska je tista, ki so ji pomembni odnosi.

Moj mož je to zelo slikovito ponazoril z izjavo: “Ženska potrebuje izgovor, da odnos zapusti. Moški potrebuje vsakodnevno izgovor, da ostaja v odnosu.” In to, drage moje, mi je dalo globoko misliti.

Zato sem svoje delo posvetila ženskam. Ženskam, ki so v odnosu z moškim, ki ga ljubijo izgubile tisti žar, iskrice, tisto strast. Pokažem jim, kako ponovno prižgati strast in vzpostaviti intimno povezavo po kateri hrepenijo s tem da obudijo svojo senzualno ženstvenost. In v našem dveurnem druženju bom s tabo delila kako prebuditi svojo ženstvenost in predvsem zakaj je pomembno, da se nehamo ščititi pred stvarmi in ljudmi. Ob tem bom delila učinkovit način, kako vzpostavimo svoje osebne meje brez da bi morale karkoli »narediti«.

Umetnost izžarevanja je moja strast in to kar sem odkrila zadnje tri leta delim z ženskami po Sloveniji in svetu. Za več informacij mi pošlji mail.

Želim ti krasen začetek tedna in še bolj božanski vstop v nov mesec.

Taja Albolena

cool-girl-behind-the-mask-wallpaper

Pripravljena na ljubezen?

Amsterdam. Mesto raznolikosti. Videti je kot nizozemske Benetke. In ja, nedvomno gre za mesto ljubezni. Ko prideš v rdeči distrikt srečuješ skupine moških. Prav nenavadno je, kako so v skupinah po pet, šest skupaj, kot bi rabili spodbudo drug drugega. Sredi dneva sem se podala na ogled kanalov in znamenitosti in po meditaciji v svetišču Kuan Yin samo zavila okoli vogala in se znašla pred izložbo z žensko “lutko”,  ki je bila živa. Številne izložbe so bile prazne, tiste, ki so v teh zgodnjih popoldanskih urah, ko sem se znašla na znemeniti ulici, imele svoje najemnice, pa so bile videti prav nenavadne. Vsaj za moje žensko oko. Rdeče zavese in barski stolčki so ponoči nedvomno videti privlačni, sredi belega dne pa delujejo .. saj veste tako kičasto.

Nisem bila zgrožena, nisem čutila bolečine, zgolj neko nenavadno otopelost. Ko sem hodila po ulici sem se zavedla, da je dejstvo izjava moškega, ki nam je le dan prej pripovedoval o tem, da živimo v dobi, ko je za moškega najmanjši problem priti do seksa in to kar nekako pričakuje od ženske. Številne ženske se pritožujejo nad občutkom izkoriščenosti in tem, da moški enostavno pričakujejo spolnost brez obveznosti. In celotni skupini 60 žensk je dal jasno vedeti, da ne moremo pričakovati od moških, da bi stvari spremenili, z njegovimi besedami moramo ženske enostavno postati bolj modre. In ko sem opazovala ženske v izložbah sem dojela, da resnično ženske nimamo pojma o tem, kako pomembne smo za ta planet. Ulica v Amsterdamu se mi je zdela kot simbol tega, kako smo se prodale. In kako poceni se prodajamo. Vsak dan. In tiste, ki so mnenja, da jim gre nedvomno boljše kot ženskam v izložbah, naj razmislijo še enkrat. Kajti ženske se prodajamo za ljubezen in pozornost, dnevno. Doma, v službi, pri partnerjih, prijateljicah. Tiste v izložbah Amsterdama so iskrene v eni stvari … za svoje usluge zaračunavajo z denarjem. Me pa pogosto pričakujemo plačilo v ljubezni.

In ob vsem tem je najbolj nenavadno to, kako malo žensk je resnično pripravljenih sprejeti ljubezen. Vse hrepenimo po njej, to drži. Ampak ko ljubezen resnično potrka na naša vrata, je pogosto sploh ne opazimo. Sploh ji nismo voljne odpreti vrat. Pogosto smo preutrujene, preveč izčrpane, site vsega. In potem poslušam zgodbe o tem, kako so ženske site tega in kako bodo naredile konec temu in kako so resnično pripravljene poskrbeti zase in sebe dati na prvo mesto. In ko pridejo nazaj domov, se še kako hitro vrnejo v stare, ustaljene tirnice.

Samo volja ne zadošča. Ko se odločiš za spremembo, je ključno to, da je ta izbira, da sebe postaviš na prvo mesto in neguješ sama sebe nekaj, kar mora biti tvoja dnevna praksa.

Ko govorim z izčrpanimi in nezadovoljnimi ženskami, vse po vrsti želijo od mene recept, kako na hitro odpraviti te boleče simptome, odpraviti bolečino in biti srečna. In mnoge niso pripravljene slišati, da gre za proces in ne za enkratno zdravilo, ki ga poješ in odpravi bolečino. V svoji pet letni praksi sem dojela, da je ključ v tem, da se nehaš ščititi pred in varovati pred in bežati pred, ker ti to, pred čemer bežiš vedno sledi. Izziv čisto vsake ženske je v tem, da preneha z iskanjem varnosti v zunanjem svetu. Iz zelo preprostega razloga, ker je zunaj sebe ne bo našla. Varnost lahko vznikne zgolj in samo iz notranjosti.

Številne ženske se v prisotnosti “predatorske” energije odzovejo tako, da zbežijo iz telesa, da dobesedno zapustijo svoje telo in se potem čudijo zakaj se počutijo tako izčrpano in prazno. Ko te ni v telesu, lahko v ta prostor poseže katerakoli energija. In ko si Doma, ko si v telesu in ostajaš v telesu kljub neprijetnim izkušnjam, v tvoj energijski prostor ne more vstopiti nobena druga energija, ker si ti Doma. V svojem delu s številnimi orodji sem spoznala, da te nič ne more zaščititi pred negativno energijo, kajti nič ne prihaja od zunaj, vse je zgolj in samo refleksija, odslikava tvoje notranjosti. In zato je za občutek zaščitenosti in varnosti ključno to, kakšen je tvoj notranji odnos do sebe.

Najbolj pomembna stvar za žensko je, da je Doma, da je v svoji maternici in da iz svojega notranjega Doma ustvari sveti prostor, ki predstavlja njeno zaščito. Ko si ti sigurna vase, ljubiš sebe, neguješ sebe, je to izkušnja, ki jo doživljaš zunaj sebe čisto vsak dan.

Vikend v Amsterdamu mi je dal izjemno darilo. Ubesedilo se je vse kar sem vedela in počela sama, vendar tega nisem prepoznala, tega nisem znala ubesediti za druge. In zdaj vem kako deliti svojo strast ustvarjanja svetega prostora tako da ženske, ki so rpipravljene poskrbeti zase resnično lahko negujejo sebe in cenijo sebe in svojo vrednost delijo z občutkom popolne varnosti in zaščitenosti, ki prihaja od znotraj.

Vikend solsticija bo resnično poseben. Kajti to je čas, ko Isis uči ženske o tem, kako uskladiti svojo kariero in družinsko življenje, kako uravnovesiti svoj vsakdan in negovati sebe.

Si pripravljena na ljubezen?

Taja Albolena

shakti_banner

Prebudi svojo Shakti

Zadnjih pet let mojega dela in učenja je posvečenih ženstvenosti. Temi, ki me nikoli ni zanimala in ki je, če se ne bi znašla v situaciji, kjer sem reševala svojo rit, nikoli ne bi izbrala za učenja. Moja osebnost ne bi izbrala umetnosti ženstvenosti, sploh pa ne za poučevanje, nikoli, ker mi je bilo to nekaj nepomembnega in ker sem se počutila bolj pomembna od tega, da bi se spustila na ta nivo. Prezirala sem moške in ženske, še posebej samo sebe. Intelektualizem je bil zakon. Ženstvenost …. pred sedmimi leti bi pihnila in se delala, da ta tema ne obstaja v mojem življenju. Pravzaprav sem točno to počela. In kmalu sem ugotovila, da je največja težava večine ljudi na svetu ravno ignoranca in nevednost.

Pred sedmimi leti sem spoznala svojega največjega učitelja, na tem področju, ki je vstopil v moje življenje za točno tri noči. NIč seksualnega ni bilo po sredi, čeprav je žal v svetu duhovnosti pogosto tako, da učitelj izkoristi naivnost svojih učenk. Vendar pravzaprav nisem bila deležna “učitelja” v duhovnih sferah, bil je poslovnež. In srečala sva se, ker je bil na konferenci poslovnežev, v hotelu, kjer smo bivali tri dni, v Egiptu. Zame je bil angel in tisti, ki me je spomnil na umetnost ženstvenosti. In ker sem trde buče, sem rabila še nadaljni dve leti in prebujenje v precej bolj boleči verziji, da sem se “spomnila” vsega, kar je delil z menoj. In svojo zgodbo sem zapisala v knjigi, ki je končno dočakala svoje rojstvo … Noura.

In vendar danes vem, da je znanje, ki je prišlo do mene kot posledica tega “prebujenja” nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, če želi svoje odnose hraniti in negovati. To, na kar pogosto pozabljamo je, da je potrebno odnose negovati. Pogosto jih namreč vzamemo kot nekaj samo-po-sebi-umevnega in vendar niso. Odnose ustvarjamo, vsak dan znova. In ženske smo tiste, ki nas odnosi negujejo, za moške imajo odnosi drugačen pomen. Moški potrebuje razlog, da ostaja v odnosu, ženska potrebuje konkreten razlog, da iz njega odide. In to kar je za moškega razlog, da ostaja, je “čarobnost” ženstvenosti.

Ženska je čarobna. V svoji osnovi je izjemna, veličastna, mistična, skratka čarobna. In vendar tako pogosto vidim ženske, ki so na to svojo mističnost pozabile in ki so svojo ženstvenost označile kot nekaj manjvrednega, nepomembnega, ker je intelektualni svet bolj pomemben od neke “ženstvenosti”. Zaničujemo jo in ponižujemo in tudi, če se v tem trenutku ne strinjate z menoj, govorim iz lastne izkušnje. Vedno znova me fascinira, kako tvoji največji izzivi v življenju postanejo tista področja, ki jih izmojstriš in imaš na tem področju nato kar nekaj “modrosti”, ki jih lahko deliš s tistimi, ki želijo in so pripravljeni nanje. In moja velika ranjenost in mesto mojstrenja zadnjih sedem let je nedvomno ženstvenost.

Vse se začne v maternici, z razlogom, kajti iz nje ustvarjamo sveti prostor. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor, prostor, kjer se lahko izrazi, maneverski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju. In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kako to zdaj mislim, da je potrebno ustvariti prostor?

Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si. Moški? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega.

In samo prostor ne zadostuje, žal. Če ustvarjanje prostora predstavlja arhetipsko gledano skrbnico, arhetip matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”, je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba prihaja iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in dajati in kdaj je modro sprejemati in negovati.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih aspektov, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Umetnost ženstvenosti, nedvomno. Tema, ki sem jo v zadnjih sedmih letih mojstrila in jo mojstrim še naprej. Skozi prakso in skozi komunikacijo s svojim moškim sem spoznala številne modrosti, ki jih nisem prebrala nikjer, ne glede na to, da sem knjižnji molj in preberem resnično ogromno knjig, kajti tisto kar zanima mene, je celota. Zanima me celostnost, povezanost vsega in ne zgolj eno področje. Kajti v praksi vidim, kako pomembno je čutiti sebe, celo sebe in sprejeti celo sebe. Z vsemi plusi in minusi, tako tiste lepe dele sebe kot tudi tiste malo manj lepe.

Skratka, to kar sem ugotovila v praksi je, da je notranji spor arhetipa mame in ljubice enako prisoten kot je bil v 60tih letih prejšnjega stoletja, le da se je takrat to odkrito kazalo v vlogah, ki so bile razdeljene v smislu ali si bila ljubica ali pa mama otrok svojega moškega, danes pa so te vloge še vedno prisotne in vendar skrite. Moški po svetlobo še vedno hodijo k ljubicam in “dom” jim ustvarjajo matere njihovih otrok. Ko je moj moški meni prvič rekel, da si želi, da bi bila mati njegovih otrok sem bila odkrito užaljena. “Halo, kaj si pa misli”, sem se kujala v sebi. Danes vem, kako velik kompliment mi je dal, ker bolje razumem naravo moškega. In hkrati sem vzela tudi drugo lekcijo, kajti z besedami mojega dragega; če moški ne dobi enega od teh dveh elementov v odnosu, bo to poiskal nekje drugje. In čas je, da ženske ne le razumemo, ampak tudi začutimo in utelesimo to, kako pomembno je biti doma in biti v izžarevanju hkrati. Kajti odprto srce brez odprte maternice ne vodi v celoto, tako kot odprta maternica brez povezave s srcem ne nudi izpolnjenosti, ki jo prineseta obe hkrati.

In če te umetnost ženstvenosti zanima, te vabim v DivineFeminine Akademijo, kjer se ženstvenosti lotimo na začetku, tako da najprej prebudimo svojo Shakti in jo nato utelesimo ter damo umetnost ženstvenosti v prakso. Vsi trije koraki so potrebni. Če pa meniš, da potrebuješ samo hitro varianto, pa je vikend druženje Neguj Žensko v Sebi kot nalašč zate. Sama rada rečem, da je za žensko pomemben čas in da smo ženske bitja procesov, kar pomeni, da se nič ne zgodi čez noč. Za vse potrebujemo čas in seveda tudi prostor. In zato je naše vprašanje “Ali sem Doma?” ključnega pomena za sodobno žensko.

Sem ti malo osvetlila zavedanje tega, kako pomembno je sprejeti sebe, ljubiti sebe in se objeti v celoti? Pridruži se mi v 10 dnevnem izzivu Negovanje Ženske Duše, ki gre sicer že h koncu in vendar razsvetljuje vsak dan znova, kako pomembno je Biti Ženska in ne Delovati Ženska. Želim ti krasen prehod v novo zvezdno znamenje. Moja notranja boginja je izbrala arhetip rib kot svoje mesto bivanja in zato rada rečem, da sem kot morska deklica, ne prenašam preveč dobro plitvin in uživam v globinah.

Uživajte v tem sončnem dnevu. In se beremo ;)

Taja Albolena